Domoljub v CliMbltanì 28. mata 1941 Cefo 54 - 22 Redazione • Amministrazione i Labium, Kopitarjeva 6 — Abbonamenti: Anno 38 din; L. 11.50. Estero «»■<> 60 din. Vojvoda Spoletski - hrvatski kralj Tomislav II. Poročali smo ie v Mdnji Itev da je dne 18. maja prispelo t poslanstvo pod vodstvom peglav »»prosilo Kralja in Cesarja, na, Poročali smo ie v sadnji Številki »Domoljuba«, lo t Rim hrvaško od-oglavnika Pareliča ter šaprosllo Kralja in Cesarja, naj določi Hrvatski kralja is Savejske Kraljevske Hiše. Kralj ia Cesar je proiaji Hrvatov agedil ter imenoval svojega nečaka, vojvod» Spoletskega sa hrvaškega kralja. Ta slovesni dogodek se je isvršil v kraljevi sv.čaai dvorani na Kvirinala. Navzočih je bilo poleg Kralja in Cesarja in Daeeja ie velike itevile domačih in inoiemskih odličnikov. Ma yeSnje dr. Paveliča je Vladar takole odgovoril: U Daea Aimone di Spoleto, Principe di Saveia e d'Aosta — Re della Croasia Vojvoda Aimone Spoletski, prlne od Saveje ia Aoste — Kralj Hrvatske »Poglavnik, gospodje delegati hrvaškega kraljestva! Z iivim zadovoljstvom in s globoko hvaleš-aostje sprejemamo prošnjo plemenitega hrvaškega naroda, da imenujemo princa naše Hiše, ki bo sprejel kroao Zvonimira in da bo ustanovil s tem dinastijo, katera bo redila usodo hrvaškega kraljestva. Besede, s katerimi ste pospremili svojo prošnjo in misel, da he navzočnost savojskega princa na prestolu svobodne in neodvisne Hrvaške trden dokaz volje vašega naroda sa sodelovanje z Italije v duha popolnega prijateljstva, so naletele ua najugodnejil odmev pri Nas in pri vsem Italijanskem naroda. To pozdravljamo kot veselo oznanile za aov red, ki tt ustvarja v Evropi ia v katerem se je prerodil hrvaški narod, čigar zgodovina se je po telikih stoletjih strnila s naš« in se je vse čase ia vsa stoletja po svojem razumskem in moralnem isiivljaaju usmerjala proti rimski civilizaciji. Italija je kot vedno pokazala svoje C Ino razumevanje in svoje live simpatije za teinje rvaškega naroda, ki so r Vas, poglavnik, našle trdnega isvršilea. Sedaj, ko se je po stoletnih težnjah hrvaškega naroda dosegla enotnost države na podlagi zmage Osi, je primerna priložnost,-da ob tem svečanem dogodku iijavimo vam, gospodje delegatje neodvisne hrvaške driave, da stoji Italija a vsem svojfm^meail^ebatrmif vašega plemenitega naroda, in je priwarUena dati mu vso oporo v »odeleVknjn l& hrato^sUi semfäraosti pri vsem dela. Spričo teh čustev smo veseli, da lahko sprejmemo prošnjo hrvaškega naroda in določamo našega ljubljenega nečaka NI. Kr. Vis. Aimona od Savoje ia Aoste, vojvodo Spoletskega, da prevzame krono hrvaškega kraljestva. Vaše ielje in ièlje italijanskega naroda ga spremljajo pri njegovem visokem poslanstvu, ki naj zagotovi hrvaškemu naroda dobo rasevita in srečnega napredka.« Dogodek, ki se Je isvršil ta dan, je brez dvoma eden izmed mejnikov r zgodovini balkanskega polotoka. 8 tem, da je Hrvatska dobila kralja is Sa-vojske Hiše, je spet obnovila tesne zveso, ki jo je teliko stoletij vezala s Rimom ia Italijo. Hrvatska je namreč ie od prvih začetkov svojega nastanka bila tesno naslonjena na rimsko kulturo in na sgodeviao Italije in Rima. 9 sedanjim velepomemb-nim dogodkom se ta svesa ne same obnavlja, ampak poglablja. Odslej naprej ne bodo namreč vezala obe driavi le skupna stremljenja in teinje, ampak tudi druiinska in krona skupnost vladarske hiie. S tem je nastala na Balkanu res nova doba -mednarodnega soiitja in najbolj trdno jamstvo trajnega mira, ki ga ne bo mogel več skaliti noben dogodek. Imenovanje vojvode Spoletskega za hrvaškega kralja je imelo velik odmev tako v Italiji kaker v tujini. V Italiji se se ob novici takoj razvile iskrene manifestacije, ki se prišle slasti de izraza v Rima, Pirenei in Spezii. V inozemstvu pa so zlasti poudarjali velik pomen tega dejstva za pelota] aa evropskem jugovzhodu v novem redu, U ga ustvarjajo sile esi. Prav pesebej pa je, naravne, odjeknilo to imenovanje na Hrvatskem. Kemaj se je raznesla nevica, da se dobili kralja, se se takej razvile velike manifestacije. Kake tudi ne, saj se po tolikih letih Hrvati dosegli ne samo sveje pe* polno svobode, ampak cele svojega lastnega kralja* ki se be imenoval pe imenu njih cele svojega lastnega kri najslavnejšega kralja — kralj Temülav IL Take se Hrvati šepet v vsej sreči doiiveti sen, ki se ga gojili ie tolike in tolike let .tujega suženjstva: imajo svojegat lastnega kralja. La Duchessa Irene di Spelete — Regiaa della Croazia Vojvodinja Irena Speletska — Kraljica Hrvatska Vojvoda Aimone di Spoleto se Je rodil ». marca 1900 v Turinu. Oče je bil bratranec Kralja in Cesar- ja Filiberto di Savola Aosta, vojvoda Aosta, kl je ----- ~ ■ " " julija 1981, mati pa je Prin- ia. Že umrl v Turinu dne 4. ___________ . . cesa Helena Francoska. Že v zgodnji mladosti je vstopil kot gojenec v Kraljevo mornariško akademijo in se je na šolski ladji »Flavio Gioia« udeležil talkjansko-tur&ke vojne v letih 1911-1912. Ko je bil 3« let star, je zapustil akademijo in vstopil v generalni štab Kraljeve mornarice. Naslednje leto je Poetai podporočnik in Je nastopil službo na rušilen »Orsini«. Na njem si je pridobil tudi prvo vojaške življenjepis vojvode Spoletskega odlikovanje pri bojih na Jadranu v septembru 1917. Nato je opravil tečaj za letalo« in Je sodeloval pri mornariškem letalstvu. Najprej je bil v Benetkah, kjer si je pri tamkajšnjem oddelku mornariškega letalstva pridobil srpbrno kolajno za hrabrost. Odlikoval se J š zlasti v letalskih bojih nad Jadranom od maja do septembra 1918; ho si Je za svojo hra- brost pridobil vojni krit V novembru 1918 je p«« stal mornariški poročnik in je bil v službi na pod« mornicah. V letu 1919 je bil odlikovan z bronast« vojaško kolajno. Po vojni se je posvetil zemljepisnim znanstvenim rszlskavanjem ter je priredil prvo ekspedlcijo v Karakorum leta 1928., drugo pa v letu 18"" V naslednjih letih je opravil posebne vaine nak » Španiji, Severni Ameriki in v Perziji. Vojvoda je tudi velik športnik ln je bil letal (Daduljevanje na Z etrani (podaji F® Eksc. minister Bottai v Ljubljani Tn Dne 33. maja je prispel v Ljubljano p r o -■ T e t n i minister B k s e. Bottai. Pričel je Sa prvi službeni obisk t Ljubljansko pokrajino. Obiskal je najprej ljubljansko universo, kjer so »a prisrčno sprejeli in poidravili rektor dr. Matija Slavit, domači odličniki, profesorji in študentje univerze. V odgovor na rektorjev poidrav je visoki gost dejal, da izvršuje to potovanje po nalogu Du-eeja, da bi prišel v imenu italijanskega šolstva in knlture v stik s slovenskim šolstvom in slovensko kulturo. Dejal je dalje, da bo imela slovenska kultura r okviru italijanskega imperija svojo lastno vlogo, ki bo prišla še bolj do veljave. Ljubljanska •niverza bo imela svojo posebno nalogo, ki bo od nas priznana in še povečana. Potrebna sredstva za nadaljevanje gradbenih del na univerzi bodo preskrbljena. Ekse. minister Bottai je tudi poudaril, da bo v bodoče, ko bo ljubljanska univtrza sestavni del italijanskega vseučiliškega sveta, še Pregled vojnih dogodkov Po italijanskih poročilih V Severni Afriki še vedno brezupni angleški napadi na italijanske in nemške postojanke pri JTobruku in Sollumu. V Vzhodni Afriki se je junaško končala borba Italijanskih tet pri Amba Alagijn proti angleški S remoti. Odpor pa se nadaljuje po drugih krajih .besinije. V teku je huda burba ia otok Kreto med silami osi in Angleži. Italijanske tete in orožje zmagovito sodelujejo pri tej bitki ter prizadevajo Angle-tem teike izgube. Zlasti velike izgube je pretrpelo angleško vojno brodovje. Po nemškem poročilu je bila potopljena blizu Islanda velika angleška oklepniea »Hoodc. 1830. pri neki športni prireditvi tudi ranjen. Poleg motornega Sporta na vodi pa je gojil tudi atletiko, polo in avtomobilizem. Ko je izbruhnila vojna v Abesiniji, se je udej-stvoval najprej na vojnih ladjah v Rdečem morju, nato pa je dobil dovoljenje, da se je podal v prve bojne črte. Na pomlad leta 1986. se je udeležil boja pn Soireju, in sicer z divizijo Gran Sasse in si ie aa svoje junaško obnašanje pridobil srebrno kolajno. V letu 1936. je postal podadmiral, v letu 1937. .pa admiral V letu 1939. jo poveljeval brodovju gornjem delu Tirenskega morja. £V fašistično stranko je vstopil ie ob prvih dneh anja in je senator Kraljevine. Vojvoda Spoleto svoji domovini izkazal ogromne usluge in ga novrna šteje med svoje uajboljJe sinove. Dne 10. julija 1939 se je v Firenei poročil s Iftrinceso Ireno GrSko in Dansko, ki je četrta hči pokojnega grškega kralja Konstantina in Princese •m? i Hohenzollernske. Kraljica Irena ae je rodila «1. januarja 1904 in je še kot dete prifila v l™i £ Ì «er je b'Ja vzgojena v Firenei. ' " I \ Z1 * bolj poživljala vzajemnost med obema kulturama in bo vzdrževala odnošaje med Italijanskim imperijem in slovenskim ozemljem, ki bodo temeljili na iskrenem in globokem sodelevanju. Poleg univerze je Ekse. minister Bottai obiskal in si ogledal številne srednjo in drugo šole. Povsod je bil prisrčno sprejet. Sprejel je tudi zastopstvo slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Istega dne sveter je. bila na tast visokemu gostu prirejena slavnostna predstava Mozartove »Flgarojeve svatbe«, ki so se je razen Ekse. Bottai-ja udeležili še mnogi drugi odličniki. Nadalje si je ogledal Eksc. prosvetni minister Narodni muzej, kjer jo izrazil svoje zadovoljstvo nad bogatimi zbirkami muzeja. Obiskal je v spremstvu drugih odličnikov tudi Narodno galerijo in Jakopičev paviljon, kjer se je ravno začela razstava slovenske umetnosti. Odtod se je podal na ljubljanski Grad, kjer si je med drugim ogledal tudi ječo, v kateri je pred sto leti bil zaprt slavni italijanski domo- ljub in pisatelj Silvio Pellire. Eksc. minister Bottai ie ie kontno obiskal pokopališče italijanskih Jakov, nakar j' bil sakljuten spored uradnih obiskov. Obisk Ekse. ministra je globoko sajel miselnost ljubljanskega prebivalstva. Njegove besede o vIm) slovenske kulture in posebnem poslanstvu Ijgt Ijanske univerze so silno vplivale zlasti na ari« Izobraženstvo. Z njim je uradni zastopnik Italijanske Vlade zagotovil neoviran razmah kulturo« samobitnosti slovenskega ljudstva ter z vso jasnost-jo pokazal plemenite namene Italijanskega lmp«. rija, ki daje svojim narodom pravičen okvir u nadaljnji razvoj in nadalnjo rasi. Eksc. minister Bottai je osebnost, ki eloVL po svoji veliki izohr«. ibi, svetovni razgledanosti ia viseki kulturni it*, braženosti, ebenem pa je eden izmed najožjih s*, delavcev D ureja ter soustvarjalec fašistične ideo, logije in fašističnega pokreia, zato so nam njegovi besede tem bolj trdno poroštvo najbolj svetlegi pričakovanja. Eksc. Grazioli - Visoki Komisar Z odlokom Duceja kot notranjega ministra je bil imenovan za Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine fašist Emilij Grazioli. Odlok ima datum 3. maja. G. Emilij Grazioli je bil pred nastopom v Ljubljani zvezni tajnik Fašistične stranke v Trstu. Ta funkcija je v fašistični stranki zelo velika in odgovorna. Ko ga je Ducejevo zaupanje postavilo za Kr. Civ. Komisarja v Ljubljani, si je takoj osvojil simpatije vsega ljubljanskega prebivalstva. Zalo je biio iskreno veselja Ljubljančanov tem vetje, ko je bil dosedanji Kr. Civ. Komisar bil imenovan za Visokega Komisarja. V kratki dobi svojega bivanja se je Visoki Komisar Emilij Grazioli zelo priljubil med ljudstvom, tako mestnim kakor podeželskim. To pa ni uit čudnega, saj jo pri svojem prizadevanju pokazal toliko gldbokega in iskrenega razumevanja za potrebe slovenskega ljudstva, kateremu ne samo da ni olajšal gorja, ki ga prinaša vojna, marveč m« je ustvaril celo lep in zavidanja vreden položaj, ki ga naše ljudstvo zna dobro ocenjati. Za vse plemenito delo, ki ga vrši Visoki Komisar, mu bo nase ljudstvo globoko hvaležno. Visokega imenovanja pa se iskreno veseli in mu prisrtuo testila. gggfl ffiflftjü fWm vEgjjf in ^ ' -Afilli aH BB^t... , „HB t" ■IÜHH« L s MX--'A HlMl r .i'ijfiiik" f Kralj in Cesar Visokemu Komisarju Visoki Komisar Eksc. Grazioli je poslal globoko vdanostno brzojavko Nj. Vel. Kralju in Cesarju in je prejel naslednjo brzojavko: »Zelo se Vam zahvaljujem, Ekscelenea, za pozdrav, ki sle mi ga poslali v imenu slovenskega prebivalstva pri prevzemu dolžnosti Visokega Komisarja. — Vittorio Emanuele. Nj. Kr. Vis. Prestolonaslednik Visokemu Komisarju V odgovor na vdanostno brzojavko, ki jo je Visoki Komisar Eksc. Emilij Grazioli poslal Nj. Kr. Vis. Princu, je Prestolonaslednik odgovoril: »Zelo so me razveselili vdanostni izrazi, ki sle mi jih poslali tudi v imenu prebivalstva v Ljubljanski pokrajini. Vam osebno pošiljam čestitke in dobre želje. Umberto Savoia.