Št 3. V Gorici, v torek dne 9. januvarija 1012. Tečaj XLH. tekaj* trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in sobete ob 4. uri popoldne ter stant po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana r vse leto . . 15 K */s „ .. . lO „ - litpRs%' -i?*~-Y2» *«**.*"». -Za Nemqo K "lfe^f^*-Z4P Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Katipot 10 Soriškem in firadiščagsjtem" in dvakrat vfietu nVozni red železnic, aaraikcj? is toštaib vaz\ Ha naročila kres ioposlaae na-rečniae se se oziramo. SOČA »Vae za narod, iTobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v I. nadstr. na " *j>ravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na lavo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon fit. 88. - »Gor. Tiskarna« A, Gabrščck (odgov. J. Fabčie) tiska in xal. Deželni zbor. Vlada je torej res sklicala deželni . zbor goriški na dan 11. t. m. Temu sen-zacijonalnemu činu je šla naprej v jav-nost oficijozna laž, da je dosežen modus ' vivendi med strankami. Resnica je pa, da ni došlo do n&kakega Aporazumljenja med ' strankama veČine in manjšine; Se več! Konstatujem javno, da ni bilo zadnje mesece niti nikakih pogajanj v tem pogleda, V članku, ko sem prvič naznanil slo« venski javnosti nakano visoke vlade, sem označit stališče naše stranke in izrekel . domnevanje, da se je morala skleniti na ' Dunaj« kravja »kupčija med vlado in dr. ' Šusteršičem. 'Poznejši glasovi so potrdili, da je bilo maje domnevanje gola resnica. Dr. Šusteršič je zopet na toplem v objemu Stttrgkboveni in sk»»~*»"Se deželnega zbora goriškega je po vsem vrhu njiju kupčije le še malhe« privržek, Šusteršič in Krek sta bila mlnota praznika v Gorici, kjer sta ' delila inltrukdje In pPa llkof na račun na- I Se uboge dežele! Sedanja vlada je s tem svojim neču-venim činom sankcijonovala vsa nasilstva sedanje deže*nozborske večine, postavila v žasmeh prejšnjo vlado, ki je bila nenadoma naredffa nasilstvom konec, in obenem podata nezaslaženo zaušnico naši domači vladi na Primorskem. Še več! Sedanj dunajska vlada je ovenčala nasilstva v deželnem zboru z novim nasil-stvom! Sklicala je deželni zbor, ko ta ni polnoštevilen. Moj mandat je ugasnil potom nasilstva pred 15 meseci, poslanec Oasser je odložil svoj mandat pred enim letom, — a vlada v vsem tem dolgem času m izved'a dopolnilnih volitev in sklicala zdaj celo deželni zbor k zasedanju v slabših ednošajih nego so bili takrat, ko ga fe prejšnja vlada z vso pravico zaključila. Umevno je samo po sebi. da tako uso-ciepoln čin dunajske vlade ne more ostati brez posledic, ki so v takih razmerah edino mogoče, in vlada je tudi že dobila od- govor, kakoršnega menda ni pričakovala. Prihodnja »Soča« bo mogla 5e jasneje govoriti in obvestiti naše občinstvo o vele-važnih dogodkih današnjega dne. Za danes naj na tem mestu le še najodločneje protestujem v imenu vsega na-*j •prednega prebivalstva naše dežele, da du-l najska vlada vadila z dr. Šusteršičem za( našo kožo tu ob — državni meji, Visoka gospoda dunajska naj si nikar ne domišlja, da smo goriški Slovenci dobri le za »Kanonenfutter«, »ko bo potrebno, pa da nas lahko prodaja dr. Šusteršiču in Mazzi-nijancem za tako sramotno ceno v obliki najgrših nasilstev in nezakonitostij v deželnem zbora. Pokopani so tu nafprimitiv-nejši pojmi poštenega parlamentarizma iti pokopan je ugled državne avtoritete. A. Gabršček. Kakor je razvidno iz članka, se je hotelo še molčati za danes o sinočnih sklepih, katerim ima slediti odložitev mandatov laških klerikalnih poslancev danes na sestanku zaupnikov v Gradišču ob Soči. Ali preko Dunaja je že razglašeno, kaj se je sklenilo in kaj se ima zgoditi. Laški klerikalni poslanci so svoje sklepe naznanili vladi in deželnemu glavarju in danes položijo svoje mandate v roke zaupnikov. Komunike, ki so ga izdali, glasi takole: »Deželnozborska večina je začela svojo moč izrabljati na tako nečuven način, da zastopnikom manjšine ni več mogoče ostati v deželnem zboru. Deželni odbor je postopal proti svojim predpisom in je uporabljal deželna sredstva v strankarske namene. Deželni glavar pa je zlorabljal poslovnik. Nasilje večine je postalo toliko, da manjšina ni več varna niti svojih mandatov, to pa zato, ker Je italijanska liberalna in slovenska klerikalna večina delala na to, da na zločinski način razveljavi neljube madate in na ta način prepreči odpor v deželnem zboru. Vlada je uvidela to in je meseca februarju 1910 odgodila deželni zbor. Vlada pa je tudi na Dunaju priporočala razpust deželnega zbora, ker