Brinje
Kdo ne pozua vedno zelcmega grma, brinja! Navadno brinje raste aa slabein, karaenitem svetu; najholj mu ugajajo gole sevei'ne strmine apaenega skalovja. Kjer mu je zomlja ugoilns. iloraste brina ceI6 do štiri metre \isoka. BrinjeTO cvetje, — majhene, rumeuer&e, — prikaže se meseca majuika, iagrm ima ob enem ev-et, zrele in nozreli* jagotli", ki dolgo tiiSe na vejicab,  ako jib
15
nihSe ne obere. Brinjere jagode so okrogle, mesaate, blagodžhteče, a okus imajo sladkotno grenek. ter se rabijo v gospodarstru in v zdravilgtTU. Ljndje žg6 iz njih brinjevec. Brinjev sok ali izleček je zeU imenitno domafe zdraTilo. Brinjevina je trda žoltorudefkasta iii prijetno dehtcča, ter je dobra za kurjavo in za sušenje mesa. Kjer brina bolj Tisoko raste in nareja deblo, delajo h nje dobre okove za razno posodje. Brina se naradno ne seje in ne redi umetno, temuč prepnšc% se naravi in ptiJem. da zrnje »li seme njeno trosijo po goricah in ravainab. ter tako množijo ta prekoristni gnn.