« Oblastne odredbe ti vTudi,IadnÌe •!»' ie Izdal Visoki Komisar ia Ljubljansko pokrajino vet važnih odredb. Naj navedemo nekatere v izvlečku. i.h p"*,. od"db» tièe redovanja na vseh Žo-M. 00 b?ni»1 » *««. W 8» določajo do SLSfc"» PredJ»sl- ™enei «"»do dobili nova spričevala, ki pa [ih ne bo treba kolkovati po- DOT no« li"»"«? «^«dbadolota policijske are v Ljubljani ia a. deželi, ki je v ljubljanski občini ^d S do 23, v drugih obtinah pa ed i no 22 are, V navedenem tasu je v gostilnah dovoljeno lotiti piv» in vino, vendar ne osebam, ki kažejo snake pijanosti. Totenje drugih alkoholnih pijat, a. pr. rasnega žganja itd., je še nadalje strogo prepevedano. Tretja odredba velja raiobešaaja italijanskih zastav. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, sklicujot se aa svojo odredbe e izobešanj« narodne zastav«, naznanja, da se morajo takoj sneti vse instavo, katere so bile isebeiene na oknih u-oebnih stanovanj in uradnih poslopij, isvsemii vojaško stavbe. Zastave smejo viseti iskljnino le od sere do mraka v skladu s odredbo Visokegs Komisarja. Ta odredba velja tako sa mesto, ksker tudi za vso pokrajino. Kontno je izdal Visoki Komisar sa Ljubljansko pokrajino naredbo glede sprejema pri Visokem Komisarju. Sprejemajo se: od 8 do 10 funkcionarji Visokega Komisariata; od 10 do 11 oblasti in natelniki; od 11 do 12 občinstvo. £ G- C"'° T|ÄoU. poiebnl dopisnik velikega trfa»ke*a dnevnika »II Piccolo«, je napisal o Ljub-lianeki pokrajini že veliko člankov v svojem listo) pisani so s pesniškim občutjem in izredno ljubeznijo do našega naroda in krajev. V zadnji žte-vilki od 20. maja je izšel zopet članek <. Tifiolija, v katerem opisuje svojo pot na Dolenjako ter svoja odkritja o lepotah in bogastvu pokrajine, o pri-rodnosti in podjetnosti njenih prebivalcev in o iagledth za ie lepšo bodočnost. 60.000 lir je poslal papež apostolskemu delegatu v albanski Tirani, da jih razdeli med najpotrebnejše. Pridi sv. Duh Tako slišimo te dni pred binkoštnimi prazniki klicati tretjo osebo sv. Trojice. Danes ima ta prošnja še poseben pomen. Zakaj? Vsakemu vernemu kristjanu je dobro znano, kakšna je vloga sv. Dulia v življenju. Sv. Duh je namreč tisti, ki posvečuje človekovo notranjost, njegovo dušo, vodi in razsvetljuje njegov um ter mu krepi voljo. Duhovno življenje je torej področje sv. Duha. In zato upravičeno trdimo, da ima prošnja k sv. Duhu danes še prav poseben pomen, kajti kdo ne ve, da je prav danes človek svoje duhovno življenje „ zatajil in ga zakopal v blato surovega uživanja. Orehi duha so vedho največji grehi. So pa tudi vzrok neštetega gorja. "Gorje, ki je na svetu, ima namreč različne vzroke. Mnogo gorja je ta- kega, ki se ga človek ne more ubraniti, kakor bolezni, nesreče itd. Mnogo in še več pa je takega, ki si ga povzroča sam ali pa mu ga povzročajo drugi. Greh je, ki povzroča to gorje. In če je danes toliko te vrste gorja na svetu, je to zato, ker sveti Duh ne vodi več človeških src. Duh je vedno gonilna in vodilna sila pri človeku. Ce ta duh ni posvečen od zgoraj, od Duha, vodi človeka v zlo. Ne čudimo se torej, če danes ljudje drve po čudnih potih. Nimajo Svetega Duha in njegovih darov. Nimajo daru modrosti, kajti ne znajo ločiti dobro od zlega, greha od kreposti. Srca mnogih ljudi so zaslepljena in napolnjena s sovraštvom proti vsemu, kar je dubovnega in božjega. Nimajo več daru umnosti. Njihova umnost je velika, kadar Ob B nkostih Ko bliiala noč se je tih« ia drevjem, na vrtu sedela s očetom sv« sama, prebeljena hiša j« stala pred nama, vsa okna in vhod okrašeno s selenjem. Zakaj je vse to, mi tako je pojasnil: »Glej, praznik se binkoštni jutri obhaja, spomin, ko Duh Sreti prišel je is raja; apostolom vse je skriruosti razjasnil. Duha smo Resnice še bolj mi potrebni, ž« hiša Ga čaka, kot t cvetju nevesta, še mnogo bolj v srcu želi si On mesta, prišel ho v posete, čc bomo Ga vredni. Kako nam potrebna duha je obnova! O, v kolikih dušah tema še kraljuje! ni teka, veselja, če ni blagoslova.« — Zaprosil Duha sem, da nas blagoslovi in naša nam srea napolni i darovi. Slavko Ljubniški. gre za najbolj čudovite iznajdbe, ki služijo pobijanju človeka, toda v duhovnosti so glušci, ki ne morejo ujeti nobenega zvoka iz duhovnega sveta. Nimajo daru svéta, kajti noro in brez premisleka drve svojemu poginu nasproti. Nimajo daru moči, kajti tudi če se jim ponuja rešilna deska, svetli žarek spoznanja in poboljšanja, so vendar po lastni krivdi v nemoči, da bi zagrabili za to rešilno desko in se zavihteli na svetlo pot resnice. So dalje brez vednosti o bogastvu duhovnega sveta in potopljeni v strašno nevednost, ki pa jih ne bo rešila pred poginom, kajti ta nevednost je zakrivljena ali celo hotena. Nimajo daru pobožnosti in se odvračajo od vsega, kar je božjega. Nimajo daru strahu božjega in predrzno teptajo po božjih za- povedih ter po osnovnih pravicah, ki jih ima kraljestvo božje na zemlji — Cerkev. Zato toliko upravičeno kličemo te dni: »Pridi sveti Duh!« Pride naj v srca ljudi, jih vodi k ljubezni, proč od sovraštva, k modrosti, k strahu božjemu.. Pridnemu kmetovalcu je zemlja darežljiva mati Rabljeva roka Spisal J. Fletcher Ray. Poslovenil Franc Poljanec. »Po zdravnika Atilija na dom! Teci, Ni-dija, teci!« Pa se vendar ni ganila, ampak je •tam stala in z globoko sklonjeno glavo jokala. »Kaj se obotavljaš? Pojdi že no!« In stopil sem proti njej z vzdignjeno roko. Suzana se je postavila pred njo. Zgrabil sem jo za roko in bi jo bil na tla treščil, pa mi je pogledala naravnost v oči. »Scipio,« je rekla — in v njenem glasu je bilo nekaj, da sem roko povesil — »zdravnik Atila je pravkar odšel.« »In pravif« Odgovorila ni nič, toda njene temne žalostne oči so se zagledala v moje in mi vse povedale. In tedaj sem zopet zaslišal glas, ki n» je v ušesa vpdl: »Oče, če to moraš narediti« — nato besede tega glasu niso bile več podobne prejšnjim — »ubiješ tudi svojega sina.« . S kletvijo sem se obrnil in odšel iz spalnice. Šiloma sem odprl zunanja vrata. Suzana je pritekla za menoj io 9e mi obesila na prsi. »Ljubi moj ljubi moj, kam greš?« je klicala in ječala kakor človek v velikem strahu, loda jaz sem jo od sebe sumil in odšel vem ▼ noč. Kri je bila pred mojimi očmi, kri na vsem, kar sem pogledal, po krvi me je sialo. Tega, ki m/i je tako čudno ganil srce, sem umoril. Ta, ki sem ga ljubil bolj kakor življenje samo, je blizu ležal mrtev. V svoj lastni dom se nisem upal vrniti. Nobeno drugo vino kakor rdeča kri bi moje žeje ne pogasilo. H Kajfu bi šel in k Anu, njegovemu očetu.1 Svoje roke bi globoko potopil v njuno krt Na njiju glavah je ležala velika krivda, pa sta vendar spala na svilenih odišavljenih blazinah. Madež in breme in prekletstvo je pa ležalo na meni in mojih. V duševni muki sem vpil proti nebesom in s stisnjeno pestjo grozil bledemu mesecu in zvezdam. Norčevali so se iz mene v svojem pokoju . enomer sem mislil na Hermov bledi obraz, ko je na posteljici ležal z zaprtimi očmi, z očmi, ki me niso poznale. Morebiti ga je prav tedaj smrt poklicala. Nikoli več ga ne bo v delavnico in mi ne pojde po tesalnioo, klädivo ali sekiro. Nikdar več ne bo krmil tičev, ki so frfotali po dvorišču. Ali se igral z mečem in ščitom, ki mu ga je bil naredil Rufus. Nikoli več mi njegovo otroško čebljanje ne bo razveseljevalo ušes. Na misel mi je prihajalo mnogo reči, ki bi se drugim ne zdele nič, meni so bilé pa kakor življenjski dih. Zdajpazdaj se mi je njegova ročica prikradla pred oči, in njegov glas mi je donel v ušesih. Na slepo sem šel naprej, ne da bi vedel, kam grem. Tedaj se je zgodilo, da sem dvignil oči in pred seboj zagledal tri križe — togo so strmeli v luninem svitu. Za menoj je bilo mesto. Mesečina je razsvetljevala njegov tempelj in njegove sinagoge so vstajale v čeiSčenje Je-hova. Med tem je pa na tej Kalvariji visel eden, ki so ga duhovniki prav tega templja obsodili v smrt. Koraki so se mi ustavilL Kakšna čudna usoda me je sem pripeljala, nisem vedel. Na « Tastu. — Scipio morebiti ni vedel za podrobnosti tega sorodstva; morebiti je besedo »oče« rabil v širšem pomenu, ki na vzhodu ni tako nenavaden. tem križu sem umoril nedolžnega človeka. Nedolžnega človeka — in skoz moj spomin se je vrstilo vse, kar sem bil o njem slišal. Kako so nekateri v delavnici o njem govorili kakor o človeku, ki je nekaj posebnega med ljudmi; prerok, o katerem so sveti možje govoriti že davna pretekla leta; izvoljeni izmed Judov; pravični služabnik njih Jehova. Vse, kar sem kdaj o njem slišal, pa se za njega komaj zmenil, mi je po ušesih zvonilo. Morebiti je bil več kakor človek! Nihče človeških sinov, ki sem jih doslej videl, nii bil njemu enak. »Resnično, ta ni bil nihče drug, kakor božji sin.« Božji sini — In moja roka ga je umorila . . . Če sem jaz pozno! bojim sina... Mislil sem na Pilata in na njegovo zeno Klävdijo; in na Proba in na vse to, kar se je bilo zgodilo. Mislil sem na temo in na poitres in na krvavo rdečo režo na nebesu. Mislil sem na tisti čudni glasni klic, preden je izdihnil dušo. Zares je bil več kakor človek! In vrgel sem se pred križ in se ga z rokami oklenil. Bil je hladen in vlažen od nočnih rosS. Povzdignil sem glas in v smrtni gro'i svoje duše kriknil: »O ti Jezus iz Nazareta — božji sin, tako te je namreč imenoval stotnik Licinij, ti, ki sem te ubil, poslušaj me,-če je tako, da me moreš. To sem jaz, Scipio Marciali«, Rimljan Scipio. Tisti Scipio, ki je žeblje zabijal, zda; vpije k tebi. Vzemi, prosim te, moje življenje, ubij me, če hočeš. Toda on, moj sin, tisti Hermat, ki je hotel tebe rešiti, Hermas, ljubi tebe bolj kakor vse reči na svetu: njemu, prosim, ti ohrani življenje. Nikar mojega greha ne obiskuj nad njim. Ubij me, ob tla me trešči, toda njega ohrani, prisrčno te prosim!