je te edino sredstvo za sanacijo razmer na Goriškem. Sedal pa le dr. Šusteršič prevzel vodstvo slovenske klerikalne tn Italijanske liberalne stranke na Goriškem in je zagrozil s parlamentarnimi komplikacijami, da izsili na ta način sklicanje goriškega deželnega zbora, ne da bi se "bila vršila o tem kaka — pogajanja z manjšino. Manjšina odklanja torej vsako odgovornost za vse t* neznosne razmere«. Slovenski napredni poslanci m sklenili abstinenco; torej bi se ne udeležili sej deželnega zbora. Dr. Šusteršič pri ministrih, • Pred kratkim je bil dr. Šusteršič obenem z luškimi liberalnimi poslanci pri ministru notranjih zadev baronu Heinoldu in je zahteval sklicanje goriškega deželnega zbora. Minister je bil z oziram na razmere, ki vladalo na Goriškem, mnenja, da goriški deželni zbor ni zmožen za delo in da bi se s sklicanjem deželnega zbora le še poostrila nasprotstva med strankami, a dr. Šusteršič je zagrozil, du bo izvajala njegova stranka posledice v državnem zboru, ako vlada ne ugodi zahtevi njegove stranke in ne skliče goriškega deželnega zbora k zasedanju. Ob enem le zatrjeval, da slovenski klerikalci in laški liberalci že napravilo red v goriškem deželnem zboru. Dr. Šusteršič* je bil tudi pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu in je tudi tu zahteval sklicanje goriškega »deželnega zbora kot predpogoj za nadaljna pogajanja za Zbližale SLS in vlade. Ministrski predsednik se je udal dr. Šuster-Šičevim zahtevam in predlagal sklicanje goriškega deželnega zbora. Dr. Šusteršič je na Dunaju preprečil uresničenje predloga primorskega . na- mestnika princa Hohenloheja, ki je predlagal, da na) vlada razpust! goriški deželni zbor in razpiše nove deželooznorsko volitve. Minister notranjih zadev Je skušal doseči spravna pogajanja med strankami, a večina nI niti hotela priti k tem podajanjem. Tako je torej jasno, da goriški deželni zbor ne bo mogel delovati — vse po krivdi tiste prokiet© zveze Gre^orčtea s Pajerjem in vmešavanja žlindarskega dr. Šusteršlča, torej faktorjev, ki kar ne nehajo trositi nesreč na našo ubogo deželo l -•• Čas bi bil skrajni, du naie ljudstvo korenito obračuni s svojim! škodljivci. Društvom! I So društva po deželi, ki vzrodljo nt-Temu listu nemalo Škodo, I Ustanovi se društvo. V dotl&nem kra- , ju imamo'n. p»\ 4 naročnike »Soče« In i nekaj »Primorcev« prihaja v kraj. I Tisti, ki je blizu hiše, kjer .se iiastani društvo, piše kmalu po ustanovitvi društva aH pride m sam povedat, da.... ne bo več naročen: »hiramo društvo, bom j bral v društvu«. Gdpadc Se en »Primorec«. Čez čas še en naročnik našega lista. Vsi berejo v društvu! j Odpade torej 30 K naročnine za ' »Sočo« in 3 K 20 v za »Primorca«; skupno odpade 33 K 20 v. , Društvo pa piše, da naroča »Sočo« in »Primorca« pa po — znižani ceni! Za 10 ali 12 K hoče imeti -oba lista. Torej na- ' mesto dobivati iz onega kraja 33 K 20 v za 2 »Soči« :>n 1 »'Primorca«, bi dobivailo naše upravništvo komaj 10 ali 12 K. Torej mar j 21 K! In pri kakšnem še kar ni moči priti do plačila! To pač se ne pravi napredovati; to se pravi: nazadovati; to se pravi: ubijati napredni časopis. Seveda se ne sme reči, da so društva namenoma proti naprednemu časopisju, ne, ampak zdi se nam, da bi bilo prav, če Maksim Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) A protodijakon je bučal, nagnivši glavo nazaj: »O-osnovatelju te-e blše ... ve-ečni spo-omi-in!« Foma se ie zdrznil, a Majakin je bil Že pri njem in, etika je ga za rokav, je vprašal: »Alt greš obedovat?« In žametna, topla ročica Medinske je zopet zdrknila preko Fomine roke. Obed je bil Fomi prava muka. Prvokrat v življenju se je nahajal med tako elegantnimi ljudmi in videl, da so vse pri jedi m govorjenju delali bolje, nego on in Čutil je, da ga od Medinske, ki mu je sedela nasproti, ne loči miza, ampak visoka gora. Poleg njega je sedel društveni tajnik; bil je mlad uradnik z imenom UhtišSev. Govoril je z visokim, donečim tenorjem in ker je bi! debel, majhen, nkrogloličen in vesel ier zgovoren, je spominjal vsakogar novega kraguljčka. »Najboljše v našem društvu je predsednica, najpametnejša, kar moremo v njem početi je to, da dvorimo naši predsednici, najtežje Je, napraviti predsednici kompliment, ki bi jo zadovoljil in najpametnejše je, občudovati predsednico molče in brez nad. Tako, da pravzaprav niste član »Društva za varstvo ubožcev«, temveč član društva Tantalov v službi Sofje Medinske ...« Foma je poslušal tako kramljanje, pogledal tuintam predsednico, ki je z vnemo govorila o nečem z načelni- l'1- ------ ¦¦' l«!Jg'iIJI»iaU'IW.