■

; v'-V ' ; .V.t ' - ... ' V :  '-'h

I . ■ -v :■ v ,■ >1. ' - :

'■ v . .’A; iv

*. . I* V.

% **-■ - :-ATjrti'  Z> >’<,«; '/}>«-NcJi

• -'<C-  J. v  v* v'V’/''

II 1 Sl >:  ‘ :  S S| lp

y  't ^ ^ n '

■

»siiillP

• '4 * *’  '1T«V: 8*4 v  1-

'* • 1  ips i *

‘č «? -*/'T & i'y ; <l' /v •_ V***, J «/'

od

leta 1231.

.*■' ih«.

: razkladanjem sanj

S

o er s t a-vlj enimi numarami

m  tiste, kteri hočejo svojo srečo v loteriji poskusiti.

--c»Ol*fcJO-

V Ljubljani.

V založbi in na prodaj pri J. Griontini-ju, bukvarju.
1880 .

'iH- o^e©4A h h  o

Razkladanje sanj.

A.

Angelj biti: Dobro, 79.

Ai.gelja ogovoriti: Hudo, 29.

B.

Babico videti: Bazodenje nove skrivne reči, za neno-
sečo ženo pa bolezen, 17.

Bati se: Hudo tistemu, ki ne vč, zakaj se boji: rč-
vežu včasi, bogatinu vselej hudo, 43.

Berača videti: Sreča, 36.

Berglja, po nji hoditi: Velika bolezen, 76.

Berlog, v njem prebivati in iz njega se izseliti: Po¬
potovanje in premenljivost sreče, 60.

Berlog, va-nj iti: Na živini škodo trpeti, 89.

Blato človeško: Slaba sreča, 40.

Blato človeško v svoji hiši videti: Premenjenje, 18.
Blato človeško v cerkvi videti: Štrafenga božja, 76.
Blisk, če te zadene: Velika žalost, velike skerbi, 4.
Blisk, koga od njega zadčtega videti: Zlo živa ženska, 89.
Bliskati se videti: čast, 9.

Bjga v sanjah hvaliti: Bolezen, 5.

Boga videti in ž njim govoriti: Slabo, 70.

Boga govoriti videti: Veselje, 79.

1 *

— 4 —

Boga moliti: Veselje, 33, 56,

Boj vati se: Dolg mir, 42; slabo, 8.

Bojvati se se smertjo: Bolezen. 9.

Bojvati se videti v ječi: Nevarnost, 67.

Bojvati se videti: Jeza, 28.

Bojvati se z otrokom in ga premagati: Sramota, 7
Bolehati: Jetniku dobro, dragim slabo, 32.

Bolnika obiskati: Svoj namen dosčči, 54.

Bolh veliko videti: Velika skerb, 89.

Bolh veliko imeti : Zastonj upati, 44, 88, 89.

Bos hoditi: Nepričakovana nesreča, 13.

Bosti ali sčkati: Sramota, 1.

Brada debela: Dobro, 8.

Brada suha: Slabo, 3, 25, 34.

Brada dolga: Mogočnost doseči, 84.

Brada, če v nji sive lase vidiš: Čast, 64.

Brada, če kdo tvojo ruje: Kazžalenje, 23.

Brada, če jo ženska vidi: Smert njenega moža, 8.
Brado svojo rjavo videti: Dobiček, 66.

Brado svojo sivo česati: Čast doseči, 34.

Brado široko videti: Moč dobiti, 14.

Brata mlajšega videti: Zaničevanje, 27.

Brinje zobati: Dobro, 2.

Burfeljce videti: Razpertija, 21.

C.

Cekin, če ga imaš v aržetu: Prav dobro, 6.

Cčrkev, v njo iti: Skerbi, 17.

Cerkev, v nji moliti: 85.

Cčrkev od dalječ videti: V ptujo deželo iti, 49.

5

Cesar ali kralj, ž njim iti: Sreča, 90.

Cesarja ali kralja videti: Čast, 47.

Cvetlice (rože) brati: čast, 70.

Cvirn: Popotovanje, 79.

V

C.

čelo, veliko: Dobro, 56.

Čelo, prav veliko: Ubogemu dobro, 58.

Čerke (puštabe) se učiti: Delavcu dobro, postopaču
hudo; tistim tudi dobro, kteri si otrok že¬
lijo, 79.

Červ, če pride od tebe: Sovražnike spoznati in pre¬
magati, 8.

červa umoriti: Veselje, 89.

červa se ustrašiti: Varuj se sovražnikov, 88.

Češplje z drevesa tergati: Štimanost, 49.

Češnje jčsti: Kar ti kdo obljubi, ti ne bo dal, 45.
češnje Černe jesti: Žal ti bo tvojega dela, 78.

Čevlje ali škornje stare obuti: Goljfija, 68.

Čevlje svoje obuti: Dobro, 34.

Čevlje ponoviti: Veselje, 68.

Čevlji, za nje usnje meriti: Dobiček pri vagi, 45.
Človek imeniten in ž njim govoriti: Dobro, 79.

Človek divji, ž njim se prepirati: Dobro prija¬
teljstvo, 35.

človeka neznanega videti: Dobro, 44.

Človeka kronanega videti: Dobiček, 69.

Človeka venčanega videti: Po leti dobro, po zimi
slabo, 20.

čop lep, če ga imaš: Dobro, 83.

6

Čudo videti: Serčnost, 55.

čuti po noči in zdrav biti: Bogatemu bolezen, revnemu
sreča, 6.

D.

Darovati: Povišanje, 42.

Delo veliko opravljati: Sovraštvo, 43.

Dersavnica, po nji ali po ledeni poti hoditi ali vo¬
ziti se in snega se ogibati: Ljudje bi ti radi
hudo želeli, pa ti ne morejo, 16.

Dež, če po malem na te kaplja: Malo denarjev boš
dobil, 58.

Dež, krotek, če ti gre skozi okno v hišo: Dobiček, 88.

Dež, če ti ga sapa na okno zaganja: Se silo bi te
radi ob srečo pripravili, če bi mogli, 79.

Dež, ploha: Slabo, 36.

Dim videti: Povišanje, 42.

Dnarje videti ali v roko vzeti: Kesanje, veselje, 14.

Dnarjev, če imaš veliko: Skoda, 10.

Dnarjev, če ti kdo da: Boj se sovraštva njegovega, 73.

Dnarjev, če ti kdo v pest da, brez da bi videl: Ve¬
selje, 84.

Dnarjev veliko najti: Veliko upanje, 33.

Dnarjev v kotlu najti, ki so ga drugi skrili, ga urno
vzdigniti in za dobiček imeti: Nevošljivost, 76.

Dnaije drugemu vzeti ali ga oropati: Sovraštvo, 46.

Dojiti, piti dati: Bolezen, 39.

Dojiti in če ima žena veliko mleka: Ubozih otrok, 2.

Dolžan biti: Bolniku smert, zdravemu hudo strast, 88.

— 7

Drevo, pod njim sedčti: Dobre novice, 17.

Drevesa sožgati videti: Žalost, 69.

Drevo, na njegov verh plezati: Prijateljstvo, čast, 72.

Drevo, nanj plezati: Sovražnika boš premagal, pri¬
jeten gost, dobro, 28.

Drevo, z njega pasti: Smert, 56.

Drevo zeleno, nanj plezati: Dobro, 69.

Drevo suho videti: Hudo, 64.

Drevo lepo zeleno videti: Sovražnika premagati, 83.

Drevo posekati: Goljfija, 77.

Drevo dorašeno videti: Čast, 11.

Drob svoj videti: Nevarnost, 54.

Družbo napraviti: Večidel slabo, 2.

Farbo premeniti: Premenjenje službe in časti, 37.

Fičafaj nositi: Potrebna reč, ktero moraš opra¬

viti, 39.

Fičafaj napčti: Skerbi, 82.