« R1 J(äj lenmtegä. Pri Mariji Pomagaj na Rakovniku Po vsakoletnem običaju so se tudi v nedeljo, 25. maja, zgrnile ob božjepotnižki cerkvi na Rakovniku v Ljubljani ogromne množice slovenskega naroda. Čeprav zavzema nova Ljubljanska pokrajina le manjši del bivše SlovenTje, udeležba ni bila manjša od vsakoletne. Računajo, da je prišlo v nedeljo na Rakovnik preko 20.000 pobožnih častilcev božje Matere. Zelo mnogo romarjev je opravilo svojo pobož-nost že v soboto, 24. maja. V nedeljo pa so bile sv. maše nepretrgoma od 5. do 12. Glavna služba božja je bila ob 10. dopoldne in jo je opravil gosp. škof dr. Rozman, ki je imel na vernike tudi prekrasen očetovski nagovor. Tehtne besede visokega cerkvenega dostojanstvenika so v današnjih časih, polnih resnobe, globoko presunile vsa romarska srca in napravile na vse navzoče neizbrisen vtis. Višek proslave praznika Marije Pomočnice na Rakovniku pa je bila vsekakor popoldanska procesija z bogato ozaljšanim kipom Marije Pomočnice. Pred procesijo je imel vzpodbudno pridigo salezijanec gosp. Farkaš, poudarjajoč, da Marija Slovencev ne bo zapustila, ako ji bodo ostali zvesti sinovi. Nepregledne so bile množice, ki so spremljale procesijo na njeni skoraj dveurni poti: stotine belooblečenib deklic, nešteto mladine vseh let, dve salezijanski godbi, trume mož vseh stanov in slojev, častna zastopstva Marijinih družb z zastavami, nad 150 slikovitih narodnih noš, četa Zveze fantovskih odsekov, množica ministrantov, redovnic, nato pa duhovščina s prevzv. g. škofom na čelu. Za kipom so se razvrstila dekleta in matere pa tudi častna četa Zveze dekliških krožkov. Razni fotografi, med njimi tudi zastopniki italijanskih listov, so prav pridno fotografirali razne lepe skupine, kakor tudi procesijo sploh. Nekaj posebnega je bilo tudi petje litanij in raznih Marijinih pesmi. Peli so jih v cerkvi, mikrofon pa je prenažal petje, ki so se mu podražili vsi po bližnji in daljni okolici. In tako so se razlegale lepe slovenske Marijine pesmi v hiši božji in izven nje kot en sam mogočen in silen slavospev Nji, ki je prva za Bogom in ki še nikogar ni zapustila, kdor se je zatekel v Njeno varstvo. Marija, pomočnica kristjanov, prosi za nas in za tako preizkušam slovenski narodi na živilskem trgu. Skupina se je odpeljala tudi n» Barje, kjer je posnela več prizorov, kako naiii B«. jani žive in obdelujejo zemljo. V nedeljo dopoldni je skupina filmata tudi podružnično cerkev 5V. M;, haela na Barju v momentu, ko je bilo tam svelò opravilo in so pristopili k obhajilni mizi dečki in deklice, sprejemajoč prvo «v. obhajilo. Pobožno«t j« opravil katehet proi. Matkovič. di V Ljubljano so prispeli italijanski Baančal stražniki za obmejno slufto. V prvi skupini, ki j, prišla ono soboto, je bilo 30 obmejnih strainikov, ki bodo sedaj opravljali službo poleg naših organo» finančne kontrole na carinskih postojankah vzdoli meje Ljubljanske pokrajine. o Petdesetletnik je postal znani priljubljeni slovenski pisatelj g. Janez Jalen. Na mnoga letal di Se so poštenjaki na svetu. V novem mestu je ta mesec izgubii neki državni uradnik večjo vsoto denarja, m sicer 1100 din. Denar je bil v bankovcih položen v člansko knjižico novomeške na-bavljalnc zadruge državnih uslužbencev in namenjen, da 6e ž njim poravnajo nabave v zadrugi v minulem mesecu. Denar je izgubil njegov sinček učenec ljudske šole, ki so mu doma naročili, naj nese denar v zadrugo; fantka so pa na trgu zmotile razne zanimivosti, da je na naročilo pozabil in pri tem izgubil knjižico z denarjem. Uradnik je imel malo upanja, da bo denar našel, ker je bil izgubljen na glavnem trgu in celo na semanji dan, ko je v mestu polno ljudi. Tem večje je bilo njegovo veselje, ko ntu je že po nekaj urah neki italijanski vojak prinesel izgubljeno knjižico z denarjem. Lepi primer poštenosti zasluži, da povemo ime poštenega najditelja: bil je to Ruttili Guerrino (40. comp. art.). di Vseučilišče v Bologni bo podarilo slovenski univerzi v Ljubljani po en izvod vseh knjig, ki jih je tamošiija Akademija v svojih 30 letih izdala. Gre za bogato zbirko. di Se zanimajo za nas. Iz Rima je prispela minuli teden v Ljubljano skupina filmskih fotografov, ki je posnela v mestu najrazličnejše zanimivosti, tako razne spomenike, kipe, umetniška dela, stare hiže, kakor tudi življenje po ulicah in Kopajte pri tvrdkah, ki oglaSajo v »Domoljubu«: S Naročit«, pa kitrol S semensko izbiro, umetnim gnojenjem, izboljšanjem tal ia pridobivanjem nove orn« zemlje se bo tudi pri nas dalo i« < : veliko napraviti ter dvigniti proizvodnjo, tako da bo prehrana za Ljubljansko pokrajino zagotovljena. Visoki komisarijat je sedaj preskrb«!, da bo do- bila Ljubljanska pokrajina zadostno količino se-menske koruze činkvantin. Večja količina semen, činkvantina je že na poti iz Italije v Ljubljano, Tisti, ki se zanjo zanimajo, naj jo naroče po svojik zadrugah pri Gospodarski Zvezi v Ljubljani. — Pridelek ajde bo za prehrano letošnje leto izrednega pomena. Da bo žetev čim boljša, bo Visoki Komisarijat že poskrbel z« dovoljno količino su-perfosfata za gnojenje. — Naši vinogradniki so bili v velikih skrbeh, kaj bo z letošnjo letino, č« ne bo na razpolago dovolj bakrene galice za škropljenje trt. Naj bodo potolaženi, ker je tudi za zadostno količino modre galice že preskrbljeno, tako da bo omogočeno škropljenje trt. di Iz Goriške pokrajine. Na Srpenici pri Bovcu je nepričakovano umrl tamošnji župni upravi, telj g. Sava Zor, v Gorici pa dolgoletni profesor verouka na goriški gimnaziji g. Romano Roman. Svoječasno se je ranjki, po rodu iz Furlanije, uspešno ukvarjal z zadružništvom in je gojil stike tudi s slovenskimi zadrugami. Naj sveti obema gospodoma večna luč. d Skupičia« zadrug a« ozemlju Ljubljansk« pokrajine se morejo nemoteno vršiti. Ne bo ovir« glede objav skupščin, ker bo »Narodni gospodar« Vzdignil sem oči kakor da mislim, da ga Zagledam, toda vse je bilo tiho in belo. Križ je gol stal pod mesecem. »Morebiti,« sem mislil, »ne more slišati, ker zdaj leži na Jožefovem vrtu. Tja j>ojdem in ga poprosim.« Potem sem odšel doli po griču ln stopil na vrt miru. Po ozki stezi sera šel prav do groba. Pokleknil sem na tisto stran groba, kjer naj bi me rožnati grmi skrili, in sem potihem rekel: »O Jezus, poslušaj me, prosim tel Udari me, prosim te, udari me in ubij me! Toda mojega sina Herma ohrani. Blizu smrti leži — čisto mlad ie še — Vsi ljudje ga ljubijo, in on ljubi Niki j zadnjim dinom si pr jim sovražnikom odpusti. In dasi ne vem, zakaj tebe. Nikar ga ne vzemi, prosim te! Na mene, dàj, naj pade tvoje maščevanje! O Križani, s svojim zadnjim dihom si prosil Očeta, naj tvo- ti je bilo pripuščeno umreti, bi ti rad -prisegel, da ta moja roka ne bo nikdar več nikogar pribita na smrtni les. Zagotovo namreč začenjam verovati, da ti utegneš biti Dajavec življenja in da ga samo ti smeš jemati.« Naslonil sem se na kamenito sleno, tisto, ki je ločila živeče od Mrtvega. Mir i vrta mi t'e legel v dušo. Nič več me ni žejalo po Kajfovi .rvi. Za ničemer nisem hrepenel razen po življenju mojega sina Herma. »Ohrani, prosim te, sem molil. Udari očeta, samo otroka ne vzemi!« Kako dolgo sem tako klečal, ne vem. Ti-hota in mir sta mi bila kakor balzam. In hladna nočna sapica mi je vročično čelo ohladila. Velikonočna luna je svetila jasno, in cvetlice so bile videti iz srebra izklesane. Morebiti je mojo prošnjo slišal... Nato sem zagledal svetlobo bakel. Trop možakov je stopil na vrt. Skril sem se v senci dreves in opazoval, ker nisem hotel da bi me živa duša videla ali nagovorila. S kakšnim namenom so prišli, nisem vedel. S svojega »krili1 vališča sem videl nekaj vojakov iz legije in temj>eljske straže. In ko sem se prepričal, da niso tatovi, ki bi hoteli grob oropati, sem skrit v globljo senco vrt zapustil. Nisem imel želje po počitkn, niti po jedi, niti po pijači. Samo po tem, da bi bil sam v tej noči in dopolnil čudno željo, ki se mi je porodila v srcu Nisem še prehodil osminke milje,* od učenikovega vrta. ko mi je na ušesa udaril krik nočnih ptic. Kaj je to pomenilo, sem dobro vedel, saj sem j>o mnogoterih bitkah videl gnusne gostije jastrebov. Zato se bodo pa mrhn-rice z mesom križanih razbojnikov gostile. Zato mrtvo truplo ni bilo meni nič več kakor mrhovina šakala ali kake druge zveri. Ker sem vedel, kam so sužnji trupli zavlekli, sem odfšel tja. Hodil sem skrirši. Strašno spačena in zvita sta mrliča ležala na javnem zemljišču. Dasi je bila polna luna, enega obraza nisem ločil od drugega, saj so bile njiju poteze razdejane, da jih ni bilo moči spoznati. Zapovrh so jima pa se tiči oči izkljuvali. Zelo rad bi bil spoznal tistega, čigaver duši je bil ta dan obljubljen paradiž. Črnina nežnost se je prikradla nadme, da sem skoraj glasno izrekel upanje, da se njiju duši nista ločili, v kakršenkoli kraj sta že prišli. V neko poč v skali sem eno truplo zanesel za drugim, a silo sem moral vihteti težko vejo. da sem napodil vreščeče, krvave, hlastno požirajoče jastrebe. Z dreves, ki so se sklanjala nizdol, sem narezal zelenih vej. Z njimi sem mrliča pokril, navrh pa naložil kamenja. Zvrhal sem ga dovolj visoko, da sem ju zavaroval pred tiči in zvermi. ■ Ko seni nalogo končal, mi je, glej! prišla misel, da b! Vseodpuščajočega zelo veselilo, če .«w/ f1'1'8 je äte,a 2000 korakov (ali 1000 dvojnih korakov po 5 rimskih čevljev); merila je 1472,5 m. bi vedel, da^ta tadva, ki sta z njim trpela, našla pogreb. Iz Gehene sem šel in hodil, ne vem kod. Vzdignil se je veter. Veliki oblaki so bežali preko meseca, jaz sem pa vendar še pohajal. Med tem ko sem klečal pod križem in stražil grob, je name legel čuden mir. Dvom in srčna trdota sta se zastonj z njim bojevala. Zdaj pa, ko sem se čutil od njegove navzočnosti proč, je bila moja duša vsa vznemirjena. Duhovniki pravijo, da ta učenik ni bil Mesija,' da je bil goljuf. Če je tako, kakor pra; vijo duhovniki, potem ljudje nikoli niso videli goljufa z obra/>om, kakor je njegov, niti človeka umirati, kakor je umiral on. Jaz sem bil samo navaden Tiberijev legionar in sem se skušal potolažiti z mislijo, da sem samo ubogal ukaz Rima. Vendar se pa misli na Kajfa in njegovega očeta Ana nisem mogel otresti, kako sta tega pravičnega človeka gonila v smrt. Tam čez je ležal Jeruzalem in se kopal v mehki mesečini. In za obzidjem je v jasni nebes vstajal vrh Salomonovega templji, za i pa zojjet ponosna palača velikega duhovnika. In ko sem jo gledal, se mi je zdelo, da še enkrat slišim 'f rik: »Proč * njegov sovražni njim! Križaj ga!« — Ta veliki duhovnik tega templja, templja z njega tisoč ladjami zlata iz Ofirjd; čigar vrata so obložena s ploščami tolčenega zlata: stropi iz čistega zlati in srebra, vdelani z dragimi kameni, nosijo jih pa stebri iz najbolj belega marmorja: Kajfa, duhovnik, vladar prav tega templja: ta, ki je gonil smrt Nazarečana — morebiti pravega sina Najvišjega, čigaver imenu so tempelj sezidali. N® vem, zakaj so ga gnali v smrt. Rufus je slišal, da jim je Nazarečan rekel: »Kače, vi gadja zalega, kako boste ušli peklenski pogubi?« * Hebrejska, judovska beseda Mesija meni po naše Odrešenik. izhajal, zaaedbene oblasti pa sam« telijo, da gospodarsko življenje brez zastoja W6e dalje, zaradi tesar se morajo vršiti tudi redne skupščine. Sicer pa tudi veljavni zakon predpisuje skrajni rok za odobritev računov do 30. junija. — Slovenski gospodar izhaja v maujiem obsegu, ker se v Ljubljanski pokrajini zaenkrat nahaja le 20 Odstotkov vseh zadrug. Zadružništvo je v Italiji odlično razvito. Fašistična Italija se za dvig gospodarskega blagostanja kmeta, delavca in obrtnika poslužuje zadružništva. zato tudi slovensko zadružništvo z zaupanjem gleda r prihodnjost. Ne nasedajte vznemirljivim govoricam ! d Večina i« prišla ob kole*«. Konec marca in S v začetku aprila je bivša jugoslovanska vojaška oblast v Ljubljani rekvirirala mnogo koles. Kolesarji so dobili kratek poziv, da morajo svoje kolo prepustiti vojaški oblasti. Vsega je bilo po seznamu, ki ga je sestavilo mestno poglavarstvo, rekviriranih io pozneje ne vrnjenih 500 koles, ki predstavljajo vrednost okoli 500.000 din. Nekaterim lastnikom se je posrečilo dobiti svoje kolo nazaj, večina pa je prilla ob kolesa. d 28.000 litrov mleka porabi Ljubljana na dan. d Nova ljubljanska tržnica ob Ljubljanici, ki je bila pozimi pod streho, bi bila že pred meseci odprta, če ne bi bilo raznih ovir. Marca in aprila •e bilo veliko pomanjkanja delovnih moči, dela pa niso mogla napredovati tudi zaradi pomanjkanja cementa in drugega materiala. Mnogo dela še čaka, med njimi vodovodna napeljava. Prostori bodo ločeni z ograjami, mrežami in prodajalnimi mizami. ... d Nakup premoga v kočevskem rudniku se bliža največjem izkopu, ki jih je rudnik dosegel v najboljših letih. d Planica pod novim gospodarjem. Nemški tisk pHe, da je prišla največja skakalnica na svetu v last Nemčije. Kakor smo zvedeli, bodo skakalnico modernizirali: naredili bodo nove stopnice, nalet in odskok pokrili 3 streho, na skakalnico bodo naredili tudi vzpenjačo. V Planici bodo priredili tudi poseben prostor za slalom-tekmovanje. »Nazaj k zemlji!