|i."¦", ---------,.........-.ILUi-lltMJl-Il^B—BIWjMWW« kom redarstva, zamrmral nekaj svojemu tovarišu v odgovor, delaje se, kakor bi mu dajala jed opravka in želel, da bi bilo vse to že pri kraju. Zdel se je samemu sebi reven, neumen in smešen in bii je preverjen, da ga vsi opazujejo in presojajo. To mu je natikalo nevMne spone, da ni mogel niti govoriti, niti misliti. Končno je prišel do tega, da se mu je začela zdeti vrsta različnih obTazov, ki >s je vlekla njemu nasproti ob mizi, kot dolga, valovita bela proga, poškropljena s smejočimi se očmi, in vse te oči so ga bodle mučno in neprijetno. Majakin je sedel poleg župana, vrtel vilice v zraku naglo semtenje ter mu prigovarjal, poigravale s svojimi gubami na obrazu. Župan, sivolas, rudečeličen Človek, kratkega vratu, ga je gledal kakor vol z vztrajno pozornostjo ter zdaj pa zdaj pritrjuje potrkal s palcem ob mizo. Oduševljena zabava in smeh sta požirala glasno govorjenje kumovo in Foma ni mogel slišati niti besede, tembolj, ker mu je dcnel v ušesih neprenehoma tajnikov tenor: »Vidite, zdaj je vstal protklijaton in si baše pljuča z zrakom ... takoj bode zapel večni spomin tgnatu Matvejieu ...« »Ali bi ne mogel oditi?« je vprašal Foma tiho. »Zakaj ne? To bode vsem umevno ...« Doneči glas dijakona je prevpil in zadušil takorekoč šum v dvorani; ugledno kupstvo je gledalo zadivljeno veMka, širokoodprtu usta, iz katerih so se vlivali globoki glasovi: Foma je porabil ta trenotek, vstal je izza mize in zapustil dvorano. Čez minuto je sedel v svojem vozu..in si svobodno odaihaval ter mislil s skrbjo nato, da med to gospodo ni na svojem mestu. V duhu jo je imenoval obttzancv njen blesk mu ni ugajal, mrzili so ga njeni obrazi, njun na- smeh in njene besede, a svoboda in spretnost njenih kretenj, njena zmožnost govoriti mnogo in o vsem, njena lepa obleka, vse to je vzbujalo v njem čustvo, zmešano iz zavisti in spoštovanja. Zavest, da ne ume govoriti tako lahko in toliko, kakor vsi ti ljudje, mu je bila bolestna in težka in spomnil se je, da se mu je Ljuba Majakina več nego enkrat smejala zaraditega. Foma ni ljubil Majakinove hčere in odkar je Wl izvedel od Ignata o nakani kuma, d se oženi ž njo, se je je začel celo izogibati. A po očetovi smrti je hodil skoro vsak dan k Majakinom in nekoč ga je nagovorila Ljuba: »Gledam te ... in veš kaj? Prav nič nisi podoben kupcu ...« »Tudi tebi bi nihče .ne prisodil, da si kupčeva hči,« je rekel Foma, ter jo sumljivo pogledal. Ni namreč umel smisla njenih besed: ali ga je hotela žaliti, ali je rekla to kar tako. »Hvala Bogu!« mu je odgovorila ter se nasmehnila dobro in prijateljski. »Zakaj se veseliš?« je vprašal on. . »Da najinima očetoma nisva podobna.« Začuden jo je pogledal Foma in molčal. , »!Povej pq pravici«, je rekla tise, »kajne, da ne ljubiš mojega očeta? Ne ugaja ti?« »Ne ... posebno ,,.«, je dejal Foma počasi. »No, in jaz ga sploh ne ljubim.« »Zakaj ne?* »Zaradi marsičesa ... kedar boš pametnejši, boš že razumel. Tvoj oče je bil boljši.« »Menim, da!« je rekel Foma ponosno. (Dalje pri«.). 899 bi širSa doaafie napredne časopise, če trii 4fo naročia vt&iztisov fcr jfi razdeljevala med svo^ aane, kakdr pa da se godi tako, kakor se godi! V nefcaierfe društvih M morali biti na oda dve »Soči«. Pride fcdof »t Jo rad brat Je v rokaS«. Drugi tadi čaka. Je ne dobi. Gre. Kaj ima od Ksta, če ga dobi morda enkrat na teden v Toke? te če kdo odnese list tz društva — kaj imajo Sta-teHi? Društva maj bi se o tem posvetovala, DoSžnost naprednih droštev je, da pomagajo naprednemu časopisju, da raste, ne da bi ga pomagata uničevati. Tisti pa, ki se odpove listu, ker ga ima društvo, so na izgubi, ker nimajo stalno lista na razpolago in ne morejo ravno vsak trenotek v bralno društvo, baš ko pride Ust. Tako zgmbava »vezo z listom in kar nakrat ni več tako mformiran n. pr. o domačih rečeh, kakor je b» poprej. ' Zato pa treba imeti domači Bst do-ma, v WW, pri K*i ~ ne pa d* se ga lovi le le po čitalnici! Društva pa na! Sirijo naše domače Časnike! Gg. dopisnikom t Hvala vsem, ki so dopisovali ali hodili poročat v minotem letu! Dopisnikov stahrih in priložnostnih je precej. Najboljši v tem oziru Je — ajdovski okraj* Stavimo ga za vzgled drugim! Tako ht moralo biti po vseh okrajih! Stalni naši dopisniki že vedo, kaj pri-občujemo, kaj ne. Taki naj ostanejo tudi za bodoče. 