Stran 275 Novice. — Osebne vesti. Kolegij kranjskih notarjev je imel te dni občni zbor, na katerem je bil notar in državni poslanec Stran 276. gosp. Ivan Plantan izvoljen prezidentom kranjske notarske zbornice. — Deželne vlade svetnik gosp. Ludovik marki Go-zani je imenovan referentom c. kr. deželne komisije za agra-rične operacije na Kranjskem. — Cesar je ukazal dvornemu svetniku vseučiliškemu profesorju dr. Gregoriju Kreku povodom njegovega umirovljenja izreči Najvišje priznanje. — Profesor na gimnaziji v Kranju, gosp. Leopold Poljanec je premeščen v Maribor. — Suplent na gimnaziji v Gorici gosp. Fran Žnideršič je imenovan profesorjem istotam. — Gimnazijski profesor gosp. dr. Josip Pipenbacher in gimn. profesor v Mariboru gosp. dr. Ivan Tertnik prideta na II. gimnazijo v Ljubljani. — Definitivno so nameščeni: suplent v Pazinu, gosp. Anton Jošt, na gimnaziju v Kočevju, suplent v Ljubljani gosp. Ivan Maselj na gimnaziji v Novem mestu, suplent na ljubljanski realki gosp. Karol Schrauzer, na istem zavodu in suplent na gimnaziji v Kranju, gosp. Anton Zupan na istem zavodu. — Odlični in velezasluŽni slovenski rodoljub gosp. Ivan Nabergoj na Prošeku je smrtnonevarno obolel. — Carinski asistent v Ljubljani, gosp. Ivan Garbas je imenovan oflcijalom, carinski praktikant gosp. Jos. Si k osek pa asistentom. — Imenovani so davčni oficijal goap. Ivan Fink davkarjem, davčna pristava gg. Jakob Droll in Gustav Kernc za davčna kontrolorja, davčni praktikant gosp. Viljem Wolf in domobranski narednik gosp. Ivan S ti ene za davčna pristava. — Učiteljske vesti. Gdč. Franica Tavčar iz Cerknice pride kot učiteljica v Št. Jernej, gdč. Darinka Franke iz Ljubljane pa v Škocijan. Deželni šolski svet je stalno namesti provizorične učitelje in učiteljice: gg. Ivana Gantarja v Št. Jerneju, Ivana černeta v Gotenicah, Jos. Kreinerja v Srednji vasi pri Kočevju, gdč. Emo Žitnik in gdč. Sofijo Zaje v Jesenicah. Gdč Helena Junovich je iz Dala premeščena v Kočevje. — Srebrno poroko praznovala sta te dni ljubljanski veletržec gosp. Feliks Urbane in njegova soproga gospa Franja Urbane roj. Krisper. — Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko je imelo v četrtek teden svoj občni zbor v „Nar. domu". Udeležilo se je tudi precej vnanjih članov. Odbor je v 3 sejah rešil 54 vlog;. Premoženje znaša 950 K. V odbor so bili voljeni gosp. Fran Trdina predsednikom, za odbornike pa gg: dr. Iv. Tavčar, J. Tosti, A. Ditrich, Fr. Petsche, Fr. Majzelj, J. Lovšin, L Fursager, J. Killer, F. Domicelj, za namestnika gg. J. Maček in J. Bizjak. — Vojaška vest. Cesar je zaukazal ustanovitev domobranskih brigadnih zapovedništev v štirih mestih, mej katerimi se nahaja tudi Ljubljana. Iz domobranskih polkov št. 3, 4 in 5, ki spadajo v graško komo okrožje, se ustanove domobranski polki št. 3. 4, 5, 26 in 27. Posledica tega že davno pripravljanega in tudi naznanjenega ukaza bo ta, da dobi Ljubljana na jesen ves domobranski polk v garnizijo. — Zupanom v Kranju je bil zopet izvoljen dolgoletni in zaslužni župan ces. svetnik gosp. Karol Savni k. — Letno poročilo I. državne gimnazije v Ljubljani prijavlja na prvem mestu filologično razpravo, ki jo je spisal profesor dr. Jos. Šorn. Iz poročila posnamemo, da je vštevši ravnatelja bilo na zavodu 30 učnih močij. Učencev je bilo koncem leta 594, in sicer 491 Slovencev, 101 Nemec in 2 Italijana. Med njimi je bilo 591 rimsko-katoliške, 1 je bil grško katoliške in 2 evazgelske vere. Odličnjakov je bilo 59, prvi red je dobilo 402, drugi red 50 in tretji red 18 dijakov. Ponavljamo skušnjo bo delalo 62 dijakov, 3 pa bodo vsled bolezni delali