« je klic, ki preveva sodobno mladino d Se so... na iveto. Za pomoč po ljubljanskih mestnih uradih, zavodih in podjetjih se je ob času, ko so mestni uslužbenci morali k vojakom, javilo lepo število dela voljnih pomočnic in pomočnikov, zlasti izobražencev za brezplačno delo. Z njihovo pomočjo delo ni zastalo ter zato za svoje neplačano delo in tudi za dobri zgled, ki so ga dali drugim nezaposlenim, zaslužijo javno pohvalo. d 60 dinarjev na dan zaslužijo delavci v Ljubljani za deveturno lažje delo na cestah. d Bo| na življenje in smrt. V vasi blizu Prištine v Macedoftiji je začel ponoči pes Radoslava Žuma-nova hudo lajati. Radoslav je skočil s postelje in Nove avtobusne zveze med Vrhniko-Rakekom S takojšnjo veljavnostjo se v postavita med po-stalajiščem Vrhnika-trg in postajo Rakek dve avtobusni zvezi na vlake iz Ljubljane po naslednje voznem redu: 1. Odhod vlaka 8036 Iz Ljubljane ob 14, prihod na Vrhniko-trg ob 14.35; odhod avtobusa z Vrh-nike-trg ob 15.10, prihod v Logatec ob 15.35, v Planino ob 15.46 in na Rakek ob 16.02. 2. Odhod vlaka 8040a iz Ljubljane ob 19, prihod na Vrhniko-trg ob 19.35; odbod avtobusa * Vrhnike-trg ob 19.50, prihod v Logatec ob 20.15, v Planino ob 20.26 in na Rakek ob 20.42. V obratni smeri odpelje jutranji avtobus z Rakeka ob 5.20, prispe v Planino ob 6.47, v Logatec ob 6.02 in na Vrhniko-trg ob 6.20, od koder imajo potniki vlakovno zvezo na vlak 2031b z odhodom ob 6.40 in g prihodom v Ljubljano ob 7.15. Popoldanski avtobus odpelje z Rakeka ob 16.30, prispe v Planino ob 16.57, v Logatec ob 17.12 ter na Vrhniko-trg ob 17.30. Z Vrhnike-trg odpelje vlak 2039a ob 18.05 in prispe v Ljubljano ob 18.40. kar v spodnji obleki atekel ven, da bi videl, kaj ie. Zagledal je svojega psa, kako j« begal okrog hite in ga j« sledila velika senca: bil je volk. Radoslav je bri poklical psa v hUo, da bi ga reiil pred volkom, a preden je utegnil vrata zapreti, je planil tudi ie volk v hišo. V kuhinji je nastal grozoten boj med psom in volkom in od hrupa so se zbudili tudi žena in otroci v hiti. 2ena je odprla vrata v kuhinjo, pa sta te takoj pes .in volk zagnala v sobo. Vriič otrok, -ki so zapazili to strahotno bitko, in vik žene in moža je optatilo zver, ki je za hip obstala, že vsa oklana od psa. Radoslav je potegnil v tem hipupuiko in je k sreči z dvema streloma ubil volka. Ta noč bo v kroniki te druiine ostala pač za vedno v spominu. d Mednarodni kopališki kongres bi moral biti letos v Rogaški Slatini, a se bo začel zaradi vojnih dogodkov 27. maja v madžarski Budimpešti. Sodelovalo bo sedem držav: poleg Madžarske Italija, Nemčija, Franoija, Švica, Slovaška in Hrvatska. d Ljubljanski mestni tržni urad je določil dogovorno z zastopnicami gospodinj in zastopniki prodajalcev in prodajalk tele cene: otrebljena be-. rivka do 14 din, neotrebljena berivka do 10 din, njivski radič do 5 din, vrtni radii do 12 din, Spinata s stebelci do 7 din, špinača brez stebelc do 8 din, krompir do 2.50 din, grah do 16 din, uvožena solata do 16 din, tn domača čebula do 5 din za kilogram. Kakor je že v navadi, je vso zelenjavo treba prodajati le na tehtnico, zato je v3ako močenje zelenjave, da bi bila težja, najstrožje prepovedano. Prav tako je potrebno, da se ljubljanske gospodinje že odvadijo otipavati živila, kar ni niti lepo ni z zdravstvenega stališča priporočljivo. d Nesreče, V Naklem na Gorenjskem je padel develelni sinček kamnoseškega pomočnika Josipa Pavlina z mize na tla in si zlomil desno roko. — Posestnikov sin, petletni Franc Velikonja iz Kranja, si je pri padcu zlomil levo roko. — Ivanka Trdinova iz Medvod je šla po cesti, pa jo je podrl neki avtomobijist. Dobila je hude poškodbe po nogah in životu. — Sedemletni Josip Smerdelj z Ižanske ceste v Ljubljani se je z vrelo juho polil po obrazu in se hudo opekel. — Dvajsetletni delavec Janez Adlešič z Zaloške ceste v Ljubljani je neprevidno ravnal z granato, ki se je razpočila m ga hudo poškodovala po vsem životu. d Ker je neprevidno ravnal z ročno granato se je ta razpočila in hudo poškodovala 20 letnega delavca J. A die.sica iz ljubljanske Zaloške ceste. d Zanimive številke. Po začasnih podatkih ima Kraljevina Hrvatska površine okoli 100.000 kv. kilometrov, dočim šteje prebivalstva okoli 5,650.000, po štetju iz leta 19(31. Od tega prebivalstva je 3,150.000 katolikov, nad 1,800.000 pravoslavnih in skoraj 700.000 muslimanov. d V Banjaluki so ustrelili nekega Srba, ki se ni pokoril zapovedi o oddaji orožja. To je prva obsodba, ki jo je izreklo hrvaško izredno sodišče. d 2ivljenski stroški v Zagrebu so narasli do konca aprila za 64.53% in sicer za prehratio za 84.53%, za obleko in obutev za 90.00%, za kurjavo in razsvetljavo za 32.89%, dočim je cena stanovanj ostala neizpremenjena. d Tudi na Štajerskem so š« konjL Na Spodnjem Štajerskem so ostali številni konji, ko je bil razpad jugoslovanske vojske. Vsi ti konji so sedaj v Slovenski Bistrici, kjer jih lastniki lahko dobe, seveda, če predlože potrebno dokazalo. d Mariborsko prostovoljno gasilsko četo so oblasti razpustile. d Le en inženir od sedanjih dvajsetih bo ostal v mariborskih železniških delavnicah. d Uvoz dinarjev in Reichsmarke je na .Štajersko prepovedan Tako so odločile nemške za-sedbene oblasti. d Davki isti kakor prej. Kakor poročajo iz štajerske bodo do uvedbe novega zakona o neposrednih in ostalih davščinah veljali isti neposredni davki, kakor doslej. Isti prispevki se bodo pobirali tudi za trošarino, pristojbine, doklade, kolke itd. d Drv in premoga primanjkuje v Maribora, ker še niso vpostavljene vse prometne zveze. d Pokojninsko zavarovanje nameščencev na Sp. Štajerskem, ki 9o bili doslej zavarovani pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, in pa zavarovanje delavcev, organizirano pri OUZD, se bo organiziralo v nemških zavarovalnih ustanovah. V ta namen je bil osnovan v Msrfboru poseben urad »ÜberleitungseteHe für Sozialversicherung«. VINA ta vse priložnosti naroČite pri Centralni vinarnl« Dublini. Koboboriahko odstrani VERAMON. Veramon. •• nadalje uporablja pif glavobolu, po orereč saviltem alkoholu, pri bolečinah ran In bolestni menstruaciji. Ca vitki <*2 tabletama in * 10 1er ZU tabletami se dobe t '»seli lekarnah. VERAMON Oglas. reg. pod 8. Br. S1MI ed t. XI. 1*» d Delavce pošiljajo v Nemčijo. Arbeitsamt na Sp. Štajerskem (prejšnja Borza dela) ima veliko posla z od pošiljanjem delavcev v Nemčijo. Vsak dan odpremijo zadnje čase najmanj 500 delavcev, ki gredo na poljska dela ter v razne industrije. d Popis posebnih zalog. V gvrbo popisa ia prijave domačih zalog žita, moke, sladkorja, olja, masti in slanine so celjskemu prehivalstvu razdelili posebne prijavnice, ki jih je moralo pod prisego izpolniti in predati občinskemu uradu. Nekaj o kočevskem premogovniku Kočevski premogovnik si je pridobila TPD, kt je lastnica tega premogovnika, leta 1886. Od tedaj naprej je bil rudnik stalno v obratu. Kakovost premoga, ki ga kopljejo v tem rud-« niku, je nekoliko slabša kot premoga v ostalih! premogovnikih iste družbe. Njegova gorilnost je( 3600 do 4500 kalorij, medtem ko ima trboveljski premog 4000 do 4900 kalorij. Velenjski premog pd ima na pr. samo 2400 do 2800 kalorij. Površina rudnih polj tega premogovnika ob« sega 118 in pol ha. Ima pa premogovnik svojo so« paracijo, nadalje električno centralo a 1150 kw itf je zvezan z železniško postajo Kočevje s posebno progo, ki meri polrugi kilometer. Kočevski premog je v prvi vrsti porab en za hišno kurjavo, nadalje za industrijo, v manjši meri! za železnice. Ker je bilo doslej na razpolago velik« drugega premoga, ni bil kočevski premog tako cenjen. Sedaj pa je postal za nas ta premog zelo važen. Za hišno kurjavo dobiva ledaj Ljubljanal na pr. samo kočevski premog. Postal pa bo ta pro« nvog važen tudi za industrija V slabih letih, ko je bil odjem železnic slab, je proizvodnja tega rudnika padla na 25.000 ton z okoli 100 delavci, medtem ko je sedaj proiavod« nja znatno narasla in se bliža oni v najboljših letih« Navidezna pobožnost Nikoli ne zaupaj videzu, tudi pri poboŽ-nosti. Tudi kamele namreč poklekujejo, tudi gramofon moli in poje, tudi tisti, ki reže če« bulo, ima aolzne oči, in tudi psi se Sesto za« maknejo. Papini, 51 /ivni-Mi; v- Naši zimski zaspanci Gotovo ie mnogim znano, da tudi pri nas live živali, ki zimo celotno ali vsaj deloma pre> «pe. Pri tem ne mislimo na jazbeca, ki se ob hudem mrazu zvije v klobčič in ie lahko tudi dni j časa brez hrane. Za(a j on se večkrat zbudi, zapusti svnje prezimovališče in gre pit. Podobno je z veverico: ona se ob hudem mrazu umakne v topel kotiček tudi za več dni, vendar ne spi zimskega spanja. Izraziti zimski dremači iz rodu sesalcev so: jež, hrček, polh. netopir in še drugi. Nekako v sredini med pravkar naštetimi in ii7tyeem ie v noeledu na zimsko snanie ko- Polh, zvit v klopčič, z repom frez glavico, spi trdno zimsko spanje. Tudi tedaj se ni prebudil, ko so odprli ležišče in zaspančka fotografirali. smatinec medved. V poznem poletju in ieseni zbrana medvedova zaloga masti tehta pri 500 do 600kg težkem kosmatincu 150 kg in še več. To zalogo porabi medved za zimskega spanja ki pa tudi ni trajno, saj ga večkrat prekine. Skoraj vsi plazilci in dvoživke prespe zimo, n. pr. kuščarji in kače (evropske seveda). Zabe se zarijejo v blato na dnu močvirja, močeradi prespe zimo v celih družbah med skalnimi raz-poklinami. Vsi toplokrvni zimski drnohovci se zvijejo v klobčič in dajo na ta način mrazu manj na padalne površine. Tako pride njih lastna životna toplota bolj do veljave. Pa saj tudi ljudje stisnemo kolena k sebi in se nekako zvijemo v klobčič, kadar ležemo pozimi v mrzlo posteljo. Izločkov pri spečih prezimovalcih skoraj ni, kar je razumljivo. Kadar žival iz tega ali onega vzroka spanje prekine, živi na račun ma sti, ki se ji je nabrala okrog jeter in ki ne vsebuje za prehrano odvišnih snovi. Ko postane topleje, se živali prebude, prav tako v primeru, če pade toplota na nič stopin j. Ker se prebujeni prezimovalci začno premikati, se polagoma dviga njih lastna toplota. Res je čudovito zimsko spanje polha, ki trdno drnoha kar sedem mesecev. Jež spi s presledki do pol leta. Netopir prične spati novembra, a gre včasih že v marcu na večerni lov. Ko zunaj brije zimska burja in v hladnih nočeh pretresa mraz polje in gozd, tiče Živali zimskega spanja v svojih pred mrazom varnih naravnih skrivališčih ter brezskrbno prespe žalostno zimsko dobo, dokler jih ne zvabi na dan toplo pomladansko sonce. Ali bi ne bilo lepo, če bi usoda tudi človeškemu rodu naklonila v hudih časih nekaj podobnega! Tudi voda poje Dva znana naravoslovca sta ugotovila, da izhaja šum, ki ga proizvajajo potoki, reke, veletoki in slapovi, iz razpokov neštetih zračnih mehurčkov, ki nastanejo zaradi gibanja vode. Pri raziskavah sta ugotovila vodno melodijo, ki ponavlja trozvok c-dura: c — e — g—. Ce je šumenje posebno močno, se čuje tudi I kot spodnja dominant a. Za melodijo vode pa je treba posebno iz-vežbanega ušesa in posluha. Naravoslovca bosta prihodnjič še izdala melodijo, po kateri raste trava in poganja drevje. Tajinstveni jezik Jezik, ki nima nobenih napisanih tekstov, in ki ga jezikoslovci skoraj ne poznajo, govorijo v dveh majhnih državicah: Hunci in Nagarju, ob severo-zapadni meji Kašmirja. Obe gorski ljudstvi, ki tu živita, pripadata istemu plemenu in govorita isti jezik z narečnimi razlikami. Vsaka teh državic ima kakšnih 13.000 prebivalcev, ki se priznavajo k Mohamedovi veri in živijo zelo preprosto, zdravo življenje. Jezikoslovci pravijo, da ni njiju jezik soroden nobenemu izmed ■rtimili ;___i________. . . znanih jezikov, niti indogermanskim, niti semit-skim, niti mongolskim. Njegov izvor je neznan, vendar pa domnevajo, da predstavlja zadnji ostanek kakšnega predzgodovinskega jezika, ki so ga v beyerni Indiji govorili, preden so Arijcl v tretjem tisočletju pred našim štetjem preko gorskih verig ^ «fti' ,ezik- ki ™*aj več M1! * 1«. v samoti gorske divjine ohranil sredi morja uidoiranskih in drugih jezikov. Kako poč va o ljud.e Kadar smo utrujeni, se vsedemo na stol ali pa se vležemo na posteljo. Tako počivamo pri nas. Drugi narodi, druge navade. 