Aktualno Destrnik • Zver: »Pukšič je dober učenec Jankoviča« O Stran 3
-¡^ Ptuj, torek, 11- 26. oktobra 2010
® letnik LXIII* št. 83 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257

Kultura
Maribor • Prestižne nagrade tudi na Ptuj
Z> Stran 24
Na lokalnih volitvah 2010 izvoljenim županom in svetnikom iskreno čestitamo in želimo v novem mandatu uspešno vodenje njikove občine.
Družba Radio-Tednik Ptuj
RADIOPTUJ
89.8-98.£'!CH3
Štajerski TEDNIK
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Lokalne volitve 2010
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Doma nebogljene miške, v gosteh mogočni levi O Stran 11
Časa za praznovanje ni bilo veliko
V Spodnjem Podravju je bilo v nedeljo izvoljenih še preostalih osem županov, posebnih presenečenj ni bilo. V MO Ptuj je še tretji mandat dobil dosedanji župan Štefan Čelan, ki je zmago pričakoval.
Judo • Urška Urek sedma na mladinskem SP
O Stran 13
Prejel je dobrih 54 odstotkov glasov. Ponovnega zaupanja je vesel, upa, da ga bo upravičil. Časa za veselje je bilo malo, za torto in zdravico, že včeraj pa se je delo vrnilo v normalne tirnice, ker bo v teh dneh izdano gradbeno dovoljenje za kongresno-kulturno dvorano v dominikanskem samostanu, v pripravi so projekti za nadgradnjo regijskega odlagališča odpadkov Gajke, pa druga faza podtalnice in cestni projekti. Vse to so projekti, ki zahtevajo maksimalno angažiranje. Miroslav Luci je povedal, da so pričakovali tesen rezultat, ki pa se je prevesil na drugo stran. Z rezultatom se je treba sprijazniti, na koncu koncev pa bo ostal v mestnem svetu z močno svetniško skupino. Njihov program bo zagotovo dobil mesto v mestnem proračunu, zlasti še tisti projekti, ki so bili v zadnjih letih odrinjeni na stranski tir, da se bo tudi okolica mesta lahko kvalitetno razvijala.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Rene Glavnik •
Kako daleč je na Ptuju »projekt velodrom«?
O Stran 15
Ormož • Gradnja bioplinarne lepo napreduje J Ptuj • Še o mestnem svetu
Zagnali jo bodo aprila
Načrtovanje postavitve bioplinarne je v Ormožu dvignilo veliko prahu. Potem ko seje prah nekoliko polegel, pa so konec julija začeli graditi objekt, vreden okrog šest milijonov evrov. Investitor je Robert Šijanec, lastnik podjetja Bioplin Šijanec.
Gradbišče je v polnem teku, saj poskušajo izkoristi ugodno vreme. Začeli z izkopom in gradnjo treh digestorjev. Zgrajena bo še končna laguna, kjer bodo uporabljene snovi čakale na razvoz ali nadaljnjo predelavo. Gradi se tudi upravna stavba s pisarnami, od koder bo voden tehnološki proces, kjer bo bioplinski motor in transformatorska postaja in
se bo vršil proces predelave plina v toplotno in električno energijo. V letošnjem letu bi radi zaključili težka gradbena dela, pozimi pa bi se posvetili elektro in strojnimi instalacijami znotraj objektov, je povedal Robi Sijanec, ki je organiziral ogled gradbišča za ormoške svetnike, povabil pa je tudi novinarje.
Dela bodo potekala, dokler bo to dovoljevalo vreme. Za-
gon bioplinarne je predviden aprila, vendar sama gradnja terminski plan menda prehiteva za skoraj mesec dni, kljub temu da je izvajalce pri gradnji nekaj časa motilo deževje.
Že lep čas so na njivah ormoških kmetov trije kombajni z ekipami delavcev in traktoristov, ki pripravljajo silažo za bioplinarno.