Fige jčsti: Dobro, 15.

Fižol jesti: Bolezen, 65, 83.

G.

Glav, če imaš več: Ubogemu dobro, 46.

Glava, če si jo z dišečo vodo umivaš, ki ti jo drugi
dajo in po kteri tvoja oblačila dišč, ti se pa
tega sramuješ: Zoper svojo voljo in svojim so¬
vražnikom vkljub boš veliko čast dosčgel, 2.

Glava, če ti je nazaj obernena: Poslušaj dobre svčte,
da ti ne bo žal, 58.

— 8  —

Glava, če jo imaš konjski podobno: Slabo, 10.

Glava, če jo imaš tičevi podobno: Stan boš pre-
menil, 49.

Glavo, če imaš svojo v roki, 78.

Glavo, če kadiš, da kteri drug vidi: Hvala tvojih del
in tvoja čast, 21.

Glava, ob njo djati se videti: Sovražnika prema¬
gati, 79.

Glava, ob njo se sam djati: Dobiček, 30.

Glavo umivati videti: Rešenje iz nadlog, 9.

Glavo belo videti: Dobiček, 32.

Glavo se skuštranimi lasmi videti: čast, 9.

Glavo svojo striči: Goljfija, 47.

Glava, če je kakor se šetinami porašena: Slaba
sreča, 20.

Glava tvoja, če je velika: Mirnemu nemir, bol¬

nemu bolečine v glavi, soldatu terpljenje, ubo¬
gemu bogastvo, voherniltu dobro, gospodu
slabo, 80.

Glava tvoja, če je majhna: Nasprotno od unega, 84.

Glaž, kozarc: Goljfija, 81.

Gladko reč videti: Sovražnika premagati, 63.

Gnoj: Bolezen, 1.

Gnoj kravji: Dobro, 19.

Gobastega videti: Nevolja, 81.

Godenje: Štrafenga, 49.

Godca videti: Goljfija, 17.

Goloba videti: Dobro, 72.

Goloba vjeti: Oženiti, omožiti se, 11.

Gora, na-njo iti: Zoperne reči, 90.

— 9

Gos videti: Čast, 57.

Gosje meso jesti: Velik dobiček, 50.

Gosli videti: Goljfija, 17.

Gosli in citre: Bogastvo, 7.

Gospodje, ž njimi kaj opraviti imeti: Bolnim zdravje,
zdravim prepir, 5.

Gospodom na serce govoriti: Ne bo ti žal za tvojo
reč, 82.

Gospodariti: Prihodnja skerb, 21.

Gospodariti: Jeza, 25.

Gospodariti in si vendar nič ne pomagati: Nevar¬

nost, 9.

Gosti: Nevošljivost, krive obljube, 49.

Gostu kaj hraniti: Sovraštvo, 58.

Gostu kvartir dati: Skerbi, 66.

Graben, srečno čez njega priti, kjer si se preverniti
ali ustaviti bal: Pričakuj svojo srečo od pri-
jatla, kteremu nič ne zaupaš, 57.

Grah: Hudo obdolženje, 5.

Grah jesti: Bolezen, 6.

Grob, v njem zapert biti: Skoda, 89.

Grob kopati: Ženitev, premoženje, 75.

Grom in blisk, če ne tresi: S sovražnikom se spra¬

viti, 28.

Grom slišati: Sovražnika premagati in kaj dobrega
slišati, 61.

Grojzd s terte odtergati: S sovražnikom se spraviti, 9.

Grojzd videti: Čast, obilnost, 89.

Grojzd jesti: Če je bel, dobro; rudeč ne toliko, čern
slabo, 25.

— 10

Grojzd, ognjitega jesti ali pokusiti: Tvoja reč se bo
težko iztekla, 85.

H.

Hišo zidati: Čast, 16, 78.

Hišo pogoreti videti: Škoda, 84.

Hišo goreti videti ali videti, da se v nji škoda godi:
Dobro, 15.

Hišo s svojo obleko pokrivati videti: Bogastvo, 20.
Hišo se pogrezniti videti: Sosed te bo razžalil, 39.
Hišo razmetavati: Nesreča, 76.

Hišo sožgati: Jeza, 67.

Hišo ometavati: Premenjenje vsih tvojih reči, 89.
Hlev zidati: Veselje, 75.

Hlod videti: Več in več če imaš dela, 24.

Hrast videti: Bogastvo in dolgo življenje, 9.

Hruške mehke jesti: Veliko bogastvo, pa za sebe, 17.
Hudič, če je s tabo: Dobiček, 14.

I

Ilovica, perst in blato: Dobiček tistim, kteri ž njo
delajo, 20.

Izkozlati reči, ktere si snedel: Slabo, 8.

J.

Jabelko izsesati: Trud, terpež, 36, 90.

Jabelko velo pobrati in z veseljem jesti: Tvoja za¬
voljo tvojih sovražnikov pol zgubljena reč se
bo popravila, 17, 48.

11

Jabelko komu drugemu dati: Sreča velika, 23, 60,
82.

Jabelko videti: Zaljubljenim dobro, 79.

Jabelko sladko jesti: Zmernost, 1, 64.

Jabelko sognjito: Nevarnost, 42.

Jajce, če imaš: Dobiček, 47.

Jajce, če vidiš: Bolezen zadene tebe ali pa tvoje,

10 .

Jajce znesti, kakor kokoš: Majhne otroke rediti, 9,
44.

Jajce j ds ti: Jeza, ogenj ali smert dobrega prijatla, 8.
Jamo videti in v njo pasti: Škoda, 9.

Jamo veliko videti: V kratkem ti je vse dobro
upati, 6.

Ječa, v njo iti: Goljfija, 25.

Jelena teči videti: Urno boš storil, kar si se na¬
menil, 48.

Jerebico videti: Nevarnost, poguba, 41.

Jesih piti: Dober dobiček, 54.

Jezik tvoj, če je tumpast: Žena te bo ponižala, 21.
Jezik, če imaš težek: Bolniku smert, 8.

Jezik odgrizniti ali požreti: Revežu usmiljenje, bol¬
nemu žlahtniku smert, bogatinu velika nesreča,
40.

Jezika ptujega se učiti: Skerbi drugih prevzeti, 58.
Jokati se za kaj, če solzo tečejo: Veselje, 8.

Jokati se za nič: Strah, 25.

Jokati se po mertvem človeku: Veselje, 4.

12  —

K.

Kača, če te hoče gristi: Slabo, bolezen, 69.

Kača, če se ji ne moreš umakniti: Bolezen, slabo,
14.

Kača, če te piči: Varuj se svojega sovražnika, 8.

Kačo videti: V kratkem obogateti, 81.

Kamelo videti: Zmerjanje, 57.

Kamnati: Nič slabega, pa če tebe zadene, boš škodo
terpel, 57.

Kamne drage videti: Bolezen, skerbi, 77, 89.

Kamne drage kupiti: Dobro, 37.

Kamne drage prodati, 17.

Kamne videti ali na kupe spravljati: Draga že¬
nitev, 9.

Kardinal, če zoper svojo voljo postaneš: Imeniten stan,
v kterem boš imel dosti skerbi, 5.

Kazalo ure: Velik nepokoj, 7.

Keber gnojni: Premenjenje, 21.

Kelder, vanj iti: Strah, 8.

Kelder, iz njega priti: Skerb, 44.

Ketno videti: V ječo priti, 11, 28.

Kladvo videti: Sreča, 31.

Kladvo in bit’: Škodljive reči, pa tudi, da je previd¬
nosti treba, 18.

Ključ videti: Dobra žena možu, 10.

Ključ najti: Mogočnost, 11.

Ključe nabirati: Dobiček, 59.

Kobilca: Prebrisani nameni, ktere hočeš skrivaj ohra¬
niti, 49.

13

Kokljo videti, ki ima mnogo pišk: Veliko dnarjev, 16,
56.