2ene rodu Hameg v Atnki se • -edejo na izdolbeno kamenje, kadar se O 1 hočejo odpočiti. Nas bi gotovo bolele kosti, če bi storili isto. Papuanci počepnejo tako, da leži vsa teža telesa v prstih na nogah V tem položaju se počuti Papuanec kar najboljše. Mnogi narodi pa počivajo tako, da sedeja na tla in prekrižajo noge. V Južni Afriki počivajo domačini na ta način, da se postavijo na eno nogo, medtem ko imajo drugo v kolenu upognjeno. Kdor jih vidi, se nehote spomni na štorklje. Smaragdni rudniki v Rusiji Moskovska »Pravda« poroča o znova otvorje-nih smaragdnih rudnikih, edinih te vrste v vsej Rusiji. Odkril jih je pred 110 leti kmet Koževni-kov in poslej jih je do revolucije izkoriščala neka francoska družba. Med revolucijo je koncesija ugasnila in rudnik je bil opuščen. Kmalu pa so se dela lotili sami delavci, ki pa so obrat takisto opustili, ker jim je država predpisala prenizko ceno za oddajo smaragdov. Zdaj je vlada zopet sklicala stare delavce in brusače ter ustanovila zadrugo, ki je začela poslovati. Izkopali so nove globlje rove in pri tem se je izkazalo, da so v večjih globinah večji, čistejši in lepše barvani smaragdi. Pri rudniku je otvorjena tudi moderno opremljena brusil niča, v kateri so zaposleni domači strokovnjaki, ki dobro poznajo okus in zahteve inozemskih kupcev. Nahajališče smaragdov je zelo izdatno in leži v Jekaterinburškem okrožju. Zadruga je navezala tudi stare trgovske stike z zapadmmi mesti, ki so dobri odjemalci ter zelo cenijo dela sibirske umetne obrti. Nove vrste kovina Znanstvenikom se je posrečilo združiti lastnosti kovin in gumija. To so dosegli tako, da so zvulkamzirah kovino z mehkim gumijem. To bo imelo v tehniki velike posledice. Od ta nove iznajdbe bosta zlasti imela veliko korist ladjedel-stvo m letalstvo. S pomočjo te nove zmesi kovine in gumija bo namreč mogoče v prihodnje stroj« brez šuma in pretresa zasidrati. Tudi bo mogoč« železniške vagone bolj prožno pripenjati drugega k drugemu. Železniške vagon« bodo potlej lahko delali take, da bodo vsd imeli kolesje iz te nov« zmesi, zbog česar ne bo vozilo v«č tako treslo. Ob velikih krivuljah kolesje ss bo več tako hre-ščalo in škripalo, kakor j« doslej. Takisto bo pri električnih železnicah na ovinkih v prihodnje odpadla tista cvileča muzika, ki j« doslej šla vsakomur skozi ušesa in zobe. Ni pa ie znano, ali bodo te poskuse, ki so s« dotlej posrečili, že kaj kmalu delali v velikem obsegu. Verjetno pa je, da se bo stvar obnesla, od česar ima vsa javnost pričakovati velikih koristi. Vesele iz preteklosti Ko je po uvedbi tobaka parička medicinska fakulteta na javni seji dokazala škodljivost te zeli, je imel doktor, ke je seji predsedoval, pred seboj tobačnico in iz nje je ves čas njuhal tobak... Na nekem bivšem srednjenemškem dvoru so imeli nekega Švicarja kot paznika za živali. Med drugim ie imel možak to nalogo, da j« enemu izmed velblodov vsak dan dal popiti Sest steklenic burgundca. Ko je žival od tega končno obolela in je kazalo, da bo izginila, se je Švicar obrnil do dvora s pravo vlogo, da bi smel velbloda nadomestiti ... Na vseučilišču v Solnogradu so še v 18. stol. razpravljali o tem, ali hudič labko postane profesor teologije... Ko so leta 1604 v Nancyju zvedeli, da se bo kralj vozil skozi mesto, so dali obešencu na vešalih ob glavni cesti ostriči brado, na nekem kažipotu pa so na roko, ki je kazala smer, nataknili rokavico z lepimi zlatimi okrasi... Tobak brez strupa V zadnjih letih so se kemiki v različnih državah trudili, da bi našli pripomočke, s katerimi bi bilo mogoče odpraviti zdravstveno škodo zavoljo kajenja, posebno zavoljo cigaret. Ti prijx>inočki bi morali biti takšni, da bi tobaku ne jen>ali njegovega lepega vonja. Uspeh tega stremljenja so nešteti patenti. Zunanji pripomočki, kakor namočena vata ati ogljeni preparati, kremenčeva peta itd., odjemljejo tobačnemu dimu strup s tem, da mu odjemljejo nikotin, amonijak, smolnate in katranske snovi. Drugi stopki prepajajo tobak s koloidnimi raztopinami. Tudi cigaretni papir pripravljajo na ta način. Po neki metodi oprašijo tobak z drobnim kovinskim praškom, ki vsebuje 10% srebra. S tem se prepreči, da bi tobak splesnil in razen tega se slabše vrste tobaka s tem izboljšajo. V Zedi n jenih državah pa se je razširil postopek, po katerem obdelavajo tobak z aluminijevim silikatom v drobno razdeljeni obliki. Nemci so šli spet drugo pot. Njihov državni „avod za raziskovanje tobaka v Forchheimu pri Karlsruhe je vzgojil tobačno vrsto brez nikotina. Iz teh nasadov so predelali že 7000 stotov tega po naravi razstrup-[jenega tobaka. Vonj naravnega tobaka brez nikotina se v ničemer ne razlikuje od vonja navadnega tobaka. Največ zvonov ima bazilika v francoskem mestecu Blois, ki je posvečena »Naši ljubi Gospej presv. Trojice«. V stolpu visi cela klaviatura zvonov, katerih je po številu 48. Največji zvon tehta 6 ton, najmanjši pa nekaj desetin kilogramov. Posebnost je zvonjene, ker se iz zvonika razlegajo prave melodije in pesmi, konstrukcija zvonjena je seve električna. Zvonar je na čudež svoje cerkve seve kaj ponosen in bi gotovo ne menjal z našimi mežnarji, ki imajo pod seboj komaj štiri do pet eklenih klicarjev. » Električni bajoneti so menda najnovejša iznajdba. Je to bajonet z električnim tokom, ki ubija sovražnika brez vbodljaja. Izumil ga je inž. Viktor Stohanzl, ki se je časnikarjem nasproti izjavil o svojem izumu takole: »Od svojega električnega ba-oneta pričakujem mnogo. Neizvežbanim in utrujenim vojakom bo dajal možnost, da svoje nasprotnike v bitki onesposobijo za boj.« — Za ba-onet se zanimajo londonski vojaški krogi in že se je osnovala družba, ki hoče izum izkoriščati v vojna industriji. Ne prezrite »Mali oglasnik« k deblu ter odšel za nekaj časa domov. Medtem ko se je vračal, sem slišala, kako je lipa govorila: »Koliko trpiml Kako me bole tvoji udarci I Pomisli, kaj delaš, sekira, in »kušaj najti način, da ne boš naredila tega zločina. Moje vejevje Je zaklonišče ubogih in preganjanih iivali, utrujenemu človeku pa dajem krepčiine sence, prijetno glasbo svojih prebivalcev in mu delam družbo. Nikoli nisem ničesar prosila, kajti ničesar razen vode ne rabim. Pravijo, da nisem za nobeno rabo, kajti ne rodim sadov, pa tudi moj les je zanič. Tega nikoli niso rekli stari Slovani, ki so me nadvse radi imeli. Bila sem jim najljubše drevo. Jaz sem lepota, pesem, in ali to res nič ni? Pomisli, kaj delaš, sekira, in ne poglabljaj mi rane. Se vedno se morem rešiti.« Sekira in kladivo Zgodba o trpečem drevesu SHB S^m elo je končano in trudna ^Hk počivata sekira in kladivo WKir} ^^M na skupnem kraju. Sekira ^H/ ^^m opazuje dolgo časa svojega JR^^^^^r soseda in pravi na zadnje: »Kako slabo rezilo imaš I »Toliko, kolikor mi Je potrebno.« »In za kaj si sploh uporaben, če nimaš resila?< »Ce bi ga imel, bi ga takoj izgubil. Jaz namreč zabijam. Ce te udarim, ti zbijem ostrino in te zdrobim. Ali se hočeš prepričati?« »Ne, hvala, ni potrebno.« .Prav imaž.c »Toda povej mi, kaj prav za prav delaš? Jaz ne morem razumeti, da bi se dalo živeta bre« ostrine in biti sploh za kakšno delo uporaben.« »To praviš, ker ne veš, kdo je tisti, ki zabija tebi je.« »Zabija žeblje? Cemu?« »Ali se ti zde vseeno, če so žeblji zunaj?... Motiš se. Žeblji so vzrok vsega slabega, kar se dogaja na svetu. Imamo pa žeblje raznih vrst: majhne in velike; debele in tenke; okrogle in oglate; toda vsi so hudobni in vsi se kar tresejo strahu, če se jaz približam. Z vsakim udarcem jih prizadenem.« »Zdi se, da se ti to dopade.« --»Drugi pa spet mislijo,« pravi sekira, »da morajo drevesa ležati in spati. Po njihovem mnenju se morajo drevesa spremeniti v les, pohištvo, ogenj. In za to uporabljajo mene.« »Torej si ti tista, ki ubija drevesa?« »Sekam jih zato, ker pač moram, ne pa zato, ker se mi do- >In zato imaš tako ostrino?« »Zato. Zato, da sekam drevesa.« »Zdi se mi, da opravljam jaz. boljše delo: skrbim, da izginejo vsi žeblji.« »Ti torej misliš, da so žeblji vzrok vsega zlega na svetu?« »Brez dvoma. To je največje zlo, kar si ga moreš misliti. Ne cvetejo, ne rodijo sadja, ne dajejo sence. Zato tudi pravimo: ,Kako si zabiti' Edino, kar lahko narede, je to, da te zbodejo in ranijo, če ne paziš.« »Ali jih zato preganjaš?« »Prav zaradi tega, in od tod lahko sklepaS, kako sem koristno in potrebno.« »Povej mi, ali žeblji kaj jokajo, ko jih zabijaš?« »Nekaj se slišd, kakor da bi bilo vzdihovanje. Jaz se za to ne zmenim. In drevesa, kaj pravijo?« »Kadar me gospodar prisili, da jih sekam, slišim, kako stokajo in vzdihujejo, da mi gre skozi srce. Večkrat tudi kar sama zajokam.« »Zakaj?« »Zato, ker jih moram sekati in podirati, vem pa, da so dobra in nobenemu ne storijo nič žalega. Prav včeraj sem doživela nekaj strašnega. Gospodar me je prisilil, da sem ranila veliko in lepo lipo častitljive starosti. Kako radi so jo imeli otroci, »In ti, kaj si rekla?« »Jaz? Kaj naj bi rekla, reva? Uro nato je lipa ie umirala, podrta. Ponoči pa se ini je sanjalo, da še sekam lipo. Prestrašena sem se zbudila. Veter je žvižgal ter mi povzročil težke sanje.« »Nekateri izmed njiih so uporni ln neukrotljivi. Toliko slabše zanje, kajti zato dobe več udarcev.« »Ne razume>m,« vpraša sekira, »zakaj ne morejo biti žeblji zunaj, kakor vse drugo na svetu?« »Vsakdo na svojem mestu. To je moja naloga »Sočustvujem s teboj, kajti razumem tvojo žalost. Pomisli, nekega dne me je pograbil deček ter hotel z menoj zabiti žebelj v drevesno deblo. Veš kaj sem naredilo? Večkrat sem mu ušlo iz rok. Toda ker me je znova pobral ter z mano udarjal, sem postalo tako srdito, da som izgubilo glavo.« »To je, zblaznelo si?« »Hočem reči, da mi je odpadla glava. Padlo sem iztegnjeno po tleh.« »Tudi jaz to večkrat naredim, če Je treba sekati drevesa, toda nič mi ne pomaga.« »Sekati drevesa mora biti res zelo hudo. Ti bi bila lahko bolj koristna za ljudi, če bi uporabljala nasprotno stran ter zabijala žeblje.« Tako sta se razgovarjala sekira ln kladivo. Tedaj pa je vstopil gospodar, vzel kladivo ter odšel. Sekira pa je žalostno vzdihaila: »Res Je, bolje Je zabijati žeblje kakor pa sekati drevesa. Takoj ob prvi priliki se bom obrnila ter udarjala kakor kladivo. Gospoda! naj se prepriča, da nočem sekati dreves.« kako rade so prebivale v njenem gostem vejevju ptice in ves ljubi dan lepo prepevale I Ko 9em ji prizadejala veliko rano, me je odložil gospodar ta jaz se kar dobro razumem nanjo, Žeblji morajo bHi v lesu im tam spati.« PO DOMOVIN Pojdimo tja v Rovte Pri na* smo pokopati v četrtek 15. maja gospodinjo vdovo FrančiSko Hladnik. Ob njenem grobu je stalo dvanajst v žalost pogreznjenih otrok. Dva sta bila pa še odsotna: g. Hladnik Janez, izseljenski duhovnik, ki je v Argentini, in sestra Avita Hladnik, ki je usmiljenka v Trbovljah. Rajnka je bila zares dobra in skrbna mati svojim otrokom. Njen mož, Ignacij Hladnik, ki se je udeležil svetovne vojne, je umrl 1. 