naknadno skušnjo. Šolnina, ki so jo plavali dijaki, je znašala v obeh semestrih 12.500 kron. Stipendije je uživalo 84 dijakov v skupnem znesku 14.761 K 40 vin. — Zrelostni izpiti so se vršili na tukajšnji višji realki dne 1. in 2. julija. Izmej 20 javnih učencev se jih je oglasilo za izpit 11, dalje 1 privatist in 1 eksternist Zrelostni izpit so naredili: Aichhorn Avgust, ljudski učitelj z Dunaja (privatist), črne Ivan iz Ljubljane, Geinsberger Fran iz Wolfsberga na Koroškem, Gotzl Adolf iz Ljubljane, Ka-diunig Emil iz Kočevja, Kos Karol iz Pontabla, Lenarčič Milan z Vrhnike (z odliko), Perovšek Josip iz Novega mesta, Eiboli Josip iz Eeke, Turek Adolf iz Lazov pri Planini. Eksternist je odstopil, dva pa bodeta ponavljala izpit čez dva meseca. — Na c. kr. moškem učiteljišču so se vršili ustni zrelostni izpiti dne 4 , 5., 6. in 8 julija. Oglasilo se je bilo 21 javnih gojencev četrtega letnika in 3 eksternisti. Med pismenimi izpiti sta odstopila dva eksternista, med ustnimi pa jeden. Izmed 21 javnih gojencev jih je prebilo 16 izpit z dobrim uspehom (med njimi jeden z odliko), 4 smejo ponavljati jeseni izpit iz jednega predmeta, 1 je reprobiran na eno leto. Aprobirani so: Alt Aleksander iz Velike Nedelje na Štajerskem (z odliko), F a bi ne Franc iz Kostanjevica, Hlebec Kari iz Sevnice, Hren Anton z Dobrepolja, Jamšek Viktor iz Eajhenburga, Janko vič Peter iz Ljubljane, Kalan Fr. iz Jame pri Kranju, Levstik Ivan iz Oplotnice, PirkoviS Ludovik iz Ljubljane, Roš Mihael iz Hrastnika, S ter niš a Ivan z Zidanega mosta, Seme Josip iz Gatine pri Grosupljem, Štrekelj Ivan iz Ljubljane, Turk Anton z Raven pri Št. Vidu nad Cirknico, Zahrastnik Vinko iz Radeč pri Zidanem mostu in Zupane Rafael iz Nove Štifte. — Prva ljubljanska gimnazijska maturantinja. Prva dama, ki je na ljubljanski gimnaziji napravila maturo, je gospodična Schulze, hči Llovdovega nadzornika s Krka. Mlada dama je napravila zrelostni izpit z dobrim uspehom. — Potovalna predavanja iz živinozdravništva bodo letošnjo jesen v radovljiškem okraju nastopne dni: Dne 1. septembra v Bohinjski Bistrici, 8 septembra v Breznici, 15. septembra na Dovjem in 22. septembra v Mošnjah. — Preloženo bivališče c kr. okrajnega šolskega nadzornika. C. kr. deželni šolski svet je dovolil, da bode odslej za šolska okraja Krško in Litija določeni c. kr. šolski nadzornik bival v Litiji namestu v Krškem. — Vodovod v Novem mestu. Dela so se pričela dne 8. t m. na vsej progi. Pred začetkom je bila cerkvena slavnost v cerkvi Božjega groba z mašo, katero je bral gosp. prost Eibert. in katere se je udeležil gosp. župan dr. Še-gula in velika množica novomeškega prebivalstva, stavbni podjetnik gosp. Lončarič z delavci, tehnični vodja stavbne firme itd. Po sv. maši se je blagoslovil temeljni kamen za reservoar in se je izvršil prvi vbod z lopato. — Šolska razstava na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli. Te dni je bila na tukajšni umetno-obrtni strokovni šoli (Zatiški dvorec. Stari trg) razstava šolskih del. Razstava je imela namen, pokazati obiskovalcu končni rezultat pouka, ob jednem pa mu predočiti, v koliki meri je zašla moderna struja v šolo, in kako se ponaša v okviru učnega načrta. Zastopani so bili vsi oddelki zavoda s svojimi deli. Posebno mnogobrojne so bile raznovrstne risarije. Povsodi se je opažal vpliv moderne struje. Dolgočasno kopiranje po mrtvih, starih gipsastih modelih je skoraj popolnoma izginilo ter se umaknilo risanju po naturi, bodisi po rastlinah, bodisi po živalih ali po človeku. Povsodi je videlo oko mnogo barve in mnogo življenja. Poleg pravih naturnih študij