Konj, ki je v blatu ostal, pa se iz njega izkobaca: €e
imaš veliko skerbi, se jih boš znebil, 8.

Konj, na njem po mestu jahati: Razglašen biti, 69.
Konja videti, ki pogobne ali utone: V revšino priti,
89.

Konja ali psa videti: Velik dobiček, 43.

Konja prodati: Slabo, 50.

Konja kupiti: Znaš sreče upati, 67.

Konja podkovati videti po zimi: Če ne zamudiš, v
kratkem dobro, 53.

Konj rezan: Skrivna škoda, 4.

Konja divjega učiti: Svoje sovražnike vkleniti, 67.
Konja berzega videti: Delo, 39.

Konja belega videti: Veselje, 83.

Konja cerknenega videti: Dobiček in dobra letina,
71.

Konja belega jahati: Sreča, 48.

Konja rujavega videti: Veliko veselje, 5.

Konja rudečkastega videti: Kletev, 24.

Konja odertega videti: Sovražnik se veseli, 47.

Konja serditega, ki je vprežen, za berzdo vjeti: Poto¬
lažiti, 9.

Konja, na visocega se vsesti: Veselje, 81,

Konja černega zapustiti: Skerbi rešen biti, 5.

Konja černega videti: Neusmiljenje, 27.

Konja černega jahati: Jeza, 89.

Konoplja: Slabo, 50.

14

Kopati se v čisti vodi: Dobro, 79.

Kopati se v polni hiši: Bolezen, 48.

Kopati se v toplici: Bolezen, 57.

Kopati se v sanjah: Jeza, 18.

Korenine kopati: Dobro, 45.

Korenine jesti: Svojega bližnjega sovražiti začeti, 64.
Korenine ali travo jesti: Prepir, 60.

Kosti mertvega človeka videti: Laž, 58.

Kovati videti: Veliko delo, 45.

Kozo videti: Slabo, 11.

Kožuh z lesičjo kožo obšit nositi: Čast, 33.

Kralj, ž njim govoriti in kar kdo želi, od njega dobiti:
Žalost se ti bo v veselje premenila, 84.

Kralja videti, ki ima opravke in pismo bere: Skerbi,
43.

Kralja ali imenitnega gospoda videti: Premena, 75.
Krasti: Nevošljivost tistih, s kterimi si prebival, 31.
Kravo rudečo videti: Veselje, 12.

Kri teči videti: Nevarnost, 8.

Kri na tla točiti: Dobro, 9.

Kri pljuvati: Hudo, 31.

Kristusa moliti: Veselje, 1.

Kristusa govoriti slišati: Veselje, 4.

Kristusa križanega videti: Veselje, 12.

Križ na glavi nositi: Hudi jeziki, 16.

Križ videti: Delo, 89.

Kronan biti: Žalost, 24.

Kruh gorak jesti: Veselje, 58.

Kruh bel jesti: Dobro, 37.

15  —

Kruh pšeničen jesti: Veselje, 90.

Kruh, če ga imaš: Čast, 48.

Kruh videti: Žalost, 69.

Kruh na hrbtu nositi: Škoda, 15.

Kruh ovsen jesti: Sreča, 3.

Kuhati videti: Delo, 69.

Kumare pobirati in jesti: Dobro, 12.

Kupica (kozarec), iz zlate piti: Dobro, 34.

Kupica sreberna, iz nje piti: Dolga bolezen, 37.
Kušnjen biti: Žalost, 66.

Kušvati: Skerb, 54.

Kvartati in dobiti: Bogatinu hudo, revežu dobro, 78.
Kvartati za velike dnarje: Razpertija, 3.

L.

Ladija (čoln), ž njo iti: Popotovanje, 38.

Ladjo tesati: Veliko dela, 34.

Ladjo vižati: Dobro, 79.

Ladja, v njo iti: Nevarnost, slabo, 2, 66.

Ladjo videti: Mir, 62.

Ladjo tesati videti: Prijetne reči, 39.

Ladjo videti, v kteri so ljudje: Dobro vreme, 48.
Ladjo na vodi videti: Veselje, 5.

Ladjo prikleniti videti: Bolezen, 6.

Ladjo videti, ki ne more h kraju: Ofert, 8.

Lan: Zvesta ženska ljubezen, 90.

Lašč kodraste si enako na čelu ostriči: Dobiček pri
delu, 70.

Lase si ostriči dati: Skerb, 57.

— 16 —

Lase si do ušes ostriči dati: Zdravemu hudo, boi! emu
dobro, 80.

Lašč po navadi ostriči dati: Bogatinu dobro, revežu
hudo, 26.

Lasje dolgi in beli: Dobro, 87.

Lašč s škarjami striči: Dobiček, 9.

Lasje, če ti v ustih rastejo: Nagla smert, 79.

Lasje, če ti na dlanu rastejo: Slabo, 28, 82.

Lastovko videti: Ljubezen, dobra volja, 8.

Laterna lepa in luč v nji: Veselje, 33.

Led terden, po njem hoditi: Tek dobre reči, 4.

Led, ki se že taja, po njem hoditi: Prazno prizade¬
vanje, 38, 71, 77.

Leča: V kratkem pričakuj goste, 70.

Les pobirati: Skerb, 4.

Lesico videti: Sovraštvo, 55.

Leteti po nebesu: Zavidljiv biti, 10.

Leteti čez zemljo: V veliki skrivnosti se prizadevati,
13.

Leva krotkega videti: Dobro, 67.

Leva videti: Dobro delo, 47.

Leverco ali mladega tiča videti: Dobiček, 30.

Ležati: Žalost, 59.

Lilija: Zaderžek, razžaljenje, 54.

Lintverna ali krokodila videti: Sovraštvo, 39.
Lintverna, če ga imaš: Velika čast, 25,

Ljubica, ž njo spati: Veselje z velikimi skerbmi, 14
Lorbarjevo drevo: Bogata žena, 64.

Lojtro videti: Popotovanje, 22.

Luč, če jo narediš in se urno užgč: Dobro, 79.

— 17 —

Luč, ž njo kaj užgati: Hudo, 6.
Luč ugasniti: Škoda, 70.

M.

Mačka: Nečistost, 49.

Mavrico videti: Proti solnčnemu izhodu dobro, proti
zahodu slabo, 30.

Majhen biti: Povikšanje, 62.

Mandeljne jesti: Razpertija, 51.

Med jesti: Žalost, 63.

Medveda videti: Zvijača in hudi jeziki, 42,

Megla, če se nad zemljo vzdigne: Nevolja, 9.

Meglo tanko videti: Dobro, 18.

Merkvico videti: Bolezen, 81.

Merlič, od njega pomoč dobiti: Znanec ti umerje, 7.
Merliča kronati: Bolezen, 9.

Merlič, ž njim jesti: Velika čast, 8, 55.

Merliča oživeti videti: Velik trud, slabo vreme, 65.
Merliča videti: Sreča, 38.

Mertev biti in spet oživeti: čast, 57.

Mertvega se videti: Dolgo življenje, veselje, 69, 50.
Mertvo ženo videti: Skerb, 7.

Mesec, nejasen: Varuj se gospodarja, 4.

Mesec videti: Dobiček, bolniku smert, 49.

Mesec rudeč videti: Škoda, prepir, včasi dobiček, 74.
Mesec od neba pasti videti: Zguba, 58.

Mesec rudeč kot škerlat: Dobiček, 10.

Mesec o šipu videti: Premena, 5.

2

18

Miš videti’ Dobiček, 87.

Miši jesti: Dobiček s težavo, 49.

Miš na polju videti: Sam sebe izdati, 83.

Miš z roko vjeti, umoriti ali na drevo pribiti: Svojega
izdajalca premagati, 57.

Mišnico videti: Poroka, 74.

Mladenča videti: Trud, 7.

Mleko jesti ali piti: Veselje, 56.