1919. zaradi malarije, ki si jo je v vcjski nakopal. Nad 21 let je poVojna mati vodila sama gospodarstvo na kmetiji. Ni ravno velika, saj Šteje le pol grunta, je pa težavna, ker je v hriboviti legi. Znala pa je kmetijo tako dobro voditi, da so prav dobro shajali. Otroke je prav vse, ko so dovrSili osnovno Solo, poslala v nadaljno izobrazbo: dečke v kmetijsko Solo, deklice v gospodinjsko Solo, dva sina pa v gimnazijo. Ni malenkost 14 otrok šolati izven doma. Otroci, ki imajo veselje do kmetije, so vse lepo uredili. Zlasti sadovnjak je vzorno urejen. Tudi svinjaki in goveji hlev so urejeni po najnovejših izkušnjah. Kar je treba za domačijo, vse se doma naredi. Orodja ni treba kar nič nakupovati. Pokojna mati je bila tudi zelo uvidevna. Obvarovati je hotela otroke, da bi ne priSli v slabo tovariijo. Nedelja je za kmečko mladino posebno nevarna. Le prepogosto se shaja po gostilnah ali pri igrah in trati dragoceni čas ter upravlja denar. Pokojna mati pa je preskrbela svojim otrokom radio. Ob nedeljah po popoldanski sluibi božji sedejo za mizo ali k peči in poslušajo radio. Tu imajo po&oi zabavo in pouk. Saj so v radiu tudi kmetijska in gospodinjska predavanja. Človek se kar čudi, koliko preprosti kmečki fantje in dekleta znajo, če pazljivo poslušajo radio. Župnija Rovte ima sploh zelo izobraženo kmečko mladino. Nad 60 fantov je bilo že na kmetijski Soli iz te male župnije. Okrog 30 deklet pa je obiskovalo gospodinjsko Solo. Kmetijs pokojne matere je zadnja leta veliko trpela. Raznih vojaških zakloniič in žičnih ovir, ki so napeljane kar čez njive, je vse polno. Veliko vagonov, železja se je porabilo samo na tem zemljišču. Pač bo preteklo več let, preden bodo njive in senožeti očiščene. Haxjt^^iu/ci n Žalostna gora pri Preserju. Vsem, ki se za to zanimajo, sporočamo, da se bo letos prav lako kakor druga leta vršil romarski shod na binko-štno nedeljo in binkoštni ponedeljek. n Prosim dolične, ki so skupaj služili z Antonom Celarcem (1. vod, 3. čela, 2. posadni bataljon), naj podpisani javijo, če vedo kaj o njem. StroSke povrnem. Marija Celare, Butanjeva St. 14, pošta ftt. Jošt pri Vrhniki. n Kdo ve kaj o mojem sinu Karlu štrilofu, kaplarj u, 21/21 Vardarska banovina? Zadnji čas ie bil na albanski meji. Prav lepo prosim poročila na naslov: Marija Stritol, Ponikve št. 1, p. Begunje pri Cerknici. n Vidmar Franc, redov 13. plan. polka, 3. čete, Lokve, Mrzle vodice, 6e do danes Se ni vrnil. Kdor o njem kaj ve, naj blagovoli sporočiti proti nagradi na naslov: Vidmar Ajiton, Črna vas 197. Ji v&Lnihkvtìjeo- Dev. Mar. v Polju. V petek, 23. maja, se je pri nas zgodila huda nesreča, katere smrtna žrtev je postal učenec 1. razreda tukajšnje šole Franc Bratun. Vsak dan in tudi usodnega dne je šel Bratun k italijanskim vojakom, kjer je dobil jesti. Nato je krenil domov na Slape. Pred župnijsko cerkvijo se je ustavil in ogledoval ročno granäto, ki jo je menda našel nekje v gozdu. Oranata mu je zdrknila iz rok, se razpočila in prizadejala dečku grozne smrtne poškodbe. Italijanski vojaki so smatrali Bratuna za vojno žrtev in so mu priredili na svoje stroške vojaški pogreb. Ob mrliškem odru v mrtvašnici poljskega pokopališča je stala ves čas vojaška straža, v pogrebnem sprevodu je korakala četa italijanskih vojakov v bojni opremi, prav tako »o italijanski vojaki nosili tudi rakev in lep, od italijanskega vojaštva podarjen venec. Pogreba se je seveda udeležila tudi Šolska mladina, mladinski pevski zbor pa je ob odprtem grobu pod vodstvom g. upravitelja Primožiča lepo zapel »Vigred se povrne«. Ves čas petja so italijanski vojaki stali na pozor. Blagosrčnost In človekoljubnost krajevnega poveljstva Italijanske Vojske in vojaštva je bila težko prizadetim staršem v veliko uteho. Največje bogastvo je zemlja St. Jurij pri Grosupljem. Mirno Dolenjsko fe dneva v dan razburjajo vesti o tatvinah. Najdejo se ljudje, ki izrabljajo sedanje čase, da si 5f na račun drugih kopičijo imetje. Posebno se Je razpasla tatvina konj. Pred tednom dni sta izginila nekemu posestniku iz hleva dva lepa konja, o katerih ni sedaj ne duha ne sluha. Noč pozneje je prav istemu posestniku izginil voz zapravljivček izpred skednja. Podklanee. Kot žrtev sedanje vojske je padel tudi Petrič Ignacij, in sicer na Verdu pri Vrhniki. Ustreljen je bil v glavo in vržen v Ljubljanico dne 10. aprila. Dobili so ga v Podpeči 10. maja. Pokopan je v Notranjih goricah. Zapušča ženo, dveletnega sinčka in 5 mesecev staro hčarko. Naj počiva v miru I Beltinci v Slovenski krajini. Razen masti in čevljev, ki so na nakaznice, je pri nas še vse v prosti prodaji. Liter mleka stane 2—2.50, jajca so po 90 par, goveje meso po 18 din za kg. Lepa, 050 kg težka telica je bila prodana po 10.50 kg žive teže. Lož. Te dni je umrl Rus Ivan, posestnik iz Loža St. 74, pri Rakeku. Pokojni gospodar je bil zvest naročnik »Domoljuba«. Posestniku Antonu Rusu daj. Gospod, večni mir in pokoj I Novi grobovi m Umrli so: V Kotmari vesi pri Celovcu bivši župnik Janko Arnuš, v Vidmu ob Savi dekan J«, nez Medveiek, v Medvodah trgovec Prane Sajovit v Bezuljaku nad Cerknico 82 letna Ivana Meden! roj. Svigelj, v KrSkem 76 letni trgovec Anton Omeri za, v DoL PodborStu pri Trebnjem Angela Oričar roj. PocaJst, v Mariboru profesor 1. realne gimna! zije Viktor Oruntar. — V Ljubljani so odšli , večnost: kipar in dolgoletni profesor na tehnični Soli v Ljubljani Alojzij Kepič iz Vrhpolja pri Vi. pavi, višji ravnatelj deželnih zavodov Matija Za. mida, 76 letni Martin Kocjan, vdova vIS. žel. urad. nika Marija Vrančičeva, roj. LuStaora, drl stroj, nik v pok. Frane Janeiič, strojnik t pok. Ivan Tomažič, višji poštni kontrolor v pok. Ljudevit Stant, trgovka FrančiSka Cenčič, nadsprevodnik drl železnic v pok. Frane Cerar, Marija Bajt-Pod-bršček, roj. Durli, iz Kanala pri Oorici, soproga nadučitelja v pok. Marjeta Lokar, roj. Strbenc, avtoprevoznik Mirko Koiir, najstarejši gasilec Ivan Tomažič, skladatelj profesor Slavko Ostere, upokojeni tiskarski strojnik Ivan Ciber. — Naj poči« vajo v miru I Pri fotografa : »Mojster, rada bi res prav lepo slika svojih' dveh otrok.« »Kje p» je ie en otrok?« »Doma, sta namreč dvojčka la sta si enaka.« V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! V&zoc! Ogl reg. S. Br. 7006/38 Darmol, sredstvo za odvajanje se česfo' potvarja. Radi fega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol irt zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. Slovenski pregovori o kosti Čeprav ima priklenjen pes odveč kosti, lih vendar drugemu ne prepusti. Beseda besedo prinese, pes pa kost. Ce dva psa eno kost glodata, se »kol j et a. Človek brez slabosti — telo brez kostL Dobra slova (sloves) — kosti ornasti. Došli so gosti, da oglodajo kosti. Dvojo psov na kost end. koljeta se med sebd. Oleda na besede ko pes na kost. Gola kost še psu ne tekne. Jezik ni iz jekla, ne iz kósti, a more bosti. Kadar se na mizt kroji pogača ia na ognju pečenka obrača, Je prijaznost trša ko kamen in kost. Kdor da volku koze pasti, mu meso poje, kosti pa pusti. Kdor je pojedel meso, naj ima še koeti. Meni so vse kosti na mestu. Na potu mi je ko kost v grlu. Narod brea narodnosti — je telo bre* kosti. Neče pes gole kosti. Pazi oa besedo kot pes na kost. Preži ko pes na ko3t. Pridnemu nesreča vseh kosti ne zlomi, lenuha pa ob tla vrže, da obleži. Pri kosti Je mesa dosti. 9e pes ve, da Je najboljše meso pri kosti Težko njemu, ki se na tuje kosti opira. V planini pride Sivina do kosti, v hlevu do masti. Vas več ne bo kost pri kosti, ko bodo vaš« besede Sle po svetu. I. SaSel). j Notranje posojilo za eno milijardo 800 milijonov levov je razpisal bolgarski finančni minister. 600 poljedelskih delavcev is Padove je odpotovalo te dni v Nemčijo. Prometa so izročili novo brezžično brzojavno nrogo med Rimom in Bagdadom. Na Pinskem ie vedno sneži. Ponekod je sneg dosegel dva metra. Zima se je torej zavlekla na ▼eč kot Sest tednov. 886 milijonov dolarjev za podporo ameriških f brezposelnih zahteva pristojna oblast od ameriške- *a 'oblino'zatemnitev alie v romunski Bukarešti so z 21. majem ukinili. 8000 gostov je prišlo na svatbo, ki je bila pred nekaj dnevi v Španski Barceloni. Starši poročetfeev g so trgovci z manufakturo. V republiki Čile je nedavno nad sto otrok ta-I koj ozdravilo od oslovskega kaSlja, ko so jih dvig-I nili z letalom do 4000 m visoko. V Medmurju so našli pomembna ležišča nafte, I ki bodo baje zadostovala za potrebe vse Hrvatske. Tobak bodo letos začeli saditi na Koroškem; S baje so razmere ugodne za tobak. Bolgarska vlada je določila tečaj dinarja na 1.60 leva za 1 din ter na 0.60 leva za 1 drahmo (na zasedebem grškem ozemlja). V bodoče bo zemljiškega davka oproščena v Romuniji z bombažem zasejana zemlja. Klanje telet, starih do dve leti in svinj izpod 80 kg je prepovedala romunska vlada. Tedenski obrok masti je bil na Madžarskem znižan od 20 dkg na 16 dkg. Nad 3000 staletnikov je po zadnjih podatkih v Bolgariji. velikansko škodo je povzročil orkan, ki je te [ dni divjal v okoliic ameriškega mesta Chicaga. ! Poleg drugega je uničil okrog 40 letal. Poštni promet je obnovljen med Slovenijo in F Hrvatsko; pisma morajo biti frankirana kakor za inozemstvo. 15 ar so gasili pristaniški gasilci v Buenos i Älresu ogromen požar, ki je bil Izbruhnil na angle-iki trgovski ladji »Burkeshlre«. V Berlina je tsmrl znameniti profesor Werner Sombart, znani zgodovinar kapitalizma. Sv. oče je sprejel 19. maja skupino katoliških Hrvatov, ki jih je vodil zagrebški škof msgr. Frančišek Salis-Saewis. Pridelek sladkorne pese bo letos v Evropi tolik, da bi moglo biti dovolj sladkorja za vse evropsko prebivalstvo. Konec lanskega leta je itela Argentina 13,318.320 prebivalcev. Glavno mesto Buenos Aires ima 2,386.000 ljudi. Na lovu za cvetlicami Ob koncu preteklega stoletja je bik), ko si je neki beli mož na majhnem otoku andamenske skupine s 6ekiro krčil pot skozi tropsko goščavo, ko so njegove oči zagledale skupino petih, komaj pol-drug meter visokih domačinov, ki 60 se mu bližali s pretečimi obrazi, s puščicami na lokih in s človeškimi lobanjami ter čeljustmi ob pasu. Čeprav jim je pokazal polni list, ki ga je izdal angleški podkralj Indij«, je prišel belokožec v ujetništvo domačinov. Lastnoročni odlok iz Deihija ga je teden dni nato osvobodil in podkralj m okleval niti za minuto, da je izdal strogo povelje, naj moža izpuste, kajti njegov varovanec je bil eden najznamenitejših lovcev na orhideje, katerega ime so poznali prav tako dobro v Los Angelesu kakor v SyOsta!i ste mož - beseda. Očetu ste vrnili plašč.« »Saj sem vam dal vendar častno besedo!« illudo mi je, da ste pri dogodku v .Carskem dvoru' izgubili svoj plašč.« »Kako?« vpraša Dorival »pet kar tjavendan. »No, moj oče, ki vendar ni mogel iti brez klobuka in plašča iz hotela, je prinesel tiste reči domov. Včeraj je dobil gospoda, ki sto mu bili — hm — posodili svoj plašč in klobuk. No, danes vam nudim posel, pri katerem morete zaslužiti več, kakor je plašč —« »Posel? Strašno sem radoveden!« Dorival jo prime za roko. Ruta jo zmakne. »Ne smete!« pravi Ruta in ga z očmi pokara. »Doslej ste se viteško obnašali do mene. Tak morate biti še naprej, sicer bom mislila, da sem se v vas motila. Kar precej bi odšla. Želite, da grem?« »Ne!« »Dobro, potem lahko z vami pametno govorim. Najprej vam bom povedala, kaj zahtevam od vas, in potem boste povedali, kaj vi zahtevate od mene. Obljubite, da obdržite tajno zase vse, kar vam povem?