O Stran 6
Branko Brumen zaupanja volivk in volivcev ne bo izneveril
Pri sestavi novega mestnega sveta se je v preteklih dneh najbolj razpravljalo, bolje ugibalo, ali bo Branko Brumen, nosilec liste SLS za mestni svet, ki je na letošnjih lokalnih volitvah dobil zaupanje volivk in volivcev, tudi v resnici zasedel sedež v 29-članskem mestnem svetu.
Po zakonu o lokalni samoupravi je namreč prepovedano hkratno opravljanje nalog javnega uslužbenca in funkcionarja.
Občinski uslužbenec, ki je bil izvoljen v občinski svet,
se mora v 30 dneh po prvi
seji sveta, na kateri mu je
bil potrjen mandat, odločiti, ali bo še naprej delal kot občinski uslužbenec ali bo svetnik.
O Stran 3
ZA VASO PODPORO
Slovenija • Drugi krog volitev za župane
Zmagovalci in poraženci
V Spodnjem Podravju je drugi krog volitev za župane v nedeljo potekal v osmih občinah, in sicer v Ptuju, Ormožu, Slovenski Bistrici, na Hajdini, v Markovcih, Kidričevem, pri Sv. Andražu in v Cerkvenjaku.
Kot je znano, so se za županski stolček pomerile naslednje dvojice: v Ptuju Štefan Čelan (LDS), ki je v prvem krogu dobil 46,69 odstotka glasov, in Miroslav Luci (SDS), ki mu je v prvem krogu svoj glas zaupalo 38,77 odstotka volivcev. V Slovenski Bistrici so se volivke in volivci odločali med Ivanom Žagarjem (SLS), ki je v prvem krogu dobil 37,75 odstotka glasov, in Jožefom Pipenbaherjem (SD, LDS, Zares), ki je dobil 26,32-od-stotno podporo. V Ormožu sta si stala nasproti Alojz Sok (N.Si) s 47,46 odstotki glasov in Vili Trofenik (neodvisni kandidat) s 25,86 odstotki glasov v prvem krogu. Na Hajdini sta po prvem krogu v bitki za župana ostala Stanislav Glažar (SDS, SD, DeSUS) z 39,32 odstotka glasov in Janez Merc (neodvisni kandidat) z 31,38 odstotka glasov.
V Markovcih pa sta po prvem krogu največ glasov prejela Franc Kekec (SLS) s 35,40 odstotka in Milan Ga-
Uvodnik
Spet zmaga neodvisnih županskih kandidatov
V drugem krogu županskih volitev je bilo izvoljenih 22 neodvisnih županov, med političnimi strankami največ županov dobila SDS, in sicer 12, sledi SD z desetimi in SLS z devetimi župani. Po pet novoizvoljenih županov prihaja še iz strank LDS in NSi, dva pa iz DeSUS.
Po skupnem številu županov sicer še vedno vodi SLS, iz katere prihaja 41 županov, izvoljenih tako v prvem kot drugem krogu volitev. Sledi SDS s 33 župani, na tretjem mestu pa je SD, iz katere prihaja 20 županov. S podporo LDS je bilo skupaj izvoljenih 13 županov, s podporo N.Si pa osem. Trije župani pa so na volitvah nastopili s podporo DeSUS.
Zmagovalci lokalnih volitev so sicer neodvisni kandidati, saj jih je v drugem krogu slavilo 22, že v prvem krogu pa 48.