2elimo,si pa tudi še novih dopisnikov, zlasti jih je potreba Iz tolminskega političnega okraja. Iz Oor je mnogo premalo dopisov. Koliko reči se dogodi, ki tičejo v javnost, katere bi tudi radi čitali pa ni nikogar, Id bi Jih napisi Pri klerikalnem časopisju delujejo duhovniki kar po vrsti. Dan na dan pisarijj v svoje hste in z vestmi iz domačega kraja širijo liste do domača župniji. Naprednjaka dolžnost je, živeti za napredne liste ter Jim dopisovati in poročati. Potem ima Ust na razpolago najrazličnejše gradivo, potem je zanimiv an se širi. Ne maramo nikakih čenč v dopisih in neutemeljenih napadov — pošten boj t nasprotniki m mnogo gospodarskega gradiva, to čislamo v dopisih. To naj bo bodoče v vseh! Vabimo somišljenike zlasti v Gorah m tudi na Krasu, da dopisujejo oziroma dobivajo dopisnike, ki bi dopisovali našima listoma. Kdor čuti v sebi vo^o, naj se oglasi! Sestanek dramatičnih V prfrravtiaJoi odbor, ki naj ina sedež v Ljubljani, so bii izvoljeni g> Fran I Govekar za predsednika, dalje gg. Rudolf I Juvan, Rapjer Hlača iz Trsta, J. SpJcer z j Jesenic, J. Sajovfc, R. Binfer, Rafeel Sal-mlč m Iv. Xejžar. Pripravljalni odbor naj I keoptira zastopnike še dragih društev, ki j gerje dramatično umetnost Ustanovni shod I naj se vrši po zaključku tekoče gledališke sezone. . i Sestanek poživlja zastopnike vseh dramatičnih društev in odsekov, da naj pošljejo kakor hitro mogoče predsedstvu pripravljalnega odbora kratek pregled do~ j sedanjega delovanja v svrbo sestave zgo-j dovine slovenske gledališke umetnosti. | Slednjič je bila na predlog g. Gove-I karia soglasno sprejeta sledeča Resotociia: Na !. sestanku dramatičnih in sploh I narodnih društev, ki goje slovenska dra-| matiko po vseh slovenskih deželah, dne 6. januarja 1912 v Ljubljani zbrani "zastopniki slovenskih odrov se obračajo solidarno do vseh slovenskih deželnih poslancev s prošnjo, da v spoznanju največje kulturne važnosti slovenskega deželne- j ga gledališča za vse slovenske dežele pri-pcmorslo deželnemu slovenskemu gledališču do izdatnejše deželne denarne subvencije, ker le v tem slučaju, če stoji deželno slovensko gledališče na trdni finančni podlagi, more isto umetniško napredovati ter obenem podpirati z vsemi svojimi sredstvi brez razločka vse manjše j slovenske odre po vsej slovenski domo- I j vini. Visoki deželni zbor blagovoli dovo-I Ijevati slovenskemu deželnemu gledališču, j matici vseh odTov, redno letno podporo I kakor v prejšnji dobi, naj pospešuje s!o-I venski igralski in pevski naraščaj z usta-I novami ter naj podpira izvirno dramatsko I slovstvo s častnimi nagradami* kakor pred 35 leti. I Sprejel se je tudi soglasna na pred-I bg gosp. R, Hlače sledeči dodatek k re-I soluciji: I Javne denarne korporacije, sloven-1 ske hranilnice, posojilnice in banke, naj sa I vsako leto rodoljubno spominjajo zlasti I naših dramatičnih društev (na mejah in v I središčih), ki ne dobivajo podpor iz:javnih I fondov oblasti oziroma dobivajo' neza-I dostne subvencije. Kranjski denarni zavo-I di naj ne pozabljajo slovenskega deželne-i ga gledališča, ki more podpirati druge od-I re !e tedaj, če se reši samo sedanjih finan-I čnih kalamitet. Uredništva slovenskih I dnevnikov naj blagovolijo prinašati poro-I čila o dramatičnih predstavah v Trstu, I Mariboru, Celju in od drugod ter pospe-I sevati požrtvovalnost rodoljubnih dile-I tantov! Tudi leposlovni mesečniki naj bi I se živele zanimali za kulturno delovanje I naših odrov po vsej slovenski domovini. I Goriška ni bila zastopana na tem se-I Stanku. društev. V soboto 6. t. m. se je vršil v Ljubljani v »Narodnem domu« sestanek slov. dramatičnih društev m društvneih odsekov, ki goje dramatično umetnost. Sestanka so se udeležili zastopniki »Dramatičnega društva« v Ljubljani, Celju. Trstu in Mariboru, »»Gledališko društvo« na Jesenicah, izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljubljani, dramatični odseki čitalnic v Kranju^Kamsniku in pri Sv, Jakobu v. Trstu ter »Sokola« v Smartnera pri Litiji , -; ¦. .^ - - •-" ;. . -¦-. G. Fran Govekar, ravnatelj dež. gledališča v Ljubljani, je označit namen sestanka, ki naj ho pripravljalni sestanek za bodoči, vseslovenski shod dramatičnih društev v svrho definitivne ustanovitve vseslovenske zveze društev, ki goje dramatično umetnost. Glavni referent o nameravani zvezi je bil g. Kejžar iz Mariferra. Razvila se je živahna debata. ' . ' " '* Vsi *o nagkšalr potrebo skupne zveze za lažjo nabavo repertoarja, izmenjavanje iger, garderobe in rekvizitov, izdajanje »Slovenske Taftje« in praktičnih navodil za drletante, morebitnega izdajanja gledališkega Ksta, gledališke statistike in sezriamia iger, ki so v ar>Mvffi "slovenskih gledališč, ustanovitev Mfcfeesskega kurza ; m osrednjega iinormacijsikega urada, ter ., sploh potrebo vzajemnost! v vsakem smi-^--slu. Ventafealo se je tudi vprašanje nabave prenosfjivega odra. j SM iflricB" za oaroio-saireio strik I 2e dlje časa tare »Gorico« neka ve-I lika skrb: kaj in kako je hi kaj in kako bo I z narodno-napredno stranko na Goriškem. I I Za to njeno skrbjo tiči bojazen. Ve- I I mo, Česa se boji, kar pa se zgodi. :»Go- I j rica« ne, more molčati, tako jo :^či strab, r zato pa *bIekne"Vsako foBko časa k^ko o I narodno-napredni.' Zlasti še sedaj o| no-I vem letu. .