Eazgled po šolskem svetu. — Dr. Jaclinerskl, docent na peterburškem vseučilišču, ki je izdal lani veliko delo 0 poljski umetnosti 7 ruskem jeziku, pripra^lja sedaj enako delo 0 slo^enski knjiže^nosti in kulturi sploh. — Profesor Schiaparelli. Dne 4. t. m. je umrl 7 Milanu glasoviti astroaom senator prof. I^an Sehiaparelli 7 starosti 75 let. — Koliko je šolske mladine r Zagrebu? V zimskem tečaju 1909/10 je bilo na zagrebškem vsoučilišču 1260 dijako^. Na srednjih šolab je bilo koncem šolskega leta 2397 fanto7 in 534 deklet, skupaj tore.j 2931 dijako7. Na višjih dekliških šolah je bilo 879 učeuk. Na nižjih mestnih ljudskih šolah je bilo 7sega skupaj 4645 otrok. Eazentega so še ženske stroko^ne šole, sta^bna in obrtna šola jd 7eč pri^atnih, tako da je 7 Zagrebu 7sega skupaj do 10 tisoč šolske mladine. — Pr7i sloTenskl doktor tehniških red. Na dunajski tehniki je bil 16. t. rn. promo7iran doktorjem tehniških 7ed e^ropskoznani šahist Milan Vidmar, sin ljubljanskega občinskega S7etnika. — Eksportna akademija na Oanaja. Slušateljst7o eksportne akademije je enoglasno sklenilo, da hoče dalo^ati krepko in rieomajno na to, da se eksp. akademija, najvišji trgovski učni zavod 7 Avstriji, tudi oficialno pripozna kakor trgo^ska risoka šola. Na eksp. akademiji so dani ž« 7si predpogoji za 7isoko šolo. Predizobrazba slušatelje? je ista kakor za druge 7isoke šole, preda^aaja tffmeljujejo na znanstveni podlagi in so popolaoma 7iaokošolskega značaja. Na izkušajab se sta^ljajo najstrožje zahte^e. Profesorji so 7 istem plačilnem čino^nem razredu in iraajo iste plače kakor na drugib avstrijskih 7iaokih šolah. Moderni čas s 87ojo S7etO7no trgo^ino in poostreno konkurenco zahte^a tudi 7 trgO78kena stanu akademičuo izobraženih raoči; zato so ustanovili na Francoskem, 7 Belgiji, Italiji, Nemčiji itd. trgovske 7isoke šole, in oblasti se niso nikjer protivile pripoznati tem komercialnim za^odom značaja Tisoke šole, četudi ae, kar ae tiče kvalifikacije slušatelje? in organizacije učnega načrta, se nikakor ne morejo merit z eksportno akademi.jo. Nejasno stališče, ki ga za^zema eksp. akademija med a^strijskimi šolami, zamore slušateljem, ki so pričeli S7oje študije 7ečinoma, ne da bi se za^edali svojega položaja, mnogo škodo^ati, ker se jih splošno u^ršča med absol?ente drugih nižjih trgo^akih šol. Teh nezdra^ih razmer pa sigurno ne morejo odobra^ati oblasti, ki goto^o pozna^ajo visoki pomen trgo^skega stanu za 7se narodno gospodarst^o in katerih naloga mora 7endar biti, da pridobi^ajo za trgo^ino zares zmožnih in dela^nih moči. Slušatelji eksportne akademije 78eh a^strijskih narodnosti, ki študirajo 8ložno na skupnem zavodu, upajo, da se njihovi zahte^i ugodi temprej, ker s tem niso z?ezani nikaki financialni izdatki. Slušatelji računajo s sigurnostjo na podporo od strani trgo^skib krogov, ki pač tudi opravičeno zahtevajo aka- ! deraično izobraženega naraščaja. — Poljske dijakinje na avstrijsklh unlTerzah. Iz Le^o^a poročajo, da se jerršil tamkaj shod poljskih vseučiliških dijakinj. Na shodu se je sprejela reaolucija, 7 kateri se zahteva, da se dovoli vstop na avstrijske oniverze absokentinjam polj-skih srednjih in trgo^skih šol na Busko-Poljskem. V debati so tudi govorili vseučiliški profesorji Marz, dr. Twardowsky in dr.JChlamtacz, ki so se tudi zavzeli za zahteve dijakinj.