Mlin, na vozu se va-nj peljati: Pot, 90.

Mlin, v njem mleti: Skerb, žalost, 17.

Mlin videti: Zaljubljenim ljubezen, drugim bolezen, 53.
Mokar biti: Pomnoženje, 71.

Molsti videti: Sovražnik premaga, 67.

Morje, va-nj pasti: Škoda, 86.

Morje, na njem biti: Bolezen, 14.

Morje, va-nj se pogrezniti: Veliko terpljenje, 82.
Morje čisto videti: Veselje, 76.

Morsko čudo videti: Ljubi mož, dober prijatelj, 83.
Most terden: Čast, 48.

Most, razdert: Zamuda, 64.

Most videti: Dobro, 36.

Moža videti, ki ima brado: Jeza, 4.

Mravljo videti: Sovražnikov svojih se je varovati, 7.
Mrežo za lov videti: Hudo tistim, ki kaj zgubč, 4.
Muho videti: Ogenj, 10.

Muh veliko videti: Prepir, 64.

Mutastega videti: Čast, 47.

19

N.

Nazega se videti z orožjem v roki: Zvijačo prijatlov je
treba v nič djati, 56.

Nazega se videti: Dobro, 40.

Nazega človeka z drugim nagim videti: Skerbi,

žalost, 6.

Nebesa, v njih biti in Boga videti: Škoda, 36.

Nebesa, v nje iti: Čast, 29.

Nebo in solnce čisto videti: Veselje, 24.

Nebo goreti videti: Bolniku smert, 29.

Nebo rudeče videti: Prepir, 4.

Nebo doli pasti videti: Greh, 86.

Nebo toplo in čisto: Veselje, 15.

Nebo polno zvezd: Nečednost, 15.

Nevesto lepo in bogato najti: Očetova ali materna
smert, 61.

Nog, če jih imaš več: Služabnikom slabo, kteri ne
popotovajo, drugim dobro, 67.

Noge, če jih imaš štiri: Goljufan boš, 68.

Noht, če na perstih raste: Starost, 12.

Noht, če si z persta odrežeš: Dobiček, 17.

Norčevati se: Bolnemu dobro, zdravim nevolja, 89.
Nos, če imaš velik: Dobro, 61.

Nos, če ti odrežejo: Hudi jeziki, bolnemu smert, 50.
Nosa, če imaš dva: Prepir, 7.

Nož svoj drugemu dati: Svarjenje, 1, 38.

Nož od druzega vzeti: Hudi jeziki, 45.

2 *

20

O.

Obervi čeme: Dobro, 19.

Občsti se: Strah, bolezen, 22.

Obesit, če te peljejo pa te ob glavo denejo: Nevoš-
ljivci bi te radi vgonobili, če bi ti prijatli ne
pomagali, 53.

Obešen biti: Nesreča, 1.

Oblak bel videti: Nečimera strah, 4.

Oblak čern videti: Žalost, 15.

Oblak Hel: Vohernija, 49.

Obleko višnjevo obleči: Serčnost, 88.

Obleko rudečo obleči: Jeza, 23.

Obleko černo obleči: Revšina, 30.

Obleko belo obleči: Velika sreča, 75.

Obleko zlato obleči: Človek ima nevošljivce in so¬
vražnike , kterim se taka obleka ne spo¬

dobi, 19.

Obleko se zlatom obšito nositi: Čast, 44.

Obleko rumeno obleči: Bolezen ali sicer kaj sla¬
bega, 40.

Obleko sivo obleči: Veliko dela, 60.

Obleko sivo videti: Velika čast, 42.

Obleko suknjeno zeleno in široko obleči, če ti jo drugi
dajo: Premoženje, zdravje, 75.

Obleko vmazano nositi: Sramota, 26.

Obleko višnjevo, človeka v nji videti: Novice, 21.
Obleko gristi: V sum priti, 50.

Obleko prati: Želje se ti spolnijo, 21.

Obleko novo obleči: Ob skerbi priti, 45.

— 21  —

Obleka prav široka: Skerb, 33.

Obleka draga: Štemanje, 11.

Obogateti: Poguba, 23.

Obožati: Slabo, 11.

Obraz si pokrivati: Slabo, 23.

Obraz svoj v špeglu videti: Moža, fanta, ženo, punčko,

20 .

Obraz lep v vodi videti: Sreča, 10.

Obraz rumen: Smert, 48.

Obraz lep, gladek: Vse ti pojde dobro, 34.

Obraz gerd, umazan: Skerbi, 41.

Obraz lep imeti: Veselje, 19.

Obrezke videti: Veliko živine, 2.

Oče tvoj, če mertvi leže: Greh in sramota, 55.

Oče tvoj, če so umerli: Novice, 5.

Ogelj žareč, na njem sedeti: Hudi jeziki, 60.

Ogelj vgašen jesti: Prijatelj te bo goljufal, 64.

Ogenj videti ali vanj pasti: Skoda, jeza, 38.

Ogenj, po njem hoditi: Pregnanemu dobro, drugim
ne, 44.

Ogenj na hiši brez škode videti: Dobro, dobiček,
47.

Ognjišče: Neoženjenemu ženitev, drugim bolezen ali pa
selitev, 31, 59.

Oko, če na čelu raste: Oslepel boš, 37.

Oko, če drugač leži, kakor bi imelo: Hudo jezike nad
tabo brusijo, 37.

Olje drugemu vzeti: Dobro, 75.

Olje, ž njim opraviti imeti: Snaženje, 24.

Olje piti: Bolezen, 76.

22  —

Oljkino drevo videti: Ljubeznjivost, 57.

Oreh lep olušen jesti: Nevošljive boš premagal, 58.
Orehe, mandeljne, breskve in druge take reči jesti:
Prijateljstvo, 32.

Osel, na njem sedeti: Veliko delo, 89.

Osla kupljenega gnati: Nečimern trud, 6.

Osla kupiti: Dobiček, 29.

Osla vjeti: Razpertija, 62.

Oslepeti: Bolezen, razžaljenje, 41.

Otroka videti, ki se igra: Sreča, 4.

Otroka svojega videti: če je fant, dobro, če je dekle,
ne dobro, 64.

Otroka lepega videti, ki ni tvoj: Dobro, 8.

Ovce, če jih imaš ali če jih vidiš na zeleni paši: Dobro,
54, 68, 84.

Ovco striči: Poguba, 80.

Ovce pasti: Dobiček, 24.

P.

Pajka v sanjah videti: Žalost, 22.

Palmovo vejo videti: Čast, 9.

Papež, ž njim govoriti: Čast, 50.

Pasti videti samega sebe: Dobro, 89.

Pasti in se obderžati: čast zgubiti, 36.

Pastirjev več videti: Dobro, 66.

Peč videti in razbiti: Po zimi slabo, po leti knez, 78.
Pene videti: Hudo, 65.

Peresa bela zberati: Dobiček, 8.

— 23 —

Peresa bela nositi: Dobrovoljnost, 87.

Persi ženske imeti: Nečistost, 29.

Persi ranjene imeti: Staremu hudo, mlademu dobro,
70.

Persi kosmate: Možu dobro, ženski slabo, 41.

Perst zgubiti: Škoda, 27.

Perstan z dragimi kamni: Neoženjenemu ženitev, ože¬
njenemu otroka, 73.

Perstan drugemu vzeti: Čast, 21.

Perstan železen: Delo, 89.

Perstan s persta zgubiti: Obljubljena vzame druzega,
65.

Perstan svoj drugemu dati: Serčnost, 71.

Perute komu dati ali zgubiti: Nevarnost, 2.

Pes, če se prilizuje: Zvita goljufija, 5, 37.

Pes, če je gluh: Škodljivo opravljanje, 52.

Peti in veseliti se: Žalost, 16.

Petelin, če jajca znese: Bolezen, 35.

Petelina videti: Slabe novice, 30.