-* \ I Glejte, celo bilanco narouno-napred- | I ne stranke o preteklem letu je napravila I Gregorčičeva »Gorica«. Razume se, da i I pravi, da je bilanca slaba. Pa če bi bila ' I napredna stranka najbolje organizirana in I bi najbolje delovala, bi rekla »Gorica«, da I bilanca napredne nima beležiti ne dobička I ne izgubeJReva se je urezala: še ni tako t slabo, če ni beležiti ne dobička ne izgube. I Smo torej pri svojem! j Ko brska in prska ter piše bilanco pa J spusti tako neumno v svet, davi.* »A. j Gabršček je bil stranka. General brez j vojske.« O ta pokvekanar »Gorica«, da mo-I re tako bedasto govoriti. Zunaj po "deželi I se bile oiintam hud boj med naprednjaki, i zvestimi pristaši napredne stranke, in pa I med hudimi klerikalci. Ce pade kaka kie-I rikalna občina v napredne roke, kak stok i in jok je po »Gorici« — sedaj ponovim letu pa blekne tako neumno: da.,.. »A. Gabršček je bil stranka! General brez | vojske.« — Naj rajši molčijo sveti možje okoli »Gorice« ca pustijo GabrŠČeka na miru. Ena oseba ni stranka; ni bila in ne i bo. Osebe se menjajo, zginjajo, stranka pa ostane, načela ostanejo. Gabršček je j delal toliko za stranko, kakor ni m ne bo I kmalu kdo drogi Le škoda da ni bilo lju-| di tako delažehnih kot je on za stran-[ ko. En človek aH dva ali trije pa ne morejo delati čudežev, bilanca pa je vendar taka po mnenju same »Gorice«, da ni izgube, čeprav tudi ni dobička. Kaj se bodo hrupih' tam pri »Gorici«! Še tem ]e trepetal Gregorčič, »ljubljenec naroda«, za svoj gorski državnozborski j mandat On dobro ve, da bi bil irle! z vso sv;*!© glorijo, če bi se le bilo posrečilo I napredni stranki dobiti pravega kandida- I ta.....In še furlanskih glasov bi ne bilo, j da bi mu bili pomagali. — Gregorčič naj gre v sč pa naj napravi bilanco osebi m s v o j i stranki, bo videl, kaka mtzerija, nič dobička, zguba. Ob prvi priliki mu daje nsvestrujarji »Gnadenstoss«, da se prevrne, prekopicne in izgine.....Gre- gorčic naj le nikar ne dela bilance o dru-grh, possbno nevarno je zanj, delati bilanco narodne-napredne „stranke. Bo že vide1. Kaj še bo! Še ni vseh dnij konec, bliža pa se kcr::ec slave njegovih dnij! Napredna strank? -** Goriškem je že bila močna tako, da U Gregorčič »tuhtal« neč in dan in rpati ni mogel vsled skrbi, kako bi jo ugonobil. Pa je ni ugonobil in je ne bo. Ugonobijen bo on — napredna stranka p» bo živela ponovljena, posve-žena, delavna in močna. ¦— G. doktor Gregorčič, z Bogom! Me bo nič! I V Četrtek torej, II, t. m. ob 11. do- I I poldne ima začeti novo »ptodonosno de- I I tavanje« našega goriškega deželnega I I zbora. I I Je res čas, da hi delovat naš deželni I I /.bar pa deloval tako, da bi imela cela de- I I žela res kaj koristi od takega zborova- I I rtia. Toda ali smemo pričakovati kaj ta- j I kega? Odgovor glasi: Ne! Ne moremo I I pričakovati kaj takega. I I »Delovna večina« bi rada uganjala v I I obljubljenem zasedanju svoje »Špase«, ka- I I ker jih je uganjala v tistem slovitem zase- I | dan ju 1909/10, ko je zbijala burke z la- I I škimi klerikalnimi poslanci ter se pri tem I I repenčila s svojim delom: s praznimi re- j I solucijami in s podeljevanjem podpor na 1 I desno in levo. Letos je upala večina dobiti j I v svoje krentpije še poslance iz sloven- I I skega veleposestva in kraškega p05>n- I I ca, da bi tudi s temi uganjala šale in jih ] I smešila, tako da bi bil gaudium Še večji I I kakor 1910. I Osrednja vlada je dafci potuho »de- I I lovni ve^inh. I I Slov. klerikalne elemente je vzela v I I zaščit osrednja vlada. Slovenski kleri-I kalci in pa laški liberalci naj gospodari-I jo v deželnem zboru, kakor jim drago. I Osrednja vlada pozna pač laške libc-I ralce m včasih potoži, da so v laški li-I beralni stranki »;neodrešenci«. Vendar je I segla tej stranki pod pazduho m odprla vra I ta deželnega zbora, skozi katera naj vsto-I pi glavar Pajer, slavni vodja obstrukciie I