Med novoizvoljenimi župani je po neuradnih podatkih pet žensk, kar pomeni, da bo skupaj s kandidatkami, izvoljenimi v prvem krogu, slovenske občine vodilo deset županj. V drugem krogu se je za županski položaj potegovalo osem poslancev, medtem ko jih je bilo 16 izvoljenih že v prvem krogu. Med poslanci, ki so kandidirali v drugem krogu, je uspelo le poslancu SDS Petru Verliču, ki je postal župan Grosupljega. Njegov poslanski kolega Zvonko Lah pa je v Mirni Peči dobil natanko 50 odstotkov glasov in bo o zmagovalcu odločal žreb. (vir: STA)
brovec (LDS) z 32,44 odstotka glasov. V Kidričevem sta po prvem krogu v boju za županski stolček ostala Vladimir Korošec (SD, LDS) s prejetimi 28,47 odstotka glasov in Anton Leskovar (SDS) z 21,67 odstotka glasov. Pri
Opozicija, kakršne doslej ni bilo
Ptujski politični obračun seje končal pričakovano, z zmago dosedanjega župana Štefana Čelana, kije celo malo večja, kot je sanjal. V zadnjem tednu se je močno okrepila tudi propagandna aktivnost obeh protikandidatov, saj so table in različni panoji stali dobesedno povsod, tudi tam, kjer jih je bilo najmanj pričakovati, v zmagovalnem taboru so svoje parole nalepili celo med bele črte prehodov za pešce. Aktualni župan se je v tednu pred drugim krogom srečal tudi z občani vseh četrtnih skupnosti, kar se sicer ne bi zgodilo, če ne bi bilo drugega kroga. Njegovi dosedanji tovrstni obiski so bili bolj ali manj vezani na „problematične" četrtne skupnosti, zaradi Gajk, smradu in odcepitvenih teženj.
V	vseh pogledih je imel dosedanji župan prednost, ki je nobenemu protikandidatu ni lahko nadomestiti, je po vnovični izvolitvi dosedanjega župana povedal Miroslav Luci, ki pa ni razočaran. Bolj so bili razočarani njegovi podporniki oziroma strankarski prijatelji.
V	vsakem primeru pa bo SDS v novem mandatu pod vodstvom Miroslava Lucija močna opozicija, kakršne doslej ni bilo. „Neuradna"koalicija ima v tem trenutku 15 glasov, kot kažejo še neuradni rezultati političnega kupčkanja. V nobenem primeru pa Miroslava Lucija ne bomo videli na podžupanskem stolčku, tako vsaj pravi v tem trenutku, čeprav stranki SDS ta zagotovo pripada. Čelan v novem mandatu računa na najmanj enega podžupana, kaj to pomeni, bo kmalu jasno, kot tudi to, iz katere opcije bo drugi podžupan. Politična pogača se bo na tej ravni zagotovo delila med SD in DeSUS, ki je že tradicionalni neugoden sogovornik, na izid pa bo treba še malo počakati, saj se v ozadju bije bitka tudi na direktorsko mesto ptujske občinske uprave, po katerem hlastajo v SD. Čeprav naj bi delo v ptujski Mestni hiši zaradi nekaterih velikih projektov, Gajk, podtalnice, EPK 2012, teklo s polno paro naprej, pa vse le ne bo več tako samoumevno kot doslej. Močna opozicija se namreč napoveduje tudi iz vrst obrtništva in podjetništva, karkoli že to pomeni.
Majda Goznik
Sv. Andražu sta po prvem krogu največ zaupanja volivcev dobila Franci Krepša (N.Si) z 48, 85 odstotka glasov in Darko Rojs (neodvisni kandidat) s 40,46 odstotka glasov. V Cerkvenjaku pa sta se v drugi krog uvrstila Primož Čuček (SLS) s pridobljenimi 39,13 odstotka glasov v prvem krogu in Marjan Žmavc (SDS) z 28,73 odstotka glasov.
Po nedeljskem drugem krogu volitev v vseh omenjenih občinah pa so dokončni (čeprav še neuradni) rezultati takšni: mestno občino Ptuj bo še en mandat vodil dosedanji župan Štefan Če-
Foto: Črtomir Gonik
lan, ki je dobil 54,19 odstotka glasov, njegov protikandidat Miroslav Luci pa 45,81 odstotka. Volilna udeležba je bila za dober odstotek višja kot prvič, in sicer 49,80 odstotka.
V Slovenski Bistrici je v drugem krogu zmagal Ivan Žagar s 53,42 odstotka glasov, drugi finalist Jože Pi-penbaher pa je dobil 46,58 odstotka pri 44,41-odstotni volilni udeležbi, kar je manj kot prvič.
Občino Ormož bo še naprej vodil dosedanji župan Alojz Sok, ki so mu volivci v drugem krogu namenili kar 65,64 odstotka glasov,
protikandidatu Viliju Tro-feniku pa 34,36 odstotka. Volilna udeležba je dosegla 56,76 odstotka, kar je odstotek manj kot v prvem krogu volitev.