smo opažali na mnogih listih takoj tudi uporabo, t. j. stiliziranje dotičnega objekta. Tako postopanje močno pospešuje samostojno mišljenje učenca in vzgaja česrokrat nepričakovane rezultate. Risarije oddelka za umetno vezenje in čipkarstvo se seveda v prvi vrsti ozirajo na rastlinski ornament. V skoraj neizčrpni množini nam predstavljajo rastlinske motive v različnih risarskih tehnikah, uporabljenih na poklic učenk. Med njimi so se nahajala nekatera jako lepa dela, ki so pričala o nadarjenosti, pridnosti Stran 277. in izrednem barvenem čutu — Eisbe učencev, naturne Studije, kopije in detajli so bili istotako v velikem številu razstavljeni. Oddelki za stavbinsko in pohištveno mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo in podobarstvo kažejo v svojih strokovnih risarijah toliko mnogovrstnost, svežost in spretnost, da upravičujejo najboljše nade. Tu smo videli tudi prvič študije po živem človeškem telesu cele in polovične akte ter študije po človeški glavi. Zraven risarij smo videli dobro pogojene izdelke pouka v modeliranju, katerim je tuii navadno predmet kak naturni objekt, rastlina ali žival. Mnoga modelirska dela so žgana, druga pa vlita v gips. Praktična dela učenk so jako lepa, in se raztezajo na vse predpisane tehnike. Od priprostih Holbei-novih ubodov do bogatega slikanja z iglo, od finega belega vezenja do najfinejših čipkarskih obodov — vse je bilo zastopano. Vmes je bilo mnogo uporabnih objektov, stenske preproge, blazine, zastori itd Izdelki učencev so bili v mnogoterih ozinh zanimivi. vPovsodi smo opažali, da je delo jako skrbno izpeljano, da je konstrukcija premišljena in pravilna, oblika pa rezultat treznega znanja Moderni slog je uporabljen pri stenski omarici iz zelenega hrastovega lesa z lepimi in-tarzijami, pri omari za smodke, ki je iz imitiranega mahagonija, pri raznih stoličkih in mizicah itd. Na starejše vzorce se naslanja lična postelja z omaro in umivalnikom Rezbarski izdelki tudi kažejo moderno strujo ter se odlikujejo po strogi rezbi in prijetni obliki objektov. Istotako so nas zadovoljili izdelki podobarskega oddelka, ki je med drugim razstavil veliko Kristovo podobo na razpelu. Ako končno še omenjamo različnih finih strugarskih drobnin in ličnih pletenih izdelkov., 8to"lov, torbic itd , smo v velikih potezah ocrtali razstavo. V detajle pa se ne moremo spuščati; to je le najbolj mogel pregledati obiskovalec sam, ki je posetil to velezanimivo razstavo. — t Dr. Ivan Jan. Te dni je v triglavskem gorovju padel m obležal mrtev dr. Ivan Jan. Padel je s Kleka v 400 m globoko brezdno. Pokojnik, jako nadarjen mož, je bil rojen 1 1856 v Podholmu pri Grorjah; v ljudske in srednje šole je zahajal v Ljubljani, pravoslovne šiudije pa je dovršil na Dunaju. Od 1. 1880 je bil koncipijent in nato koncipist pri finančni prokuraturi, 1. 1892 pa je vstopil v mestno službo ter bil imenovan magistratnim tajnikom. Radi živčne bolezni je bil 1. 1900 definitivno upokojen. Pokojnik je bil izvrsten strokovnjak v sadjereji ter je svoje vzorne pridelke vsako leto razstavljal na I. mestni deški petrazrednici, bil je tajnik kmetijske podružnice v Grorjah in dopisnik „Kmetovalca" ter drugih gospodarskih listov. Zadnje čase se je bavil z osnovanjem zračnega sanatorija po Riklijevem vzorcu na Homu, Izdal je v to svrho tudi brošuro svojega predavanja v „Nar. Domu". Pokojnik je bil dober narodnjak in ljubezniv družabnik. N. v m. p.! , — Prepoved in svarilo glede srečkanja v inozemske loterije. Finančno ministrstvo je zaznalo, da se na nečuven način množe slučaji, v katerih skušajo nekatera amsterdamska loterijska