s predsedniškega mesta v slavnem goriš-I kem deželnem zboru. Leta 1910. je zapo- I I dila zaveznike, ki piskaJO na najnavad-l i nejše parlamentarne običaje, domov, češ, I I da taki ljudje vendar ne bodo predstavlja-I li deželnega zbora — sedaj pa jih zopet ! kliče skupaj in piska ž nitmi vred na I parlamentarizem. Vlada se tako postavlja I v Čudno luč pred javnostjo in se prav ne-I spametno igra z interesi Goriško-Gradi-J ščanske. iPajerjeva družba je dosegla skH-I canje deželnega zbora — slovenski na-I predni poslanci in laški klerikalci so os-I tali pri dogovorih pred sklicanjem čisto I ob strani. I Tako se vidi onemogočeno vsako de-I lovanie manjšine. Moč ima v rokah »de-1 lovna večina«, ki po potuhi od strani os-E rednje vlade bi ne pustila manjšine do { 1 besede. Tako pač bi radi delali aH pa Še j hujše kakor leta 1910. I Pravo delovanje deželnega zbora si \ I predstavljamo pač tako, da sodelujejo vse ! I stranke, da je dana vsem prilika, delati. Tega pa v goriškem deželnem zboru ni _ Le pomislimo, kako so delali v zasedanju I 1910. z laškimi, klerikalci. Predloge so jim j zametavali po »regoiamenitu«, ¦ mterpela-I cij jim niso pustih" citati; če so stavili kle-8 rikalci kak umesten predlog, ga je ve-I čina' zavrgla, za par dnij pa so laški H-I beralci stavili tak predlog in bil je spre-I jet Znano je tudi, kako je poprej, ko je I bila na slovenski strani večina protifcleri-I kalna, Pajer operiral z »regolamentom«. S Pa ne bo nič. Kakor vse kaže, so se J varaK zavezniki v svojih računih. Ne bo-I do mogli »delati« in slepiti ljudstva z I svojim »delom«, ki je le prazna farbarija. DOPISI. j Iz krminskega okraja. I BOjana. — Podpisani se najtopleje za-I hvaljuje vsem udeležencem Silvestrove-I ga večera v Biljani, kateri so se v tako I obilnem številu odzvali povabilu, ter na-I polnili precej obširno dvorano do zadnje-I ga Kotička, Imel bi se vršiti tudi lov in si-I cer celodneven, a moral se je opustiti 1 vsled nezadostnega števila prtglašencev, I radi česar .aj nam blagovolijo gg, lovci I fcbgch-otno oprostiti. Ti di gmotni uspeh I je povo'jen; Čisti dobiček se je izročil I prepotrebnemu Sokolu na Dobrovem, I Srčna hvala tudi g. Kalčir. iz Krmina za I poslani 2 K namesto vLi.»rmine, — Odbor I za prireditev »Silv. več.« v Biljani, I Iz bouškega okraja. I Z Bovškega. — Zadnji »Novi Čas« J prinaša iz phiženjske občine dopis,.v ka-I teiem se obrega ob napredne poslance in I se repenči na francoske razmere, kjer I baje metajo križ iz šole in se neopraviče-I r.o jezi, da je šola še zmerom neposveče-I na. Pozabi pa najbolj poglavitno povedati, Ijiamreč, da je vodovod izvršila domača I tvrdka. Izdelala sta ga domača mojstra, I gg. Ourjava in Mrakič. Vodovod jima de-I la samo čast in ponosni :>mo, da se naše I Gore pomaknila modernizirajo in Ua je I začela tudi pri nas podjetnost rasti. Takih I mladih in podjetnih mož potrebujemo pri I nas na vseh poljih, potem bo v hribih I kmalu vse drugače. Tujec nas pritiska od I vseh strani in jemlje domačinu zaslužek I izpred ust in pazi na to, da vdobi najbolj-I Še grižljaje. S tujcem pridejo tnll delavci, J denar roma v tujino, domačinom ostanejo j pa skomine. Opozarjamo občine, .ki imajo I kakšna dela, da se obračajo vedno na do-Iinače tvrdke in posebno možje v občin-I skih zastopih naj pazijo, da se ne bo tujce j podpiralo, posebno, če domačin ravno ta-I ko in soKdno naročeno izvrši. — Gospo-I darsko se moramo najprej okrepiti in Če I bomo gospodarsko močni, vdobimo tudi I politično premoč nad tvjeem. Kar se tiče I podporc izposlovanih od poslancev S. L. I S., ne moremo dosti reči, povdarjamo pa K to, da bi bila ta podpora pravzaprav sra-I mata za njih, ker rod se je že večkrat I spremenil, naši kraji pa nič, ker S. L. S. | za nas nič ne skrbi. Vide Vestfalsko! Družba sv. Cirila ia Metoda. Iz Krmioa. — Gospod Zucchiatti, župan v Medani, nabral med prijatelji 10 K za bežičnico v Krminu. Živeli! Iz Prvačine. — Dne 21. t. m. bodete imeli moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pustno veselico s plesom. Na vsporedu bo igra, komični prizori, petje itd.; osebe igralcev nam jamčijo* da bode gotovo vsem vstreženo ter poskrbljeno dovolj za zabavo m smeh v tem pustnem času. Mladi svet, ki je plesa željen, bo tudi zadovoljen. Upamo tudi da krasni zimski dnevi privabijo meščansko občinstvo v prijazno Prvačmo, da si s tem zfetom napravijo sebi vžitek in dajo pre-iroristni družbi gmotno podporo. Zdru-ični odbor. Za družbo sv. Cirila in Metoda daruje g. Fr. GomUšček, trgovec v Drežnki K 3 za odkup neke razglednice. Za Narodno šolo na fHanči sta darovala gg. Ant Jakončič K 5 in g. dr. Peter Defranceschi K 25. Za Narodna šolo na Blanči daruje g. AlojzKJ Strekelj iz Zadra K 10. Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca decembra 1911. 1. sledeči promet i. s. Prejemki: A. Realni dohodki. L Prispevki iz nabiralnikov 2.334 K 9S v. 2. Prispevki podružnic: Krnsko 4.390 K 66 v. Štajersko 2.337 K 11 v, Koroško 50 K, Primorsko 5,124 K 65 v, skupaj 11.902 K 42. v. 3. Rdizk pri-sjkjvM 13,975 K$# v, skupai28^13 K 38 v. B Izredni dohodki; 4. Prispevki za brani-bni sklad 3.780 K 98 v, skupaj 31.994 K 36 v. Izdatki: A. redni izdatki. 1. Plače, reimm. učit osobiu, razni računi itd. 15.347 K 6^^^J?.^^^.^atoi;J žitev na glavnico, ozir. oraiilBilf sktacpf \7 ?10 K 51 v, skupaj 17.556 K 15 y, torej prebitka 4.436 K 21 v. , * Pri brambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, doklerne dosežejo vplačani znesfti 200.000 K. Popravek. — Poročali smo, da je občina Podgora darovala 100 K za družbo sv. C. in M. To vest popravljamo tako, da je darovala svoto 100 K družbi sv. C. in M občina Pevma v Podgorski županiji. Domače vesti. Dnevni red II. lavne seje deželnega zbora, ki se irna vršiti dne 11. jamivarja 1912. ob 5. pop. Posl. Stepančič: Poročilo zadevajoče dopolnilne volitve poslanca v volilnem okraju kmečkih občin političnega okraja, sežanskega. — Posl. Pettarin: Poročilo, ki se tiče volilnih spisov splošne kurije prvega volilnega okraja. — Posl. Pettarin: Poročilo o izvolitvi treh poslancev v volilnem razredu kmečkih občin političnega okraja gradiščan-skega (sedaj polit okrajev gradiščans-kega in tržiškega). — Posl. Beri *č: Poročilo o dopolnilni voUtvi o poslancev slovenskega veleposestva. — Volitev deželnozborskih odsekov. — Imenovanje nekaterih členov v deželno komisijo za obrtni davek in pri-zivno komisijo za osebnedohodninski davek. Dostavek: Prva seja bo v Četrtek dopoldne ob H, uri, druga ima biti, po navadi, popoldne ob 5. uri. Vsporcd je zanimiv; poročila o volitvah!! Potrditev dr. Ivana Tavčarja za ljubljanskega župana. — Sobotni ministerski svet se je bavil s potrditvijo ljubljanskega župana ter sklenil priporočiti dr. Ivana Tavčarja v potrditev. Akt je že predložen kabinetni pisarni. Potrditev ima biti razglašena & - Dr; ' 'lč deželni giavar kranjski. - Na n* ; oa epivšega deželnega glavarja pl. omvtieja je imenovan za deželnega glavarja kranjskega državni in deželni poslanec dr. Ivan ŠiisterSič. To imenovanje se je" izvršilo, ker je dr. Ivan Šaster-šič* fakttčni vodja velike S. L, S. Šuster-5ič svojega državnozborskega mandata ne cdk>ži in ostane rdi nadalje voditelj parlamentarne delegacije Vseslovenske Ljudske Stranke. Prihajal je v poštev tudi poslanec Povše, ali njegova ose^i klerikalcem ni prav po godu in Povše je tudi že precej v letih. Za okrajna glavarja sta imenovana \\m okrajni konrsar in voditelj okr. glavarstva v Lošinju Pavel Mosettig in na-mestništveni tajnik Rudolf baron Gori-zutti v Trstu. Za namesfuika v Dalmaciji je imenovan dosedanji voditelj namestništva groi Marij Attems. Novi učiteljici. — Absolvirana učiteljska kandrdatinja g.čna Pina Faninger je imenovana za učiteljico na Slapu ob Idriji, absolvirana učiteljska kandidatinja g.čna Angela Škrlj pa za učiteljico v Hu-dijužni. Obletnica, &ar je ponesrečil naš avi-atik Rusjan v Belemgradu, je danes 9. t. m. Nad 100 aviatikov je ponesrečilo lani; prvi je bil naš Rusjan. — Njegov drug MerČep se bavi še dalje.z izdelovanjem aeroplanov. *Pred kratkim smo citali v hrvaskih listih, da naroči srbska vlada nekaj aeroplanov Rusjan-Merčepovega sistema. Petdesetletnica ljubljanske Narodno Čitalnice. — Proslava 501etnice se je izvršila slavnostna po vsporedu, ki smo ga objavili. Z Goriškega sta bili zastopani Čitalnici \z Gorice in Sv. Lucije. Gostovanje tržaških slovenskih igralcev v Gorici 6. t. m. Bernstein, Vihar. Igra v treh dejanjih. Dejanje se vrši deloma (I. in H. dejanje) v hiši bogatega Le-bourga, ki je potom kupčije postal milijonar. Kupil si je baronski naslov ter posta! aristokrat. Hčer $vojd, edinega otroka, je žrtvoval svoji nadutosti in Častlhlepnosti. Prisilil |o je, da je vzela Oživelega grofa de Drechelbela, propalega in dolgočasnega j koplje, sam varijo pade. Za blamažo naš se zahvalijo »Novemu Času«, mi pa imamo iza^oščerije, da je zmnagala moč napredka <'1Š mm i ari da so izpcdletele hudobne nakane fele-blaziranča in sicer le zato: da ibi si s tem j rifedkana. ivtoreibiti so