« Zdaj mu sama ponudi roko. Dorival jo hitro prime. »Dobro veste, da je moj oče konzul republike Costalinde,« prične Ruta in govori mirno, kakor se spodobi v poslovnih zadevah. »Moj oče se je pečal prej v Costalindi z uvozom. Dolga leta je živel v tej deželi. Pozneje je dobil družabnika, ki je vodil trgovino r Costalindi, oče se je pa vrnil semkaj. Pred kakimi petimi leti je v Costalindi izbruhnila »•evolucija. Voditelj revolucionarne stranke je Smola barona Dorivala Hiti ji naproti, globoko sname klobuk in poljubi roko. »Zahvalim, da mi ni bilo treba čakati!« se nasmehne Ruta. »Prav vesela sem, da ste oglas brali in razumeli. Pričakujem, da ta sestanek tako razumete, kakor je mišljen. Namen ima, da se pogovoriva o neki poslovni zadevi. Kajpada ne moreva kar na cesti govoriti Pičlih pet minut od tu, na šmartimski cesti, je kavarna, kjer ni zdaj prav nikogar. Tam vam povem, zakaj se>il vas prosila, da pridete semkaj. Prosim, spremite me!« Besede so vrele iz nje, kakor da se jih je na pamet naučila. Pogledala ga je z velikimi, črnimi očmi, ki so spraševale »Ali greš, ali ne greš?« »Kakor zapoveste!« pravi Dorival. Ko je šel poleg nje in vdihaval s slastjo duh po vijolicah, ki jo je obdajal, je pretikal po glavi, o čem bi zdajle govoril. Hladen, čisto posloven način, ki ga je ubrala, ga ni motil, zdelo se mu je pa neprimerno, da bi tako govoril, kakor bi rad. Tedaj je molčal, no, molčala je ona. V srcu je bil ve» blaženi Kar začuti, kako so se mu zapičili njeni prsti v roko. Korak ji je zastal. »Moj Bog,« mu šepne »restralena, »tamle stoji stražnik!« »Se stražnikov bojite?« vpraša Dorival, ne da bi kaj mislil. »Jaz ne — ampak vi! Vrniva se! Če vas prepozna, ste izgubljeni!« Aha, boji se zanj. Pa mu za varnost dobra stoji — »Naj bo, kar če,« pravi mirno kakor poveljnik. »Sem vajen nevarnosti v oči pogledati. Prosim, roko sem! Tako greva zložraejse.« Delal se je moža, ki gre vsem strahotam tega sveta mirno in hladnokrvno nasproti. Potegnil je njeno roko v svojo, čemur se ni branila. Ko sta šla mimo stražnika, je čutil, da se ji roka trese. »Nekaj predrznosti je vendarle potrebno za moj poklic,« pripomni mimogrede. »Brez nje ne prideš nikamor.« V kavarni ni bilo niti enega gosta, zdelo se je, da kavarnar niti ne pričakuje gostov ob tej uri. Bled in neprespan natakar, ki si je bil privezal delavniški predpasnik, je brisal stole in mize, in dekle je čmerno pomivalo kozarce. ~ Dorival in Ruta sta sedla ▼ ložo. Natakar je prinesel kavo. Ko se je spravil spet na svoje delo, je Ruta brodila i žličk« in rekla, ne da bi Dorivala pogledala: ■streu 10. Itten kobili pnm t zvezdo na gl»vi. visok« lCi čm. žig 116». obenem vo» ln komat a žigom 101. S poroči teli (lobt vetlo nagrado. -Opekarna Sitar. LJub-IJana-SUka. V« X lesenima «t rari I ca ma. dobro ohranjen, močan. ima pereatne lojni ke. ie ako raj nova »tanga In na vagì Ima črke P. J. — litem. Sodanti lastnik. nej »poro« — pro'd nagradi — n* - * - ■ - . v : Zorman Franc, Mangel «*. kdor mi tz»f«ti koöfto fukso. ìi'i 1 Ist», brez f-g*. VJfa» 15 J. obseg KI an, griv» in rep Iste b*rv« i« live t. tečfce tole. yntol-£ enega krila, »rednj« mo^fle poetare, prl prijemu pod vampom tn »prednjimi nogami je zelo občutljiva, na glavi Ima belo zvezdo ln zelo huda za vožnjo. Sporočiti na naslov : Modrijan Jože, Z»pl«n» it «1. poita VrhnlkjL ISem komat in konja fukita. »rednje velikosti. glava zelo majhna, griva ln rep lete barve. Jako močan ln bolj kratek, od »predaj ozek, dobra noia. Na glavi ima malo Ileo. okrog nje i« metano belo dlako. Star okrog 11 let. je brez ilg«. RazpuSč«n pole« Tlek pred Škofljico. -Kdor ml »poroči, kje ae nahaja, dobi dobro nagrado. Gutnlk Avgust Vet Llgojna, p. Vrhnika. Konj z žifM 1477 rjav (pram). ki Ima o žaljena prša od komata. *e vedno ni v rokah pravega lastnika. Kdor ml ga Izale-dt dam IS»« din nagrade. Matija Zobec, Gortča vas K, p. Ribnica. Dolenjsko. Proti lepi nagradi ličem konja fuksa. svetle barve, na glavi Ima malo zvezdo, vitina 112-175, it. 1070, oddan v Dravljah. Javi U na Mrie Janez, Breg It, p. Ribnica, Dolenjsko. 1000 din nagrade dam tistemu, ki ga lm« »lt Izsledi konj«, temnega pram«, doraatleg«. Je zvezdnat ter Ima deano prednjo In levo zadnjo nogo malo belo. Mer« 151-17«. »Ur ( let Brez žig« «11 ilg li, lm« malo Izbočeno glavo. Sporočiti n« Selliknr Jan., Lukovica 17, poi t« Brezovica. I scen irne kobilo z belo liao n« glavi, lm« močno grivo, tenke postave, zadnja leva nog« oboi ena, nizko bel» bre« žiga. — Sporočiti — prott na-gradl — n» naslov : Zorman Franc, Menget «i. Iščem konja prama ilg 111, z belo liao na čelu, bradavico nad oče no m. n» zadnji nogi bel bicelj, »tar pet let oddan v 1. mltr. četo 40. pp. v LJubljani. razpuSčen v Vlinji goli. 500 din nagrad« dobi, kdor ml aporočl, kje Je konj. — Jane« Koejančič, Arčevc» 1, p. Zagradee. Iliem kobilo fukso z malo ll»o In malimi kopiti, žig 1»«. Odd»-na J» bila v Strailtču prl Kranju. - Kdor Jo lm» »11 kaj ve o njej. n»J »poroči prott nagradi n» n»»lov : Popit Franc, žlberie, poit» Gor. Logatec. 3800 din nagrade dam kdor ml pripelje črno kobilo, s belo zvezdo ter opremo, kater» Je bil» vzet» I. april» od 115. »rt dlv. v Dravljah, ter bil» po poročilu razpuSčena v Mokrem polju pri Novem mestu. Visoka 170-113, • tara 8 let Iz. Flor-jančič, DravlJe. Vodnikov» 1(5, LJubljana. Imam konje v oskrbi Konj čm žig 111. Tri noge epodaj bele, ln kobil» Fuks», brez žl-g». Oddana na Ježlct Ima n« glavi oeio Ilio. belo grivka že stara. Zadnji nogi nekoliko zavite, tvajdra-»te«. Zgl»8ltt se J« proti odškodnini pri Ozvald Jožetu v S«je-eu It 1. post» Ribnica, Dolenjsko. SN dinarjev nagrade d «in. kdor mi »poroči, kje »e nahajata vola montatone« » Stev. Sli ln 1*1. Anton Urb««, Dolenja vas-Cerknlca. 1000 din nagrade dobi kdor ml sporoči, kje •e nahaja konj pram. s belo m«lo Ilio na glavi in zadnje noge v biclju bel«. Voj. žig 47, »t»r 4 leta, oddan n» Bloke I. »kt. bateriji. — Potokar Jož* Paradisee 11. Smarje-Sap. Iščem konja zeleneg» Simein«, »t»r nad 10 let Ima raz-rničene zobe, prl čl-ičenju nemiren. Mera 160-177, ilg it. 767. Kdor ve k»J o nJem. nej aporočl proti nagradi n» naslov : Bri-celj Antonij«, Bizovik 4, p. Dobrunje. iščem vola koatanjeve barve, fig lm« n« rogu ttev. 111 težak 700 kg. Sporočiti — proti nagradi 1500 din — n» naalov : Možlna Anton. Dolnji Logatec, tt U. TUÖ gospod iz Trn» prt Rakeku, ki )m4 kobilo 150-1(5, z belo liao in en sob narob» zraičen In ki »e je i« zglasll v svečami Pa» v Ljubljani, naj jav) svoj natančni naslov. Ogrlnc, Mekinje pr) Kamniku. 1». 1000 dinarjev nagradi dobi. kdor ml »poro«! ali pripelje mojega vola. črnega, s veliko dlako (malo kapinaat), kovan, tlg 114, tež« «5» kg. Anton Beber, Planina pri Rakeku. Kmetsko dekle prav polteno tn pridno za kmetska dela Iščem. Plača po dogovoru. — Naalov v upravi »Domoljuba« pod it 784«. Iščem konja prama star 7 let, na čelu lm» belo liao. Na levi nogi v blnceljnu belo. Oddan Je bil ▼ Ljubljani-Dravi Je. RazpuSčen ▼ Novem meetu. ?.ig ttev. Kit. — Nagrada SO« din. Strah Janez. Uova gora IT, posta Grosuplje. Öt Kapert. V vasi Kamnje je 12. L m. po težki bolezni umrl Urtar Franc. Z njim je izgubila verna družini dobrega očeta in občina vrlega moža in svetovalca. Bil je dolga leta izboren cerkveni pevec. Vsem je bil zgled dobrega krščanskega moža ia sijajnega gospodarja. Njegova smrt je zadala težek udarec desetčlanski družini in vsej fari. Blagemu očetu večni pokoj, žalujoči družini ob tei-kl izgubi naše toplo sožalje. JABLIN - Jabolčnih za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek din 80-—, po pošti din 42'—, 2 zavitka po pošti din 78-—, 3 zavitki po pošti din 110.—. Predaja Dragerija Emona Ivan Kane - Ljnkijaoa > NebotMafls d Ker je oaemogeiea «vos iaesemskih stroiil, bo letos najbrž veliko povpraševanje po smrekovem čreslu, za katero se bodo nedvomno dosegi« zelo lepe cene. Naj torej posestniki obelijo vsako posekano smreko ter čreslo lepo posuše, ker j« verjetno, da bodo to blago labko dobro prodali. Kmetje ia vsi, ki imate zemljo: Obdelajte vsaka ped zemlje! bil mož, ki se je imenoval general Alvarez de Almeida. Naslov generala si je kar sam daL On in njegovi so tiste čase morili, plenili in sejali razdejanje. Takrat je pisal oče v Costalindo družabniku pismo, v katerem je odkrito povedal, da je za starega predsednika, in ni prav nič prikrival, da generala Alvareza ne mara. To pismo ni prišlo nikoli v roke možu, ki mu je bilo namenjeno. Očetovega družabnika so pre-kucuhi umorili, ko je bil na kavinih plantažah, ki jih je upal reSiti pred razdejanjem druhali le, če bo sam tam zraven. Tako je prišlo pismo v roke nekega uradnika pri tvrd-kl Ta človek je pismo skrbno spraviL Dokler ima on pismo v rokah, je očetu v pogubo.« »Kako?« »Stranka generala Alvareza je prišla na vlado. Alvarez je bil izvoljen za predsednika. Ce zdaj zve za pismo, ki ga je bil takrat oče pisal in kjer je generala precej črno ocenil, tedaj bi bile posledice za očeta zelo hude. Prav zdaj se mu nudi v Costalindi lepa prilika za veliko kupčijo. Gre za nove železnice. Pri tem mu mora pomagati vlada. Ne morem vam tega natanko povedati. Zakoličenje železnice je vlada že dovolila. Drage priprave so že končane, in načrte ima vlada. Hoče vlada očetu nagajati, ne sprejme načrtov družbe, ki jo oče zastopa, tedaj je vprašanje, če bodo železnice sploh gradili. Oče bi bil uničen. Oče je namreč pokupil velikanske šume, koder bi tekla železnica. Ne samo, da bi ne mogel izkoristiti teh gozdov, izgubljene bi bile tudi ogromne vsote za priprave, in oče bi moral vse povrniti Prevzel je namreč poroštvo, ko si je bil zagotovil privoljenje stare vlade, da 8* bo zakoličenje tako dovoljeno, kakor bodo železnice res gradili.« »Kje je zdaj pismo?« »še vedno je v rokah tistega človeka, ki si ga je bil prilastil. Piše se Fric Adamek in stanuje tukaj. Otvoril je majhno banke. Je nekak zakotni bankir.« »Ali bi ne mogel oče pisma kupiti?« »Saj mu je ponujal že velike denarje, da bi mu pismo izročil, pa je vse ponudbe odbiL Upa, da od druge stranke več dobi.« »Poznate tisto drugo stranko?« vpraša Dorival. »Seveda jo poznam. To so angleški denar-niki. Vodi jih kralj volne sir Howard Biford.« Ko je Dorival zaslišal ime svojega strica, je nalahno zapiskal skozi zobe. »Saj, podobno mu je,« potrdi. »Poznate sira Biforda?« se začudi Ruta. »Slišal sem že o njem,« se zatika Dorivalu. »Je brezobziren nasprotnik. Kajpa, ali ne more oče prisiliti Adamka s tožbo, da mu pismo vrne?« »To bi bila zelo dolga pot m po vrhu še zastonj. Adamek bi ie davno prodal Bifordu pismo, preden bi bil prvi narok. Ne, samo ena pot je, da dobi o£e pismo. Saj ste mi povedali, da znate vlamiljati« »G romska strela I« »Kaj ne znate?« »Saj, saj — kajpak — se razume, da znam vlamljatiU »Dobro delo boste storili!« »Tja — nekaka sprememba I« jeclja Dorival. Samemu sebi se je zdel bebec. Ruta se je sklonila k njemu, ga pogledala m čakala. Proseče! »Nočete pomagati?« vpraša boječe. »Kajpak hočem!« Prime jo za roko, jo boža in reče, kakor da je vlom že izvršen: »Seveda hočem pomagati. Pri Adamku vlomim, vzamem mu pismo, ga zataknem v šopek in -ga vam podarim!« Kar zamaknjen je bil, ko mu ni odtegnila roke! Oči so «e ji za* svetile. »Res? Pismo mi' boste dali? O, kako vam bom hvaležna!« Dorival ji poljubi roko. »Za vas storim vse. Tako strašno sem v vas zaljubljen!« Ruta se sunkoma odmakne. »Pozabili ste na obljubo,« pravi mirno. Ostaniva pri najinem — poslu. Kaj zahtevate za svoje — «voje — delo?« Dorival se nakremži. »Prosim, odpuščanja, saj —« Ruta zamahne z roko, kakor da se brani. »Ne hodite na stranpota. Odpustila sem vam, zdaj pa morate ostati pri stvari. Saj je vendar dovolj resna. Torej, ksj zahtevate?« »Dovolite mi samo, da vam smem pismo podariti!« »To ni nič. Vedite, da tega ne sprejmem. Ne morete delati zastonj. Saj zadeva vendar ni brez nevarnosti Ponudim vam trideset tisoč dinarjev. Odkrito sem vam povedala, kakšno vrednosti je pi3mo za očeta. Ce vam je moja ponudba prenizka, povejte vi, koliko zahtevate.