podjetja, tako zlasti „Hollandische Ore-ditbank", Commerce en Creditbank (Johann Leideke)" in „Internacionale Wechsel- en Effectenbank (A. Steenken)" pridobiti si zlasti v krogih ubožnejšega prebivalstva s tem, da mu obetajo zapeljive dobitke bodisi neposrednih odjemalcev za svoje srečke, bodisi agentov za razpečavanje takozvanih listin za pristop (Mitgliedsurkunden), temeljem katerih zadobe odjemalci proti plačilu na obroke pravico do srečkanja in s tem pravico do morebitnih dobitkov gotove vrste večinoma inozemskih srečk. Ker je igranje v teh loterijah ne glede na goljufivo postopanje teh loterijskih podjetij že samo na sebi v smislu zakonov z dne 7. novembra 1862 (drž. zak. št. 85) in z dne 30. junija 1878 (drž. zak, št 90) kažnjivo in prepovedano, opozarja se s tem občinstvo na okolnost, da je srečkanje in udeležba pri teh loterijah prepovedana, in da s^ kaznujejo prestopki gori navedenih zakonov z jako občutnimi denarnimi kaznimi, in da razun denarne kazni zapadejo tudi srtčke ter deleži istih, kakor tudi vse listine, ki opravičujejo do udeležbe pri igri. — Za pogorelce v Velikem Mraševem. Z ozirom na strašno katastrofo, ki je zadela vas Veliko Mraševo, bila bi akcija za nabiranje milodarov za pogorelce skrajno potrebna, ker so večini pogorela vsa živila in tudi obleka. Pomoč je nujno potrebna. Slavno občinstvo širom Kranjske domovine je že često pokazalo ob takih prilikah svoj plemeniti čut in usmiljeno srce do nesrečnega brata Priskočite tudi Mraševcem na pomoč! Odprite srca in roke in dajte! — Milodari se bodo objavljali v „Slovenskem Narodu" ter se naj pošiljajo na naslov: Ivan Rupar, načelnik požarne brambe Sv. Križ pri Kostanjevici. — »Der Siiden«, glasilo za politične, kulturne in gospodarske koristi Hrvatov in Slovencev, ki so ga 1. 1898 na Dunaju ustanovili nekateri hrvatski in slovenski poslanci, je po sklepu U3tanovnikov koncem junija t. 1. nehal izhajati. Ker je za list še mnogo stroškov poravnati, prosi apravništvo lista one gg naročnike, ki so za 1. 1899 ali 1900 in 1901 na dolgu, da blagovole zaostalo naročnino čim preje poslati pod naslovom: „Der Suden", Wien, I. Plan-kengasse 4 — »Narodni dom« v Trstu. Ustanovni občni zbor društva „Narodni dom" v Trstu je preložen in se bo vršil dne 7. juliia. — Moralen poraz laškega poslanca Mauronerja. Svoj Čas smo poročali o obdolžitvah, ki jih je tržaški „Avanti" izrekel proti tržaškemu poslancu Leopoldu Mauronerju, „Avanti" je Mauronerja dolžil, da je svojo sorodnico Emo Mauroner ociganil s tem, da si je pustil sebi in neki gospej Stengle darovati vse premoženj Eme Mauroner, za kar je darovateljici obljubil neko rento. Intabuliral je rento na posestvo, ki so sodno veliko nižje cenjena, kakor znaša kapitalizovana renta. Na tožbo Eme Mauroner je soiišče razveljavilo rečeno pogodbo. Stvar obuja v Trstu velikansko senzacijo. — Umrli. Umrl je dne 8. t. m. v Elizabetni bolnici na Dunaju gosp. cand. iur. Josip Očkerl. Bil je vzgleden dijak, ki je s posebno energijo premagal vse ovire pri študijah. Toda nemila usoda mu ni dala uživati sadov dolgoletnega truda Naj v miru počiva! — Umrl je v Aleksan-driji v Egiptu slovenski rojak iz Tolmina, g. Anton Leban, lastnik tovarne za izdelovanje ledu. — Nadvojvoda Fran Ferdinand in francoski gostje na Češkem, češki listi poročajo, da se je nadvojvoda Fran Ferdinand peljal v istem vlaku, s katerim so francoski gostje zapustili Prago, ter je tako na svoje oči videl velikansko navdušenje, s katerim so cehi pozdravljali Francoze. — Rudeča kravata. Socijalnim demokratom se v Pragi za časa cesarjevega bivanja ni godilo dobro. Rudeča kravata