Petelina peti slišati: Dolg mir, 6.

Peteline se rpvati videti.- Razpertija, 30.

Pijačo z dragimi dišavami narediti: Sovražnikov se
varovati, 17, 20, 39.

Pisati v sanjah: Študentu dobro, 27, 50, 76.

Pisati, pa vendar ne brati znati: Svoj namen težko
dosdči, 30, 37.

Pismo delati: Skerb, 8, 85.

Pismo brati: Dobre ali slabe novice, kakoršne so
v pismu, 31.

Pismo videti: Tatu se varovati, 25, 30.

— 24 —

Pismo raztergano: Ponižanje, 73.

Pismo od kterega druzega vzeti in razkladati: Res¬
nica, 53.

Piti iz zlate posode: Dobro se imeti, 39, 69.

Plavati znati čez vodo: Kar želiš, boš težavno do¬
segel, 51.

Plavati in s kerbtom k dnu iti: Pokreganje, 80.
Plesati: Jetniku slabo, žalostnemu dobro, 9, 69.
Plesnobo videti: Skerb, 15.

Plešast biti spredaj: Zaničevanje, 58.

Plešast biti na desnej strani: Enemu tvoje žlakte bo
drug škodoval, 37.

Ploha: Premena, 90.

Plug imeti: Možitev, 31.

Podgano videti: Jeza, sramota, 61.

Podobo merliča videti: Merlič v žlakti, 1.

Podobo kušvati in častiti: Bolečina, 45.

Podobe (pildi): Naše žene, otroci in žlakta, 74.
Podobo na steni videti: Veselje, 79.

Pogačo jčsti: Nevolja, 68.

Polža videti: Dobre novice, 44.

Pomladiti se: Slabo, 39, 59.

Popotovati v ptujo deželo voljo imeti: Nagla smert,
19.

Porod videti: Tolažba, 87.

Posodo persteno videti: Jeza, 36.

P '•odo za pijačo ubiti: Smert v žlahti, 88.

Posteljo napravljeno videti: Zvesta žena, 6, 66,

86 .

Postelja lepa: Sreča, 7.

— 25

Pošast videti: Velik dež, 83.

Pot ozka, po nji hoditi, 9.

Potok kalan videti v svojo hišo teči: Ogenj, ža¬
lost, 86.

Potok bister, če v tvojo hišo teče: Obilno do¬

brega, 58.

Potrebo svojo opravljati vpričo druzih ljudi: Veliko

ponižanje, 7.

Potres videti ali slišati: Premena, 5.

Povodnji se umakniti: Kar se bojiš, se ne bo zgo¬

dilo, 57.

Pravdo zgubiti: Bolnemu smert, zdravemu bole¬
zen, 4.

Prerokovati: Skrivnost in ptuja skerb, 7.

Prešiča videti: Laž, ponižanje, bolezen, 77.

Prešit, če te vgrizne: Skoda na životu, 50.

Prešič, če ga imaš: Zdravje, 42.

Prešič divji: Ljudem na jeziku biti, 57.

Preverniti se z vozom: Kupcem in bogatinom

slabo, 87.

Prijatelje videti: Veliko kesanje, 79.

Priklanjati se videti: Zguba, ponižanje, 70.

Pripas (firtoh) pripasati: Čast, 31.

Pripas zgubiti: Škoda na živini, 75.

Psa lajati slišati: Od sovražnikov premagan biti,
71.

Psa pol belega, pol černega videti: Imeniten človek
te bo kanil, 9.

Psa videti: Veselje, 39.

Pšenični klas: Dobro, 51.

— 26 —

Pšenice obilo imeti : Skerbi, 7.

Pšenico zeleno videti: Urn opravek, 41.

Puša dobra pa zlomljena: Škoda, 78.

Puša stoječa: Poštena reč, 41.

Pušpan: Navadne potrebe, 63.

H.

Raco videti: Hudi jeziki, nesreča, popotnikom slabo
vreme, 85.

Raco jesti: Čast, opravljivim in jezičnim sra¬

mota, 9.

Raj, v njem biti: Veliko veselje, 79.

Rajtati: Veliko terpljenja pri delu, 64.

Raka rudečega iz luknje izleči: Slabo delo, 48.
Rakova hoja : Sreča, 75.

Rane imeti: Ljubezen otrok, 27.

Rane na roki: Veliko dolgov, 66.

Rana na vratu: Zavoljo sreče so ti nevošljivi, 18.
Rano dobiti: Ozmerjan biti, 29.

Repo jesti: Prazno delo, 28.

Revnega se videti: Sramota, 71.

Ribo videti: Mutast postati, smert, 5.

Ribo morsko videti: Vstrašiti se, 8.

Ribo vjeti: Moč, 57.

Riba, v nji biti: Slepa sreča, 38.

Riba, če jo imaš pri sebi in si nag: Bolezen ži¬
vota, 81.

Riba, ki se joka: Prazno prizadevanje, 90.

Ribjo župo jesti: Bolehnost, 64.

Roditi: Smert dobrega prijatelja, 2, 64, 89, 90.

27 —

Roditi se: Revežu dobro, rokodelcu skerb, zakonskih
enega smert, služabniku dobro, bogatinu ne,
bolniku smert, 1.

Rog, če ti na glavi raste: Smertna bolezen, 61.

Rog zgubiti: Slabo, 67.

Rogača videti: Dobiček, 33.

Roj čebel: Ogenj, 17.

Roj čebel, če te pikajo: Varuj se sovražnikov, 43.

Roj čebel videti: Bolezen, 36.

Roka ranjena: Dolg, 7.

Roke čiste: Sreča, 15.

Roke nečiste: Sum, 66.

Roke z merzlo vodo umivati: Veselje, 7.

Roke zgubiti: Desna pomeni očeta, leva mater, 30.
Roko svojo veliko videti: Prepir, 58.

Roko svojo majhno videti: Veselje, 68.

Rožo videti: Sreča, zdravje, zaljubljenim ne dobro, 7.

S.

Sabljo nositi: Čast, prijateljstvo, 6.

Sabljo zlomiti: Serčnost, 15.

Sabljo svitlo imeti: Mogočnost, 61.

Sabljo deržati: Posvetna čast, 30.

Sabljo gorečo na nebu videti: Štrafenga, 86.

Sabljo zarjovelo imeti: Sovraštvo, 44.

Sabljo komu dati ali zgubiti: Boj iz siromaštva, 76.
Sabljo rjavo iz nožnice zgubiti: Sovraštvo bo minulo,
7, 36.

Sadje videti ali jesti: Dolgo življenje, 1.

Sadje grenko jesti: Bolezen, 79.

28

Sadni v.ert, va-nj iti: Slabo, 73.

Sadno drevo, njegove korenine z gnojem zakrivati:

Moč živeti, če postopaš, 56, 70.

Sadno drevje v verstah posajeno videti: Veselo živ¬
ljenje, 7.

Sejati: dobiček, 13.

Sekiro videti: Punt, razpertija, 79.

Seme proč metati: Veliko dela, 63.

Seni, na praznih se s svojo ženo po kaj potrebnega
peljati: Vse dobro upaj od prijatelja, kteremu
ne zaupaš, 72.

Seni, na zlo obloženih se peljati: Dobiček, 27.

Šerp: Škoda, 6.

Setev z rumenim nezrelim klasjem videti: Vesel boš,
če doživiš, 29.

Sij solnčni videti: Resnično serce, 68.

Sir mehek jesti: Veselje, 74.

Sirastega konja videti: Skerb, 15.

Skala, na njo zlesti: Dobro, 9.

Skedenj velik videti: Škoda, 19.

Skerb imeti v sanjah: Veselje, 63.

Skerb, pa ne vedeti zakaj: Slabo, 4.

Skrit biti: Sreča, 40.

Slepec ranjen: Slabo, 63.