gospodje. HS' so" se pridobil višji vstop v višje aristokratske daHOzavesti, toliko raizbbriti, da pr&od- kroge. Posledice te prisiljene omožitve niso izostale. Mlada grofica Helena de Brechebel je našla liMbimca,4moža, ki jo je' ^a^J^^r^djjpna njega. Robert Qia-'ceroy~ je izgubil v igralnici v eini noči 800.000 frankov — denar, ki nd bil njegov, nego izkupiček za konje dirkače. Vse to izve Helena od njega samega. Hoteč ga rešiti, hoče prodati ^voje dragocenosti, a kar za te ne more hitro dobiti potrebne svote, se obrne na svojega bratranca Amadeja, ki je nekdaj ljubil Heleno. Ker pa on hoče dati denar le pod sramotnimi pogoji, ga zapodi in se obrhe ma svojega očeta. Po dolgem! boju z očetom doseže vendar pomoč. Pa v hipu, ko Helena prinaša, denar, se Robert vstrdi v sosednji sobi., Izvolil si je raje smrt, Kakor pa da bi bil sprejel ugodnosti, kj»» a« favevtatfo. Škod* nI »»Jan«. za modno trgovino, ki zna deželna jezika in nemški se takoj sprejme. — Ponudbe v nemškem jezika pod »tuchtig' na upravništvo. ^f»ha « nrncfim vhodom se odda v najem afcUB d |JI Ud 11 lil njjd Angiolina štev. 22, I. nadstr. Cnrniino on več pospodičen ali gospodov na OpICjllltl do domačo hrano. — Poizve se na Corsu Frana Josipa št. 25 (na dvorišču) pri g. Mervic. Prijatelj, alf te ne zebe? Dragi moj, mene ne ? j Kako to? — To j«% Jako enostavno. Moja soproga mi skuha vsak dan iz- " vrstno juho in dobro meso, ki je kupuje pri našem mesarju ' Andreju Frandolie Y ulici Treh Kraljev (Via Tre Re) Sf. 16 pri kavarn* „Dogana". ; V tej mesnici se dobi zmiraj razna divjačina, izvrstno pitana perutnina in prašičje meso vseh vrst. Na željo g. odjemalcev pošilja meso tudi na don:. \ Dr.flirt. Brecelj uljudno naznanja, da **p!*« aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavin« se zmešajo ' | , Altena je najboljšo znamka fiatan Pofalzky v Corici uslubrikJas. Terpta. »m «r««t Relteij* ,. TRGOVINA NA BROINf IN DEBELO. «lajesaeje kspevaliee ¦Irekiriksfa li tfreaitie Wtf« ttr tkaini, preje Ia sltij. POTRIB30INB ia pitanje*, Mite ii ptpetrikt. Najboljle fiivank« za liralne stroje. POTRBBSOlHI? mu krojah in intfmf*. *v»tlnjfe«. «. fjatfil v*nM. — .W«*Hiir kftffllte. tišna obafal^iifsi !stp čase. Senu m za 7ft Iflnia v«. °f r^ve ii iitifi«. NboMt oakrtoljena »aloga ia kramarje, k-olofirle, pfodajaliea po eMmlh in trgib ..._________ter tli dslell. • ;ifc •» A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uclika zaloga = = oljklnega olja prve vrste • prodajo na drobno in debelo. Prodaja m drebio: Kron -96.1C4 m, "31' 1*23. 1'38.1-41. ttfc VM, 2 - 2-40, it hci |» 72 fia. • ------- H« debelo cene ugodne. ------- : Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se J poSža knpcu do popolne vporabe o^a; ps l vporabi se spet zameni s polno. \ Pravi vinski kis in navaden. Zaloga t-------------------jaljg i,, m€^---------_---------- t Cene zmerne. Lekarna Cristofoletti t Eobgj na fiamito. Trsgbto jetrno olje Tiskino (Itokffievo) jetrno ojje. Posebno sredstvo proti prsnim boki- j nim in splošni telesni slabosti i Itvirna steklenica tega olja naravno j rmene barve po K140, bele barve S 2 Trskino teleznato jetrno olje. I Raba tega olja je sosebno priporoč- | Ijtva otrokom in dečkom, ki so ner- j vozni in nežne narave. I I |elezniin jodecem. S tem oljem "se ozdravijo v kratkem casn z gotovostjo I kostne bolezni, ilezni otoki, golše,- malokrvnost itd. itd. I - Cena ene stefcleniee je i krono 40 vlnaijev.-----------— I SSS^Jft *?L*]&&* fiMklii te *o**m*, nreiMo so veona v aojea keic laboratorij«, I predno se napolnijo steklenice. Zato ssuarent jamCm svojim it odjemalcem glede cistote In I == stalne sposobnosti u liravljenje. == ¦ Crlstofolctfljava pijača lat kine In železa. Najbo^Ji pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane »Goriška ljudska posojilnica11 vpisan* ladrn^a s omejenim Jajnstvom. »t. 7,1. .) — Telefoa it. 7«. Na obenem zbora dne 23. aprila 1911. ae je določilo: Hram!!*« vloge se obreatujejo po 4%%. Stalne vedje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica tarna. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Brexp!m^Bi aUmi eummllmiki. Pesofllm te dajejo zadrn? Jkom na vknjižbe po 5*/*$, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Olavml 4«leit se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. St*a|m dl. dec.1910.: Zadružnikov 1886 z*deleži v znesku 73.642 kron. —Hranilne vloge: 1,423.351*26. Poselila: 1,488.919—. ~ Res^rvni zaklad: 9*847*44. — Vrednost his: 372,(W6*66. ^SBSWB^SSBWfS^^