je zlasti bodla v oči državno policijo. „Arbeiter Zei-tung" poroča, da je stala pred prihodom cesarja večja družba socijalnih demokratov na cesti, ko se jim je približal elegantno oblečen gospod ter jih vprašal, ali hočejo tudi videti cesarja. Ko so mu pritrdili, jih je najprijazneje povabil, naj gredo ž njim, da jih pelje nekam, odkoder bodo mogli videti cesarja brez truda in v največji bližini. Socialni demokratje so bili zelo veseli ponudbe prijaznega gospoda ter so šli za njim, ki jih je peljal v veliko hišo, preko več stopnic in hodnikov ter jih povabil v veliko dvorano. Nato pa je za njimi vrata — zaklenil. Socijalni demokratje se tedaj zapazili, da so v ječi! Prijazni gospod je bil tajen policist, ki jih je smatral za italijanske anarhiste 1 — Avstrijska c. kr. vojna mornarica v Kini. Pred nekaj časom se je raznašala vest, da se iz kitajskega Stran 278. morja odpokličeta dva vojna broda in sicer „Cesarica Elisabeth" in „Zenta", v daljnem vstoku pa bi še ostala vojna broda „Marija Terezija" in „Aspenr". Kakor pa zadnja poročila pravijo, so Se vsi 4 brodovi v kitajskih vodah, ker je „Eli- sabeth" ravno te dni pripjula pred luko Taku. — Nesreča na ladiji. Na bojni ladiji „Cesar Franc Josip" v Pulju se je dogodila velika nesreča. Neki top ni hotel pri vajah ustreliti, ko pa so vzeli vojaki šrapnel iz topa ter ga položili na krov, je leta eksplodiral ter strgal mornarskega vojaka Borabica na korsce; tudi nekaj druzih vojakov je bilo ranjenih. — Razstavni turnk »Društva hrvatskih umetnikov« jako uspešno napreduje. V Oseku se je ljudstvo kaj živo zanimalo za razstavljene slike; minolo nedeljo je bilo v razstavi preko 400 obiskovalcev. Prijatelji lepih uoietnostij so si nakupili različne slike od Crnčića, Bauerja in drugih. — Mesto je zgorelo. Iz Lvova poročajo, da je zgorelo v mestu Sokal nad 200 hiš in velika sinagoga Eing. Okoli 3000 oseb je brez kruha in strehe. Pogorelci prebivajo na prostem — Ubijalka zapeljivca oproščena. Pred porotniki v Dubrovniku je stala te dni Lucija Zimić, katero je nek Lujo Jerič zapeljal z obljubami, da jo vzame v zakon. Ko je Zimic spoznala, da ?e ji je Jerič samo lagal, vzela je revolver in ustrelila roparja svoje časti. Porotniki so jo soglasno popolnoma oprostili. — 18.000 vojakov na dopustu. Vojni minister bolgarski bode odpustil na dopust 18 000 voiakov, deloma radi tega. ker pri žetvi na deželi ljudstvo nujno potrebuje delavskih močij. — Crnogorski princ Mirko se bode, kakor se govori po Turinu, poročil z princezinjo Leticijo, vdovo vojvode Aosta. — Madjarsko viteštvo se peni. Vže par tednov traja novinarski boj na Ogrskem mej poslancem Ugronom (to je tisti gospod, kateri se je bil v budimpeštanskem parlamentu razkoračil nad c. in kr. kapitanom Uzelcem, ker je o neki demonstraciji proti Hrvatom na Reki izjavil, da bi najbolje te pijane razsajaČe postreljali. A ko je Uzelac prišel v Budimpešto poiskati Ugrona naj se izreče, zakaj ga je žalil, je isti izjavil, da je govoril pod zaščito imunitete) in pa nekim madjarskim politiČarjem in Ugronovim politiškim soboriteljem Rimlerjem. Gospoda sta se sprla, ktr je Rimler objavil, da je Ugron kot vodja neodvisne ogrske stranke iskal v Parizu pri vnajnem ministrstvu denarne pomoči za volilno borbo in obljubil delovati na to, da se avstroogrska in trozveza loči in približi rusko francoski zvezi. Ugron to zanikava, a Rimler trdi zmirom svojo in zdaj je koneČno dopdslal odprto pismo iz Ziiriha, v katerem izjavlja, da se mora z Ugronom streljati do smrti, ker jeden od njih je odveč na svetu Videli bodemo, ali ne bodo tudi ti viteški sinovi streljali