Naše povesti. V letu 1935 bosta izhajali v »Slovenstkem gospodarju« dve povesii. Prva povest pod naslovom »Prop.st in dvig« je iz naših domačih krajiv. Spisal jo je vam znani pisatelj Januš Golec v poljudni domači besedi. — Kratka vsebina povesti je slecleča: Kstero dobo obsega povest? Nova povest »Piopast in dvig« obscga dobo popolnega uničenja stare trte po trtni uši in prvo obnovo z arr.-erikanskimi nasadi. Srečni časl lova na rake. Predno je priromala trtna uš iz Ameriike proko Franeije na SpodnjeŠtajersko in sc je pojavila p r v i č v Kapelah p_i Brežicah, so bili spremIjani kraji ob Sotli skozi dcsetlctja od preobilice rakov. Mlad moškl TJat- je v letih zadnjega procvita stare trte res dobro Za_!ir*il z lovom na rake, katerih jc kar mrgolelo po Sotli in njenih .pritokih. Ustvarili so celo organizacijo rakarjev, katera je prodajala po strogo določenih cenah nalovljeni plen. Rakar je zaslužil v mesecih brez črke »r«, ko je čas za lov na rake, po 6 goldinarjev na teden. Lahko zasluženo, še hitrejše zapravljeno! Rakarji &o bili nadloga za ikmetske gospodarje, katerim so pomandrali živinsko krmo in niso bili za nobeno pomoč pri resnem delu na polju, travniku in v vinogradu. Kuga na rake in tihotapstvo s tobakom. Tekom ene spomladi je pomorila kužna bolezen rake v Sotli in njenih pritokih. Gospodarji so pozdravili to šibo božjo; rakarje je nagnala v obup! V časih cvetočega trgovanja z raki se niso zmenili hrvaški Zagorci za rake, ampak so tihotapili tobak. Po kužnem uničenju rakov so začeli obsotelski Štajerci posnemati Hrvate pri žvercanju duhana. Na toba.ni tibotapski poti so se združili Štajerci in Hrvati ter so zagodli skupno marsikatero bridko graničarjem, fci so čuvali mejo ob Sotli. Trtna nš. Kakor strela iz jasnega se je raznesla med prebivalstvo v brežiškem okraju yest, da se je lotila dcsedaj neznana bolezen trte. Trtno kusro &o nazivali Btroik-ovnjaiki »uš«. Kužna trtna bolezen jc napredovala ter se šiiila z neugnano silo Strokovnjaki so svetovali dežeini viadi v Gradcu, naj zatre trtno uš po francoskem na.inu z izsekavanjem napadene trte in z ubrizgavanjem posebne teko.ine v zemljo, pod katero se je ra:z!es*la mrčes trtne uničevalke. Organizirali so pofeebne ,razkužeYc\lne komisije, katerc &o pričele s.vfjje dpIo na Spodnje-Štajerskem najpopve^ v brežiškem okraju, ki je bil prvi liapaclon od trtne uši. Vinogradni'ki niso razumeli delovanja razkuževalcev, ki &o postopali nasilno. Izsekali so večkrat napadone vinograde tik pred trgatvijo, da je lekel mošt po grabah. Zadnjt kmečki upor in obup. Nasilno početje razkugevalcev ali »ušivcev« je rodilo zadnji kmečki upor v br.žtčkftm okraju. Oblast je zatrla pobuno z žandavji ter z f_.rYiš1.um vojaštvom. Punt je zahteval celo smrtne žrtve iz vrst kmetov. Slednjiic so se prepričali tudi v Gradcu, da z nasiljem obupani kmečki narod samo dražijo, uš pa se širi vkljub dragemu razkuževanju. Opustili so »ušive« komisije. Trtna uš je opravila kmalu uničevalno delo. Vsled propasti vinogradov je kmet v spodnjih krajih pov&em obubožal. Zavladala je hujša gospodarska kriza, nego tlači danes celotni svet. Obnova vinogradov iu gospodarski dvig. Šele pod neznosnim pritiskom obubožanja ter revščine se je lotil kmet obnove vinogradov na amerikanski