Slone videti: Bogatinu dobro, revežu slabo, 6.

Sneg padati videti: Veselje, 50.

Sneg na gorah videti: Dobre novice, 20.

Sneg prav gost videti: Dobiček, 6.

Sneg velik in debel videti: Nevošljivost, 29.

29 —

Sneg, čez njega se po zamedeni poti peljati in se ne
zagrezniti: Žalost, 89.

Snežene kope v mestu videti in memo njih v hudem
vremenu iti: Dober odgovor, 5.

Snop vezati: Težko si živine napraviti, 3.

Snop zvezan: Bogastvo, 17.

Solato jesti: Bolečina, 23.

Soldate videti: Čast, 27.

Soldate se vojskovati videti: Težko delo, 32.

Soldat, ž njim ali z gospodoma soldaškega stanu go¬
voriti: Čast, 10.

Semenj, na-nj iti: Bolehati, 31.

Somenj, na njem uto postaviti: Težava, 69.

Somenj, na njem prodajati ali kaj zamenjati: Nov
prijatelj, 68.

Solnce, če v hišo sije: Dobro, 7.

Solnce rudeče videti: Plačilo od gosposke, 90.

Solnce od neba pasti videti: Cesarjeva smert, 77.
Solnce omračeno videti: Cesarjeva nevarnost, 9.

Solnce zraven lune videti: Slabe novice, 44.

Solne več videti: Veselje, 83.

Sovo videti: Dolgo prijateljstvo, 5.

Sovražnik tvoj, če se huduje, da bi te razdražil: Bo
zavoljo tebe ponižan, 2.

Sožgan biti: Velika ljubezen; bolniku zdravje, 10, 18.
Spati z majhnim fantkom: Sreča, 9.

Spavnica, v njo se zapreti: Nevarnost, 88.

Spodnje hlače zgubiti: Škoda na živini, 79.

Spodnje hlače zavezati: Čast, 81.

Spraviti se s sovražnikom: Sramota, 8.

30 —

Spraviti se s prijatelji: Prepir, 69, 86, 89.

Srako videti: Goljfija, 42, 82.

Srajco lepo belo obleči: Tolažba, pomoč, 19.

Srebro najti: Škoda na živini, 28.

Srebro, ž njim kupčevati: Dobiček, 69.

Starše svoje videti: Ponovljenje nek danih reči, 47.
Stol, če te na njem nesejo: čast od tistih, ki v tebe
zaupajo, 63.

Stol sveti, pred njim se bojevati: Poklicanje, 78.

Strel videti: Slabo, 79.

Streljati sam: Sreča, 64.

Strup piti in umreti: Smert prijatelja ali sicer ne¬
sreča, 90.

Studenec, v njega pasti: Skerb, 76.

Suh biti: Nevarnost, 67.

Suh človek, ki težko nese: Tistim dobro, ki za sebe
skerbč, 75.

Svečo voščeno videti: Sreča, 7.

Svčt dati: Veliko dela, 49.

Svetovavna hiša, če se v nji vse premeni: Velika vila,
spreobernenje tvoje dobre reči, 28, 39.

Svinec bel in čern: Bolezen, 70.

S.

Šajterga, na nji se peljati: Čast, popotniku pa ne
prav dobro, 54.

Šajtergo ali voz peljati: Bolezen, 75.

Špeh videti ali jesti: Slabo, 5.

Štenge, po njih hoditi: Čast, 3.

— 31 —

Štenge videti: Čast, 82.

Šterna globoka s čisto vodo: Bogastvo, 82.
Šterna, ki iz tvoje hiše teče: Škoda, 85.
Šterna, v čisti se kopati: Ljub biti, 40.
Šterno kopati: Škoda, 18.

Štorkljo videti: Zakonska zvestoba, 89.
Štorkljo jesti: Veselje, 8.

T.

Tapati okrog po travnikih in gojzdih: Dobro; na go¬
rah in dolinah slabo, 58.

Teči znati: Veselje, 75.

Teči in k cilju priteči: Dobro, 36.

Telo blatnato: Bolezen, 17.

-Telo, iz kterega kaj raste: Skerb, 49.

Tele ali ovca: Veselje, 18.

Terdnjavo (grad) videti in va-njo iti: Bolezen, 47.
Terdnjavo obsedati: Sovražnost, 49.

Terdnjava, v nji sedeti: Skerb, 88.

Terdnjavo goreti videti: Laž, 8, 18.

Terdnjava, v njo iti: Sila, 77.

Terdnjava zaklenjena: Rešenje iz nadlog, 75.

Tiča leteti videti: Dobro, 5.

Tiča vjeti: Sreča, 45.

Tiča kakor pava leteti videti: Škoda, 81.

Tiča nad glavo leteti videti: Sovraštvo, 54.

Tiča nazaj priti videti: Prepir, 41.

Tiča deržati: Dobiček, 3.

Tiča zgubiti: Nevarnost, 77.

— 32

Tiča v nebesih videti: Sum, 5.

Tiča videti in ž njim govoriti: Nevošljivost, hudi je¬
ziki, 39.

Tiča vjeti: Če je veči, veči sreča, 83.

Tiča na drevesu samega videti: Skerb, 24.

Tiča s prirezanimi perutami videti: Kaj zgubiti, 56.
Tiča preganjati: Skerbi, 14.

Tiča, ki po noči leta, videti: Premisli dobro, kar se
lotiš, 66.

Tič gol: Skerb, 88.

Tič brez nog: Bolečina, 90.

Tiče videti, ki eden druzega lovč: Nevarnost, 67.
Tičje gnjezdo: Veselje, 32.

Točo videti: Bolehnost, 33.

Točo in sneg, če hudo naredi: Jeza, 37.

Tolažbo dobiti: Hudo, 80.

Tolst, debel biti: Sreča delavnemu, 33, 38.

Trato zeleno videti: Po zimi slabo, po leti dobro, 4.
Trava, po nji hoditi: Dolgo življenje, 84.

Trebuh, če ti raste: Čast, 28, 88.

Truga mertvaška: Goljfija, 12.

Turn pozlačen videti: Sovraštvo, 19.

u.

Ubozega ali suhega se videti: Veliko dolgov, 30.

Ud zgubiti: Revšina, 3.

Udarjen biti: Dobiček, 7.

Udarjen biti z železom: Razžaljenje, 4.

Uiti: Slabo, 69.

Ujet biti: Nesreča se premeni v veselje, 3.

- 33

Umorjen in preboden biti: Strah, 7, 88.

Umreti: Revšina, nadloge, 59.

Umreti voljo imeti: Zdravje, 40.

Umreti in oživeti: Čast, 64.

Uro slišati: Veseliti se, 53.

Uš najti in ubiti: Nepokoj, 2.

Uši veliko vkup najti in pohoditi ali pomesti: Sram,
15.

Uši na glavi iskati: Bogastvo, 32.

Ušesa, volčjim podobne: Težave, 34.

Ušesa, oslovskim podobne: Delo, 79.

Ušesa, če rež ali pšenica v njih raste: Dobro, 3.
Ušesa, če se na-nje udariš: Slabo, 12.

Ušesa si trebiti: Dobre novice, 38.

Ušesa, če jih imaš več: Bogatim in ubogim dobro;

hlapcem slabo, 11.

Uzeti jed, pa ne jesti: Slabo, 7.

V.

Vdova, ž njo govoriti: Dobre novice, 1.

Vedro, vodna posoda: Tolažba, 69.

Velik in debel biti: Sreča, čast, 7.

Venec nositi: Velika čast, 63.

Venec zelen iz vejic nositi: Tistim, ki imajo živino,
dobro, 12.

Venec na glavi videti: Hudi jeziki, 13.

Venec zlat: Bogatemu dobro, ubogemu ne, 45, 89.
Vert z zelenimi rožami: Veselje, 18.

Vert, va-nj iti: Domače skerbi, 71.