brez svinca ali zraka — Ločitev za vedno. Na karanšebeškem kolodvora se je te dni zgodila velika nesreča, a ob jednem pretresljiva ljubavna drama. Mlad častnik Rihard Pollettini, ki je bil nastanjen v Karanšebešu, se je bil zaljubil v neko tamošnjo de-vojko iz ugledne meščanske rodovine. Hotel je devojko tudi poročiti, ali njeni roditelji niso hoteli privoliti v to. Da store konec tej ljubezni, so roditelji sklenili poslati deklico k sorodnikom. Te dni je imela deklica odpotovati. Na kolodvor jo je spremil Pollettini. Poslavljanje je bilo nepopisno ganljivo. Mladi častnik je vzkliknil proti deklici: „Do svidenja na drugem svetu !u Malo za tem je odpihal vlak proti Oršovi, a častnik je odšel v čakalnico ter se tam ustrelil z revolverjem. Ostal je mrtev na lici mesta. — Škandal v gledališču. Iz Budimpešte poročajo, da se je pripetil v gledališču v Kisfaludv velik škandal. Igrali so igro Ladislava Walka, knjižničarja ogrskega parlamenta, in sicer jako slabo in površno. Igralci in igralke so govorili kar po svoje ter pripovedovali največje bedarije Autor je zategadelj stopil na oder, ter dejal občinstvu, da igre, katero igrajo, ni spisal on, nego si jo sproti izmišljujejo igralci. Ravnatelj je dal nato spustiti železni zastor, ki bi bil autorja guilotiniral, ako ne bi skočil v orkestrov prostor. — Vlak padel v vodo. 15 milj od Peru se je dogodila na wabaški železnici velika nesreča. Jako narastla voda je izpodnesla most, preko katerega bi se bil imel voziti vlak, ki se je pripeljal z veliko hitrostjo do tega mostu in se v vodo strmoglavil Lokomotiva in pet vagonov se je zdrobilo, 16 italijanskih izseljencev je bilo takoj mrtvih, 50 potnikov pa je težko ranjenih. — Blazen morilec. Iz Berna poročajo, da je bil te dni obsojen v dosmrtno ječo Kristijan Binggeli, sin bogatega kmeta v Ackematu. Umoril je brez povoda Jani štiri osebe zapored. Najprej je zvabil 51etnega svojega sinka v gozi, mu pokazal neko sliko ter ga med tem ustrelil. Potem je poklical ženo iz hiše ter jo ustrelil. V kuhinji je ustrelil svojo svakinjo, nato pa še lastno mater Ko je postrelil vse. je zaklenil hišo in pobegnil V Burgdorfu pa je zapisal v knjigo hotela svoje pravo ime. Tako so dobili morilca izlahka. Ker pa v bernskem kantonu nimajo smrtne kazni, je bil Binggeli obsojen v dosmrtno ječo, dasi spada v blaznico — Drama. Iz Budimpešte poročajo: Y va3i Szkensu blizu Lugosa se je pripetila krvava drama. Tamošnji rumunski kmet Jurij Opitz se je oženil z ^mladim, lepim, a tudi bogatim kmetskim dekletom. V listopadu m 1 je moral Opitz k vajam k topničarjem. Ker ni smel domov, se je začela mlada žena dolgočasiti in ljubimkati s kmetiškim fantom Opitz je to izvedel ter nekega dne brez dovoljenja zginil iz vojašnice ter šel peš v Szkens, kamor je dospel nepričakovano. V hiši svoje tašče je našel svojo ženo v družbi njenega ljubimca Jušne Granice. Besni vojak je z orožjem zabodel Garuco, ubil taščo in umoril tudi ženo Na to se je javil sam pri polku* —- Zarubljena lokomotiva. Iz Katasa v Palfalvo na Ogrskem vozeča železnica je morala 15 m. m. svoj promet ustaviti Diužba dotične lokalne železnice je bila namreč 296 K davkov dolžna. Tako se je zgodilo, da so zarubili lokomotivo prav v hipu, ko se je vlak hotel premakniti. V vlaku je bila polno ljudij, ki so morali izstopiti, kajti vlak je ostal v Ka-tasu. Naslednjega dne pa je vlak vozil zopet, kajti davek je bil plačan. — 300 ljudij utonilo. Iz Roanchieja v Virginiji poročajo, da je v Pocahontasu utonilo 30^ ljudij, ker se je porušil na nekem hribu nasip Navzdol deroča voda je odnesla celo hiše. Nesreča se je