podlagi. Strokovnjaki-domačini, država in dežela so priskočili na pomoč vinogradnikom. Z brezobrestnimi posojili, s trsnicami, z državnimi ter deželnimi vinogradnimi nasadi je bila primeroma kmalu izvršena obnova. Kraji po brežiškem okraju, kjer je uničila najprej trtna uš stare vinograde, so postali zibelka amerikanske obnove za celi vinorodni Spodnji Štajer. Z obnovljenimi vinogradi in s pro dajo ameriikanca je bila premagana in pregnana neznosna gospodarsika ikriza. Zavladala sta po spodnjih krajih do današnje ikrize bla__ostanie in zadovoljnost. Opis cele dobe v obliki povestl. S par stavki označena leta med staro in novo trto so opisana v obliiki povesti, ki j« prepletena z dogodki veselja, žalosti in smeha. Povest bo dobrcdošla. Kužnega uničenja starega trsa in pričetka bujnega življenja amerikanke še ni doslej opi&al na poljuden način nikdo našim vinogradnikom v poduk. Radi izvirnosti bo nova povest v »Slovenskem gospodarju« za 1. 1935 dobrodošla vinogradnikom in sploh kmetom. Iz nje bodo zvedeli, kako je bilo v dobi stare trte in v onih res hudih časih, ko ni bilo edinega vira kme&kih dohodkov — vina in je še povrh oblast tirala kmeta v obup z nasilnimi ukrepi ter nast-opi. Druga povest je zanimivi roman Karl Maya: »Zaklad v Srebrnem jezeru«. K temu romanu sledeče: V davnih dobah, še pred prihodom Kolumba, je živelo po prerijah in po Skalnem gorovju Severne Amerike veHk<j-}JHi|gtvo Aztekov. Zlata in srebra &o!,ii»oli v izobiiju; u^.?ia jim ga je deviška zemlja, ki je še njso izropaH pc-' hlepni belokožci. Delali so si iz zlata in srebra bogove in tempeljske posodc ter krasili templje z zlatimi in srebrnimi ploščami. Pa &o prišli v deželo zlata gladni belokožci, videli sijajne templje in grabežljivo planili po njih. In tistikrat so pobrali poganski duhovni dragocene kipe, tempcljske posode in okraske ter jih pokopali v tajne rove in jame Skalnega gorovja, jih pogreznlli v jezera in spravili na skrite otokc tea* se umaknili na jug', Malokdo je vedel, kje so zakladi skriti. Stoletni Ikači tatli — Veliki oče —^ potornec azteških kraljcv, je bil čuvar neizmernih. zakladov na otoku Srebrnega jezera. K njemu sta pripotovala v trdi zimi dva belokožca, prezimila sta pri njem, mu stregla v bolezni in v zahvalo j'_ma je pred smrtjo izročil skrivnost Srebrnega jezera. Pa skrivnost jima ni prinesla si'eče, ubegli zločinec Brinkley ju je umoril in jima odvzel listine o zakladu. Nabral si je tolpo trampov — brezposelnih potepu-" hov — in šel z njimi v gore, da dvigne zaklad. Pa tudi nj« je zasledovala nesreča, Indijanci so jih spotoma ubili. Le dva sta še vedela za zaklad, vnuk' in pravnuk Velikega očeta, Veliki iii Mali medved, zadnja potomca iz-> umrlega rodu Aztekov, ki je s-kril za-» klade v Srebrnem jezeru. Pripotovala' sta z daljnega juga, da poiščeta zaklad, Mali medved je vzljubil hčerko inže-i njerja Buttlerja, ki je tudi potoval v, gore, da poišče srebrno rudo, — in kako je našel zaklad in ikaj še vse druga, q tem naj vam pripoveduje povest. Ker vemo, da poleg strokovnega čtn va in novic radi čitate tudi povesti, smo sklenili, da vam v pribodnjem !&¦> tu nudimo dve in s tem ustrežemo ti-» stim, ki imajo radi povesti iz domačili krajev in onim, ki jih. zanima, kako jo po daljnem svetu.