Vert, v njem se sprehajati in nič zelenega videti:
Žalost, 26. 3

— 34

Vert zelen videti in va-nj iti: Dobro, 14.

Vert prodati: Pridnost, 49.

Veselje, zanj vnet biti: Razpertija, 85.

Veseliti se v sanjah: Žalost, revežem dobro, bogatim
ne, 70.

Vino belo ali rudeče: Veselje, 35.

Vino černo videti: Delo, 90.

Vino kupiti: Potovanje, 25.

Vina dosti piti: Dober opravek, 86.

Vino, ž njim se upijaniti: Sramota, 3.

Vinski jesik piti: Razpertija, 63.

Vinski jesih videti: Tatvina, 47.

Vir videti: Veselje, 40.

Vmivati se v studencu: Skerbi zgubiti, 24.

Vodo čisto piti: Dobro, 84.

Vodo kalno piti: Hudo, 76.

Vodo šumččo in globoko prebresti: Sovražnika pre¬
magati, 6.

Vodo videti: Skerb, 40, 73.

Vodo piti: Merzlo, dobro; toplo, ne, 4.

Voda, če bi kakor gorela: Veselje, 9.

Voda, v nji skakati: Žalost, 76.

Voda, v čisti se kopati: Zdravje, 54.

Voda, ž njo se umivati: Delo, 8.

Vojska, va-njo iti: Skerb, 75.

Vojskovati se v sanjah: Sovražnika premagati, 48.
Vojsko videti: Prepir, 26.

Voli, ki se bodejo: Ljubezen, veselje, 7.

Voli, za katerimi kdo teče: Tovarši ti hočejo škodo¬
vati, 19.

— 35 —

Vole se pasti videti: Veselje, 57.

Vole spati videti: Dobiček, 40.

Volk, ž njim se igrati: Veliko sovražnikov, 8.

Vosek videti: Bolehnost, 37.

Voz, na njem se peljati in spredej sedeti: Pomoč do¬
biti, 57.

Voz, na njem se v mesto peljati in tam imenitnega
moža srečati: Sreča, 87.

Voz, z njega se na sani vsesti in po ledeni poti pe¬
ljati: Dobre novice, 77.

Voz, z njega pasti: Slabo, 19.

Voz, če se ti polomi: Škoda na poti, 70.

Voznika videti: Razpertija, jeza, 49.

Vrano videti: Nevolja, 5, 58.

Vrano ujeti: Nepokoj, 7, 9.

Vsekati se videti: Sreča, 86.

Z.

Zaiti na poti: Prazno vpiranje, 51.

Zaklad (šac) najti: če je majhen, dobro; če velik,
nevarnost, smert, 49.

Zapert biti: Ud zgubiti, 45.

Zbosti se s ternjem ali s čem drugim: Škoda ali
bolezen, 47, 77, 89.

Zdravnika videti: Če prijazno govori, bolezen; če
molči, slabo življenje prijatelja, 17.

Zelje na vertu rezati: Če je belo, dobro, bogastvo;
če je višnjevo, jeza, 5.

Zeljnato glavo videti: Slab konec slabega namena,
70.

— 36

Zeljše trilistno jesti: Zamuda, 76.

Zemljo se odpreti videti: Veliko dolgov, 5.

Zercalo (špegel): Zdravemu veselje, bolnemu slabo,
67.

Zidati videti svojo hišo: Sramota, 15.

Zidovje, po njem hoditi: Nepokoj, skerbi, 48.

Zlato: Goljufija, 36.

Zlato kovati: Zguba, 61.

Zlecati se: Strah, 55.

Zmerjati: Serčnost, 9.

Znamenja na nebu videti: Sreča, 49.

Zob snesti: Smert prijatelja, 56.

Zob, če ti izpade: Smert prijatelja, 56.

Zobe iz ust vzeti: Žalost, 36, 63, 9.

Zob spodnji zgubiti: Pozabljivost, 24.

Zobje, če ti vsi izpadejo: Zdravemu hudo, bolnemu
zdravje, 48.

Zobje, če se ti zarastejo: Zmota, razpertija, 79.

Zob gnjil, če izpade: Dobro, 46.

Zob bel ali pozlačen: Dobro, 46.

Zob voščen: Smert, 78.

Zob cinjast: Ponižanje, 41.

Zob glažunast: Serd, 30.

Zob, posrebren: Bogastvo, 49, 83.

Zobje v drugo raščeni: Dobro, 84.

Zobe si snažiti: Škoda, 55.

Zobje, če pred te padejo: Smert otrok, 68.

Zobe z jezikom poderati: Dobro, 49.

Zverino videti: Ubogemu dobro, 34.

Zverina divja: Sovražnik, 30.

— 37

Zverino divjo učiti: Preganjanje, 18.

Zverina, ž njo se bojevati: Kmetu dobro, 82.
Zvezanega se videti: Razžaljenje, 70.

Zvezda, če od neba pade: Žalost, 70.

Zvezdo, če je ni na nebu, videti: Škoda, 9.

Zvezdo na nebu videti: Veselje, 8.

Zvon vlivati: Gnjus, 25.

Zvoniti slišati: Temota, 68.

V

Z.

Žabo videti: Izdaja, sovraštvo, 6.

Žabo pod kako rečjo najti: Sreča, čast, 90.

Žabo umoriti: Čast, 8.

Žegnati: Sreča, zvestoba, 20, 67.

Žejen biti in kaj piti: Sreča, 29.

Želod brati: Veselje, 6.

Žena, s svojo živeti: Jeza, 81.

Ženo nosečo videti: Odpuščenje, 48.

Ženo, s svojo igrati: Pravdo zavoljo erbšine, 6.

Ženo moliti videti: Dobro vreme, 7.

Ženo, če jo vidiš kot moža, in moža, če ga vidiš
kot ženo: Neoženjenim ženitev, oženjenim ne¬
čistost, 77.

Ženo gologlavo videti: Smert v žlahti, 67.

Ženo kušniti: Dobiček, 60.

Ženo mlado videti: Prazno tajenje, sramota, 17.
Ženitev, na nji biti in plesati videti: Žalost, 33.
Žerjava videti: Dobro, 85.

Žerjava slišati: Bolnemu dobro, 27.

Žido rudečo videti: Rane, 80.

38 —

Žido višnjevo videti: Osramotenje, 17.

Žito v Žakelj stresati: Bolezen, 89.

Žito suho videti: Škoda, 89.

Živ pokopan biti: Nesreča, 65.

Živino neumno govoriti slišati: Kar govori, se izpolni, 4
Živino tepsti: Veselje, 7.

Živino se bosti videti: Razpertija, 27.

Živino suho videti: Draginja, 8.

Živino debelo videti: Dobra letina, 9,

Živino gnati: Veselje, 80.

Živino na gori videti.- Slabo, 6.

Živino jesti: Sovraštvo, 44.

Živine več sort v cedi videti: Dobra letina, 52.
Žlabtnika svojega ali sestro videti: Dolgo življenje, 41
Žnoro zlato videti ali se ž njo prepasati: Dobiček, 23
Žnora, ž njo prevezan biti: Bolečina, 23.

Žveplo ali smolo videti: Zmota, 30.

39

Dozdevne misli,

kakšen bo človek , ki je v tem ali onem znamnji rojen.

H  Oven.  Otroci v tem znamnji rojeni so
serčni, dobe veliko dnarjev z ženo in svojimi djanji.

H!  Bik.  Otroci v tem znamnji rojeni imajo
veselje do kmetijstva in nogradov, so veseli in radi
pojo, z ženskami imajo malo sreče.

n  Dvojčki.  Otroci v tem znamnji rojeni
imajo glavo za modrost, učenost, umetnost, se dobro
uče, se radi norčujejo, so kratkočasni in veseli.

Hig Rak.  Otroci v tem znamnji rojeni imajo
bistre glavč, dobro pamet in velik um, pa resnico
ljubijo.