zgodila po noči. Ponesrečenci so večinoma rudokopi in njih družine. Radi tega dogodka je bila povodenj tudi v drugih sosednjih krajih. Železniška proga je porušena 25 — 30 milj daleč. — Romanje k Viljemu II. Brzojavi prinašajo pa novinah vest, da se iz Kitajskega odpelje v Evropo deputacija, katere naloga je, prositi odpuščanja pri nemškem cesarju zavoljo umora nemškega poslanika Kettelerja Deputacija se pre pelje v Evropo na parniku „Baviera", ki je last nemškega „Loydau in se izkrca okoli 20. avgusta v Genovi. Deputacija vodi princ Ciung. — Vesti iz ruskega dvora. Ruski prestolonaslednik, veliki knez Mihael, brat carja Nikolaja, izbral si je^ baje nevesto v nemških krogih, namreč Cecijijo Meklenburg Sverinsko, katero namerava v kratkem poročiti Car odobrava popolnoma ta korak svojega brata, ne pa tako njegova mati, ki pa ima velik vpliv nanj. Pravi namreč, da nikdar ne privoli, da jej bode tudi druga sinaha Nemka, kakor je žena carjeva. Kakor „Hrvatski Obzor" poroča, se ruski car tudi četrte hčerke, ki se mu je porodila pred kratkim, jako veseli. Pravi namreč: „Hčere ostanejo meni in domu, vsaj dokler ne odrastejo, ako Stran 279. . pa bi imel sina, pripadal bi državi, zemlji, prestolu in sploh vsej politiki bolj, kakor meni. — Pot okoli sveta v 69 dneh. 29 marca t I. je odpotoval iz Pariza neki Mr. Stiegler po naročilu lista „Matin" okrog sveta. V Parizu so proračunali, da mora priti Stiegler v 69 dneh okrog sveta. In res je že 10 ra m. brzojavil iz Irkutska. Ako bode Stiegler vedno tako hitro potoval ter ga ne bo zadela kaka bolezen ali druga nezgoda, dospeti mora okrog sveta prej nego Phileas Fogg, junak Jules Vernejevega romana, ki je dospel okrog sveta v 80 dneh ter zaslužil milijon. Jules Vernejeva povest, ki se je in se še vedno tako rada čita, pa bode potem izgubila precej svoje vrednosti in privlačne sile. — 4000 oseb — utonilo. „Standaiđ„ poroča iz Sang-haja, da so nastale v pokrajini Kiangsi velikanske povodnji. Baje je utonilo 4000 oseb! — Dnevnik beračice. V Londonu so zaprli te dni 381etno odgojiteljico Alice Mary Hunt, ker je beračica. Pri preiskavi so našli več knjig, v katere si je zapisovala dogod-Ijaje vsakega dne. Iz teh dnevnikov je razvidno, da je že več let beračila. Potovala je z brzovlakom po vsej deželi ter si je izprosila in tudi dobila od bogatih ljudij velika darila. Zlasti od mnogih plemenitaških dam in od dveh Škofov je dobila jako veliko. Sodnik ji je dejal, da si ni možno misliti bolj premišljeno izvedenega beračenja, kot je bilo to. Hunt je obsojena na mesec ječe. — 1911 minut glasbe. Nekdo je izračunil, da traja 10 Wagnerjevih cper, ako bi se izvajale nepretrgoma zapored. Te opere so: „Kienzi" (2 uri 44 minut), „Blodeči Holandec" (2 uri 21 minut), „Tannhanser" (3 ure 8 minut), „Lohen-grin" (3 ure 7 minut), „Tristan in Isolda" (2 uri 17 min ), „Rheingold" (2 uri 28 minut), „Meistersingeru (3 ure 53 min ), „Walkiire" (3 ure 18 minut), „Siegfried" (3 ure 44 minut) in „Gotterdammerung" (3 ure 51 minut). — Velika nesreča Iz Novega Jorka javljajo, da se je dogodila v Pattersonu velika nesreča. Delali so namreč velike priprave za umetalni ogenj povodom neke slavnosti. Pri tem pa se rakete eksplodirale, 20 oseb je bilo takoj mrtvih, 45 p* težko ranjenih. Tudi ogenj je tri velike hiše popolnoma uničil. — Lažnjivi kljukec v južni Afriki. Časopis „Cape Argusu je prinesel brzojavko, ki trdi, da je angleški kapitan Lukina v spremstvu jednega samega vojaka zmagovito napadel taborišče 400 Burov, katerim je poveljeval Kruitzinger. Lukina je le parkrat zakričal in vse je zbežalo. A Lukina in njegov