« Dorival se je delal kakor da premišljuje, in prijemal — čisto slučajno seveda — njeno roko. Ruta je pravočasno spoznala zvijačo ia skrila roko za hrbet. Mali oglasnik Iščem konja fuksa tis 412, vl». 146/162, itar • let, pri napajanju hoče biti hud, pri vožnji »e rad naslanja z glavo na drugega konja. Kdor ga ima in mi »poroči, dobi 600 dinarjev nagrade. — Mak» Anžur, Koje, p. Vel. Loka, Dolenjsko. Iščem dva konja proti nagradi. Konj pram, vl«. 16«. zadnji nogi Svedrastl, kopita nastopljena, na čelu majhna zvezda. Kobila fuksa, lisa na glavi, vi». 166 cm, za prednjo nogo na desni ■tran! mala Jamica od nekdanje rane, na rebru obrunek, oba brez tlga, razpuSčena Klo-iter^Smlhel pri Novem mestu. Vinko Na-gode, Verd IS, Vrhnika. 1000 din nagrade dobi kdor pove, kje se nahaja kobila ilmla, za desnim uSesom Ima rujav madež, na vratu ln po životu Ima majhne rujave pike, nosnice Ima bele, mera 187/177, žiga nima. — Jakob M r slikar. Lesno brdo 27, Vrhnika. ■ 1000 din nagrade dobi kdor ml prižene aH ml •porosi, kje ee nahaja moja kobila temna to-larasta prama, stara 10 let, Srna dolga griva, močan črn rep, pri Izrastku malo bele žime, brez žiga, vl«. 168, zadnje noge spodaj bele, leva malo več, na čelu bela zvezda. Sporoči naj na naslov Elizabeta Permoser, ko-njastvo, Drenov grld «t. 16, Vrhnika. Iščem vole žig 687, črn montatone, star 6 let; žig 888, pepelnate barve, nogo nizke, debele, ■poročilo proti nagradi: Meden Franc, Be-suljak 17, Begunje pri Cerknici. 1000 din nagrade dam tistemu, kdor ml sporoči zanesljive podat-k« o vem kje r.tn let. z zvezdasto liso na glavi ln žigom »J. oddan v 1. plan. bazo v Skofjl Loki. dobi C00 din nagrada Pogrešam tudi lahek voi a t m dolgimi loJternlcamL • črno In malo nalom-ljeno soro In vago, la pa zapravljlvec. ki so ml ga vzeli vojaki, ki •o bili v Polju v prosvetnem domu. Imel Je krivo Stango ln tablico a St. i*. Za vsak kos dam onemu, ki ml da Informacije 500 dinarjev nagrade. Fr. Grum, D. M. v Polju. Slape 20. Išiem kobile ajaensimel. ti g II, 4 do 6 let stara. Ima na zadnji levi nogi blelja za pol Jabolka debelo bulo. Proti nagradi. Kristan Franc. 2lrl nad Skotjo Loko. Išiem konja fuksa « let starega, bolj neroden, precej težak, kratka griva, rep do kolen, lisa na glavi, žig 1«». — Kdor kaj ve o nJem. naj sporoči proti nagradi 1000 din na Jota Jereb, Stara Vrhnika 44, Vrhnika. ISemvola temnega montafonca, do (00 kg, rogova Ima lepe, na enem Ima tlg t, debelih nog In zadnji konee Široke kosti. Kdor sporoči, dobi nagrado. Janez Valen-tlnčlč, Btčje Štev. S. St Jurij-Grosuplje. I Ran kobilo limit »tara 4—t let ■ tlgom 126. Laatnlk naj ae oglasi pri Crudnlk, Ponova vaa 40, posta arosuplje. Iščem kobilo pramo brez tlga, zvezdo na glavi, visoka 1(1/177, Širokega krita, glavo nosi pokoncu. stara 7 let. Zadna leva noga v blnclju nategnjena. Kdor kaj ve. naj sporoči proti lepi nagradi na Levstik Janeza, Črnec 11, p. Ortnek. 700 din dobi kdor sporoči, kje se nahaja konj. temno-rdeč. bolj koatanjeve barve, črna gliva, prl-•tritena. obe zadnji nogi ln prednja leva okrog kopita bele. rad grize, glava srednja, brez tlga. visok 151. obseg 1C> cm. star 10 do 12 let. Sporočiti na KoSir Jote. Vel. Ll-gojna ». p. Vrhnika. Kosilnico-Dering poceni prodam. Frano 2abjek, Rudnik. Ljubljana. 2006 din dobi oni. ki ml aporočl, kje ae nahaja moja kobila fuksa, tlg »t. »S, — na vratu Ima N. K. po vratu Je bila otuljena — voz ln komat. Sa-motorčan Franc, Stara Vrhnika S, pošta Vrhnika. Išiem irnega vola montafonca. brez tlga. Vol je bolj star. visok. podkovan. Na levi strani na tlamu ima majhno belo leso. • Oddan Je bil v atepanjl vaal. razpu-Sčen pa med Trebnjem ln Novirrf mestom. — Kdor bi ga najel ali bi kaj točnega vedel, naj sporoči proti nagradi na naalov : De-bevec Jote, Padet S, posta Borovnica. IMO din nagrade dobi kdqr ml aporočl. kje se nahajata konja prama tlg 3047 In 3048. na čelu Imata bele zvezde, z opremo ln vozom. — Amalija Baraga, Iga-vaa M, Start trg, Rakek. 1001 din nagrade dobi kdor ve za kobilo fu-kso. stara 4—S let. tlg St. 1(. — Ivan Smole, Brete », Ribnica, Dol. Išiem konja prana z tlgom 23 ali brez, •tat IS let visok 160. obaeg 177 cm. na čelu Ima zvezdo, na desni nosnici za prst Široko liso, na zadnji desni nogi ima belo kopito In do binclja belo dlako, na levi čeljusti kot oreh debelo bulo. Kdor aporočt kje se nahaja, dobi nagrado 1600 din. Petelin Marija. Gorlčlca St 13, p. Preaerje. V oskrbi imam kobilo svetlo pramo, stara Je 10—12 let. Brez tlga. visoka okrog 160 cm. z malo liso na čelu In nosu. Lakotnlce velike. rep dolg In tenak. Zadnje noge nekoliko krastave. Habjan Anton, Zalog, p. Škofljica. Iščem voz štev. 3260 Sporočiti proti nagradi na naslov : Prebil Blaž, Pod smreka številka 34, p. Dobrova pri LJubljani. Išiem vola okrog 650 kg tetkega, rdeče pasaat, bela glava. lep, rogove vatran In jih Ima prlta-gane. Je okroglega tl-vota, breg tlga. Sporočiti — proti nagradi 1000 din — na naslov : Frano Tome. Tlake. p. Šmarje Sap, DolenJ. 4000 din nagrade dam kdor ml najde ln aporočl za mojega fuksa, ki Je arednje velikosti. brez tlga. Jezik Ima v aredlnl pretls-njen. dolgo belo liso na glavi, rujavo grivo In po btceljnlh gladke noge. Visok 163'17t. Sporočiti : Raztresen Janezu, poaest. Planina Štev. ». p. St. Jost nad Vrhniko. Kesilni stroj »Derlng« s tetveno napravo, je v dobrem stanu — naprodaj pri »Sonc«. Savlje, Jetlca. Hlapca za kmečka dela sprejmem. Perko. LJubljana, Vodnikova c. 111. Išiem voz Ima tlg 366, na levem trakeljnu. • Sporočiti na naslov : Nagode Ivan. Hotedršlca 10. Nagrado dobi kdor ml sporoči, kje Je moj konj pram. na glavi Ima dve beli lisi, tlg 78. via. 148/1(2, atar 8 let. — Anton Skublc, Oselca 7, pošta Muljava. Pozor zaradi vela 28S Tisti posestnik, kateri .Ima v oskrbi vola št 288. ki ga je dobil na Vlčr na pollclJL naj ga takoj Javi na policijo na Vič ali pa lastniku. Nagode Matija, Dol. Logatec 10. drugače se bo proti nJemu kazensko postopalo. Dobro nagrado dam tistemu, ki Izsledi moja dva konja fuksa. eden ■ tlgom 1210, oddan v Hrastje pri LJubljani. DrugI s žigom 234. na desno oko mesečno slep, oddan v Stratlšče pri Kranju, oba s belimi lisami, težje vrste. — 2eleznina Fr. Stuplca, LJubljana. Gosposvet-«ka št. 1. Vajenca kovaško obrt — sprejmem takoj. IJrh Ivan, kovač. Metlika. IStem vola in voz vol rujav z belo glavo, tlg na rogu 110; voz lahek, na sprednjem koncu na škatli tlg 110. Kdor kaj ve, naj aporočl proti nagradi na naslov : Jote Gllnšek. 2ellmlje. pošta Ig. 1000 din nagrade dobi kdor ml najde vola. belega, 4 leta starega, roge nazaj obrnjene, pod očmi nekaj ruja-ve dlake, Alg na rogu št 400. Marija Skrlj. Serovnlca št 18, pošta Grahovo pri Cerknici. Išiem konje prvi rdeč s malo liso na glavi, via. 155/171, št 3507,- drugI rdeč, brez Ilse, vis. 161/171, št. 3608 ; tretji temno-rdeč, s malo liso na glavi, vis. 1(7/177, št. 318(. Sporočila proti lepi nagradi. - Anton Turšlč, Borovnica 34. Štev. 1345! konj, teman pram, obe zadnji nogi do bielja bele. — Iščem proti nagradi 1000 dinarjev. - Albert Ru», Logatec 41. 2000 din nagrade dobi, kdor ve za mojo kobilo fukso. Ima be-lorujavo grivo, stara 10 let vis. 1(7, obaeg 186 cm. živ št 1841. Sporočiti na naalov : Merlak Anton, Rovte nad Logatcem. 1000 din nagrade dobi, kdor mi najde kobilo črne barve, žig 1338. - Frano Koren-čan, gostilničar. Dol. Logatec. 1000 din nagrade dobi, kdor ml pove, kje se nahajata konja, prvi fuka z dolgo llao na glavi, zadnje noge bele. pri opravljanju se boji komata. žig »4. — DrugI pram-Svarc, brez znakov. žig 234. Matevž Baabe, Stara Vrhnika, pošta Vrhnika. Išiem konja prama s zvezdo na čelu. star 7 let oddan v Stra-slšču prt Kranju, žig 66», kdor sporoči, kje se nahaja, dobi 600 din nagrade. — Naslov: Žitnik Anton, Cušperk, Grosuplje. KM din nagrade dobi kdor ml pripelje ali sporoči, kje ae nahaja «noj konj »Publ«, štiri leta atar, rdeče-rjave barve, bele blncelje razen na deanl prednji nogi. Zig 2714. R. Ganslmayer, Kočevje «t. 265. Išiem vola črnoslv, alar 6 let, žig št 3(5. Oddan v art. kaaarnl v LJubljani. -Kdor bi vedel za nJega se prosi, da sporoči — prott nagradi — na naalov : Andrej Troie, Strmica 4, Nova vaa prt Rakeku. 1060 din dobi kdor ml sporoči, kje se nahaja kobila prama. sredi čela Ima malo belih dlak, majhno oko, močnega črnega repa, pod kolenom tlg 133, viš. 155, premer 180 om. Oddana v Bohinjsko Belo ». marca, sla Je v trupno komoro v Rl-bno. Naslov : MavrIS Janez, Dobrnlče pri Trebnjem. Išiem vola rjavopšenlčne barve. Ima liso na repu, težak 460 kg, roge navzgor zakrivljene. — DrugI vol selenoslv, roge malo naprej In navzgor zakrivljene, težak 600 kg, oba brea žiga. — Vo« lojtrskl. štanga nalomljena In te okovana. Sporočiti proti lepi nagradi na naslov : Petelin Jakob, Brezovica 21, posta Borovnica. 500 din nagrade dobi kdor ml najde vola, tlvo rdeče barve, glavo belo, roge lepe. bolj tanke ln visoke, na levem stegnu Ima manjšo bradavico, se čuti pri snaženju, teta (00 kg. Samotorčan Janez. Samotorca. pošta Horjul. 500 din nagrade Izplačam, kdor mi najde vola svetloslvo bele barve, na glavi dolga ozka bela lisa, kratke vodoravne rage, precej visok, ni rogu številka 63 ■ svinčnikom napisano, teža okrog 600 kg. Kucler Frana, Korena 1, p. Horjul. 500 din nagrade dobi kdor ml najde vola, rdeče barve, na glavi Ima dolgo, ozko belo liso. rogovi kratki, belo In rumeni, polnega života, težak (00 kg. Sečnik Janez, Samo-torlca 7, pošta Horjul. 1000 din nagrade dam tistemu, ki ml sporoči, kje Je kobila svetla prama, s belo majhno zvezdo na glavi ln na smrčku majhno belo Uso, s žigom št. 10(t* ali brez njega, stara 11 let. Viaoka 1(6/18(. Oddana 1(. art. polku, razpuSčena blizu Krke ali v Hlnjah na Dol. Stane Pete, gosti. Ribnica 14, Dolenjsko. Išiem dva konja opremo ln voz. Konj »Sokol«, zelen Slmel z tlgom 34, visok 161 cm, na levem stegnu zaraallca 15 do 20 cm dolga, odddan 3. plan. bataljonu v Skofjo Loko, 2abnlca. — Konj »Muri«, Je močno temen pram s zvezdo na čelu. obe zadnji nogi čez blncelj bele, visok 1(6 cm. ■ žigom 181, oddan 31. vodu pri Sv. Duhu, Skofja Loka. — Vrnitev proti nagradi. Jote Zupančič Vel. Ll-poglav, p. Smarje-Sap. Lepo nagrado dobi kder ml sporoči, kja se nahaja Miro VI-dovSek. star Je 30 let. 8poročltl na naalov : Frano Samotrčan, St Vrhnika 3. p. Vrhnika. KM din nagrade onemu, ki ml Izve za mojega konja, a žigom 418*: Slmel. lep« postave. arednje visok. -Z lato številko komat Sporočiti na: Mlkulto Jože, Dolga vaa It 61. pošta Kočevje. Išiem konja prama starega ( let višina 1(0, premer 190 cm. žig (t 41. - Kdor ml sporoči ali ga prižene. dobi 600 din nagrade. Martlnec Jote, Rudnik 63, Ljubljana. Išiem komat dobro ohranjen, z u»1 neno podlogo, visoka streha, Splca, In ima na vljake-kvebe. — Lastnika prosim, naj ml sporoči na naslov: Zorman Franc, Mengeš 4(. Išiem kobilo pram« tlg št. 82, s posebnim znakom na notranji strani desnega stegna (bradavica). Kdor Jo najde, naj sporoči — proti nagradi — Strubel] Janez. Paradise* St. 7, p. Smarje-Sap. Išiem kobilo pramo na glavi ima majhno Uso, višina 163/168 cm. tlg st. 3». Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči - proti nagradi -na naslov. Mese Jože, Vrbljenje, 48, pošta Ig pri LJubljani. Išiem konja fuksa a žigom št. 103», Ima močno svetlo grivo, na čelu veliko Uso, atar 11 let ln kobilo pramo ■ tlgom št. 1030, Ima plitev rog (platfus), močno grivo, na čelu zvezdo, stara I let — Oba sta bila oddana v Zadobrovl. — Kdor ml sporoči, dobi za vsakega 700 din nagrade. Sesek Ivan, Vitmarje št. t(. p. St. Vid nad Ljubljano. ^ÄÄieV". " [^jKSdit^U11 ed.Ji.,. àDo.o.jnba«, n.roéaim», mse.