« Lev.  Otroci v tem znamnji rojeni so
radi pravični, brumni in resnični in so pošteni, od-
kritoserčni.

Devica.  Otroci v tem znamnji rojeni
'o prebrisani, pazljivi, brumni, priljubni in v družbi
veseli.

Tehtnica  (vaga). Otroci v tem znam-
;ji rojeni so zvestoserčni, pametni, tihi, pobožni
in do ubozih dobrodelni, ljubijo pravico, resnico in
poštenost.

— 40  —

Škorpijon. Otroci v tem znainnji rojeni
so bistroumni, navihani, zviti, jezni, maščljivi, veliko
mislijo, so skrivni, tihi, zgovorni.

JE? Strelec.  Otroci v tem znamnji rojeni
so zarobljeni, umni, krotki, priljudni, jim gre vse
modro in pametno spod rok.

«2 Divji kozel.  Otroci v tem znamnji rojeni
so jezni, zamišljeni, radi žalostni in otožni.

A  Vbdnik.  Otroci v tem znamnji rojeni
se radi uč6 in so radi učeni, niso radi skrivni.

Ribe.  Otroci v tem znamnji rojeni so
ročni in prijazni in imajo duhovne in uboge ljudi
radi, vsakemu radi služijo.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA

Natisnila Ig. v. Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani.

* n*

# * ,

■

■

^V' 3 P** , ' ' f '-  «a

• "-■-=«• < c ~ V J r  ^ 'j ✓ *s»

'ŠW

. -"M

■'"f!

- V? *

.. .«*. - i ;*§r - *■“

wm

:  '“«►>; ■ /V., .-Štfifeai A#*

- , i * v

ji

i $%  - ■: z\

v r ?

S

• ■ ,-j.  - ■/-:*• ‘v,-,

,- • ..: ■•••.! ■:'■•■•> .-• .... •".v' V.-'.,

i. v ■■i' •, -vafr, • 1 t«•


SIN

V. • • >r> ..

f  ' ", * 5 :

-n ■ ^ m

.šm

'

sn,-*; ;* .; ■<• , •:. ■, ;>. -s---:

■


0i

T ., ..

. i

- ,. . , ... ..■'.■v'.;, <r; : .'■ 7  V' ' .V 'V ; ■ ^ S . ", 'V .... ■ ....

i*r'i

*' - ’ .. . •• i: s  l ,  'S , ii ;; ,:' , ■ ' K

'

■  •>-.?':i : • £**’* .*-*'.■

■ P '■'?‘J%':"-'-' -vv. i>-- •■ - ; E ;v-' V.w v;,Vr .%!?-■ "V<s»;

Sg^ispe? 8 iiw

f  -t,- ‘ f •„«$

>• ~i ‘ u ,

"»■Vi.-vijlv'si': ■ ■',■ i.'sii-i; s' ,<> :.

. * ,***■>■:&&■■ , , v ■" *■. r  ■** ’ ,

' V.: M 7 < £ * t  « - *

-M &  i-««-., A  v v , - t \ ,  1

.

■" ’ - v u V'  ' ’ , 11

vV<j|(

i'I"'ni*;.. ■?%: **sr*J««*ir *:-.

t ', A( /, ' t/,,'. 1 ' ,, > . - . , 'v

V'-V:-V 1 '’, '/ r' -.■<,• i-*., V-'" - 'v>, ,

./.; ■■ ■;■ Steiir^nržii.^.irs^iiS^n-riri&i.ssnS^rii'*' ii'i ' ri-

' i 'S * '* •- j*l % * A  v  ' s' *- S' ' 'V i

?sn.. .'■:. JW -<■.., v j >.. X.^,■■■..£■;■; xUi -'■■>»■  i i fcT&i-'? - ar-' y:> ;Tf

' ig|


T  I „ . I '  , v , s/' .... .

'M'-'-V* i 5 **;;M •>•'
iA^«:.MM • r ‘ '‘.‘i'*.

>-i * J,  * ’ <k,* V”

f/lfi

! M:,;'. • ;';,J '• i •!<'*;;*St! yž

■

't « r / r , ,/ ", ' ' M

^ i i&:§ v;

' ■ fi « ^ J .

-

ttb'i &  -. -J- ~ r  \ k**:  • ^ ? v-m  ^ •< m * *

.

. . ■

:¥Si>i

i**

“ '»i" * '

,

’ ; ~ ^ r  ' ■• M ,

;

V - v . r  '

'1  -J -  .S *

* £V,


■


J'*]*

00 !

fo M >. • £ '--r 5 '

■ '  ifeji

i-n-vr: ,<s-.r- ;*J» '■


■ -

. - - '..• •1 '■ v - . 7  • •• •> • •;<

\  t . ■:" 3  ■n -3  V3 '. ■:■ ■ 3 \

^vVV5fcr.£& VwV, •V>’ . ^  ’• i -i<vi ..w  A&.. i.r^ ? 'C. v. >C •• vr •:

.£ V Y->V$!,<> *iV

... «-> -—-■ ' , , %  • • , • > •:r, . ■- *.£-7-  a  . -v - - ••--•• ,-••••. ••;•-'

, 'v./ .-3 4. j ■; .3 V-- .■•'/ijVi •'•■'••.i. • , •’• 'j . V

' '

" ^ 1

Eifggiig

3 \r, •■'


tjfti«f '•vC- 1


-2* /-'v-‘ ?>>ar*;?v"* V .; •

. p  If - ,

. -

v .*u- «* t* ,


m

.7 'vflV- ■ 4. ' 'V *v ''■■<*'-< / '*‘j-' ’ 'V-,-J. '

s^-MM  sssgl **’ ,-33-' v>

v 1 'VT>vH s  #<&&&.  r-v

- . -

;i ■' % fi-

■

% ;3% $ 'Jr* <Wv' - :  -r ^vV' I

. ;•-

v-*;. t' **» * ^ ,

* V ' '.‘f j, y  ' - « ^ “* <• •*- ’

■X\  > )'•

r3'33 3 -: -3> ' ; -'':^'.-š'.vV r  ;3:.r'':- ■•'; •-. 3

V


■v;

•• .c\y*. ’■:

- ,-,s  .. f K  > ' *■*;■«'•'•4,  -sffe ~ '•

• '■■■' ■*

•.>■•*','• , .■».-•V . ' V/-,'  .

.'V3A ."J -7»:-,, >. 4 >y' V33 :*•>•*, .-/• Uy>/. '3 ;

v o .3,3 3 ;. ' (

'3 3v:;' • .5''■ '>*"-V  * ftg J:’W« ]K'.-Ws - ’•/. 3-.'

3 -3.-3 ti*.'. iv-; ^:v-f 3• .Orv*/-'• »:3-:.. •;

:■'< J- •

i i < *' Jj ,i , 1  ->r

. 'iiiiri ...4,v‘ :.';3/3’3 ."■: ■; 3.•■ '.V:v T r>v.v 1 .- ■ • <*;•. . .,• .T>,

‘•"f** Nv 1  '1 '

.-.?  1  3; v • ■"■■' ■

• 3 ;3>;

'3 3. :■'!  L A :%-’  V ’i'  *• , : !  ’< -. 3* <3 ' ' ,'

...

.

I k  3‘' - K . ' >'3 - ;. - ’ J  - .

3 -u/ ^ v ■

1

I - i(  l! '’2 • r ,s

33  -


A H'* 3i. ;  ’$ ■■■ *Kr ■ ■

w-

.

♦.'", *  Wyv-..-.

T.  " 3'3' ;/,3 •« "'

' 33333^1 v' / 33 ,^ ;V 3v33

'■

'... m.

' >, & '  ' 1  'V


*’_;.\ ■

-• » ' ' x{ ' 3 J .


’vt. ^ 0'-. . V 7 ; , 4 V 33 7: , ^ *


.