spremljevalec sta ujela še 50 moč! — Iz te vesti se norčujejo celo angleški listi. „Morning Leader" piše, naj pošlje Kitchener kar samo ta dva junaka na Botho in De Weta. Gotovo sta cenejša in uspešnejša kot cela armada. Kitchener naj se vrne, zakaj Lukina in njegov spremljevalec opravita že vse sama 1 — Ponesrečen parobrod. Angleški parobrod Lusi-tanja, ki je služil za prevažanje popotnikom, obtičal je nedaleč od Cap Ballorda, na poti med Liverpoolom in Montreal med skalovjem. Pri tej nesreči udrla se je voda v poškodovano ladijo z vso silo, ladija se je potapljala jako naglo. Popotniki okoli 500, spali so skoro vsi in le za silo oblečeni in prestrašeni so prihiteli na krov, da se rešijo. Vsakdo je hotel biti prvi v rešilnih čolnih. Z nožmi in bodali so si sebični angleški lordi delali pot med množino žen in otrok, ki so se seveda z vsem strahom umikali nastavljenim nožem, ter prepuščali rešilne čolne onim, ki so na tako nečloveški način zahtevali. Vender pa so poveljnik in njegovi uradniki skočili na pomoč ubogim ženam z otroci, ter z napetimi revolverji so zahtevali od moških, da imajo prepustiti čolne ženam in otrokom. Spremljali so jih istotako z napetim orožjem v čolne, ter srečno rešili. Prišli so na vrsto tudi Angleži, da so se rešili potem, ko so bile v varnosti dame z otroci. V splošni zmešnjavi prevrnilo se je pač nekaj čolnov tako, da so mornarji imeli dovolj opravka rešiti vse one iz parobroda in one, ki so vsled prevrnjenega Čolna popadali v morje. Ladija se je kmalu na to potopila, ter izginila iz morskega površja, ljudje pa so bili vsi na varnem, dasi nekateri težko ranjeni. — Johannesburg. To zlato mesto v južni Afriki, ki je bilo še pred dobrim letom najbogatejše mesto na svetu, je danes revnejše, kakor zadnja vas v ogrski pustini. In to je naredila iz ponosnega Johannesburga nesrečna vojna med Buri in Angleži. Pa čujmo neko zasebno poročilo o sedanjih razmerah, ki vladajo pod angleškim gospodstvom v Um mestu zlata in dijamantov! Poročilo pravi: Položaj Angležev v „Jo-banoesburgu je jako slab in vsled tega moramo trpeti tudi mi. Meni so angleški vojaki zadnji grižljej, ki sem si ga kupil za drag denar, vzeli in me pustili, da umrjem gladu. A kaj moremo proti temu storiti mi prebivalci tega žalostnega mesta? Z zobmi škripati smemo, a ust odpreti — Bog obvaruj, da bi se pritožili! OJgovor za to bi bil: Otok sv. Helene! Tu vlada velik obup, da ni mogoče pojmiti. Samo jeden klic obupa in joka zveni po vsem mestu, in ta klic prihaja od strada-jočih žen in otrok, ki se borijo s smrtjo glada. Vse ženske in otroke so kruti barbari civilizacije zaprli v visoko obzidje jahališča ter jih pustili onii, ne da bi se še kdo dalje brigal za-nje in reve so prepuščene bedi, kakoršne pero še popisati ne more. Mi moramo vse to z gnjevom gledati, ne da bi mogli pomagati sirotam. Vsakdo, ki to vidi, mora iz dna duše sovražiti in preklinjati one, ki so zakrivili to gorje. Ako je Bog v nebesih, mora se obup teh sirot maščevati. Nedavno sem Čul 12letnega sinčka Dtwetovega vsklikniti: „Storijo naj kar hočejo, a naše domovine ne dobe nikdar" ! In deček utegne imeti prav. Seveda morajo mnogi dati za svojo domovino življenje: možje na krvavem bojišču in žene ter otroci pa v gladu, bedi in obupu, a Bog mora pomagati temu trpečemu ljudstvu. Nedavno je bilo notri v jahališču pokopanih dvanajst žen in otrok, ki so umrli od gladu in pomanjkanja in tako gre to dalje. To je grozno, nepopisno! V navadnih civilizo-vanih vojnah se bojuje mož proti možu, — a Angleži se bojujejo z nedolžnimi ženami in otroci in jih mečejo v strašno žrelo smrti glada !