Prvi mož občine Hajdina pa bo v prihodnjih štirih letih po odločitvi volivcev Stanislav Glažar s 52,09 odstotka glasov, protikandidat Janez Merc pa jih je zbral 47,91 odstotka. Volilna udeležba je bila v nedeljo 59,05 odstotka, kar je dva odstotka manj kot v prvem krogu.
Markovci so prav tako dobili novega župana; občino bo odslej vodil Milan Gabro-vec, ki je v drugem krogu dobil 52,79 odstotka glasov, dosedanji župan Franc Ke-kec pa 47,21 odstotka. Volilna udeležba je bila dobrih sedem odstotkov nižja kot pred 14 dnevi - 58,80-od-stotna. Tudi na čelu Kidričevega bo novi župan; v dru-
gem krogu je zmagal Anton Leskovar s 53,67 odstotka, njegov tekmec Vladimir Korošec pa je zbral 46, 33 odstotka glasov pri 51,60-od-stotni volilni udeležbi, ki je prav tako nižja kot prvič, ko se je na volišča podalo 55,96 odstotka volivcev.
Sv. Andražu bo še naprej načeloval dosedanji župan Franci Krepša, ki je v drugem krogu za las prehitel tekmeca Darka Rojsa; Krep-ši je namreč glas zaupalo 50,59 odstotka, Rojsu pa 49,41 odstotka volivcev. Občina pa se lahko ponaša z najvišjo volilno udeležbo -kar 83,30-odstotno.
V Cerkvenjaku se je na županski stol zavihtel Marjan Žmavc s 63,48 odstotka glasov, njegov protikandidat Primož Čuček pa jih je zbral 36,52 odstotka pri 65,35-od-stotni volilni udeležbi.
SM
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
SOS pod
drobnogledom
kriminalistov
Oddelek za gospodarsko kriminaliteto ljubljanske policije preiskuje posel med Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in družbo Margento storitve za sistem elektronizirane študentske prehrane. Na policiji so za STA potrdili, da zaradi sumov storitve gospodarskih kaznivih dejanj vodijo predkazenski postopek.
V	zvezi z omenjenim primerom so z ljubljanske policijske uprave še sporočili, da zaradi nadaljnjih postopkov in varovanja postopka več informacij ne morejo posredovati..
ŠOS je uporabo mobilnega telefona za koriščenje subvencije pri študentskem obroku kot najboljšo rešitev izbral še v mandatu bivšega predsednika Danijela Bandlja, pogodba z Margentom pa je bila podpisana v mandatu zdajšnje predsednice.
V	Mladi Sloveniji, podmladku NSi, ki so že v času poteka razpi-
sa SOS opozarjali na po njihovem prepričanju nepravilnosti pri poslu, so danes sporočili, pričakujejo, da »bodo danes kriminalisti le spoznali, da je bila elektronizacija študentske prehrane izvedena po nareku podjetja Ultra, v kateri ima solastniški delež tudi minister Gregor Golobič, in da je šlo za korupcijo«. Pričakujejo, da bo ŠOS javnosti pokazal pogodbo s Margentom. (sta)
DZ danes o zdravniškem delu
DZ se bo danes sešel še na izredni seji, ki so jo zahtevali koalicijski poslanci. Na seji bodo obravnavali avtentično razlago 41.b člena zakona o zdravniški službi, ki govori o rednem delu zdravnikov.
Predlagatelji izredne seje se želijo z avtentično razlago zakona o zdravniški službi izogniti ponovitvi
situacije množičnih umikov soglasij za nadurno delo oz. opravljanje dežurstev.
Z avtentično razlago prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 41.b člena zakona o zdravniški službi želijo ugotoviti, da je člen nedvoumen in da delo zdravnikov v referenčnem času znaša 40-urni delovni teden in osem ur dela preko polnega delovnega časa brez soglasja. (sta)
MESTNA OBČINA PTUJ
VAS VABI
Dr. Štefan ČELAN, žnpan Mestne občine Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Z novinarske konference OO SDS
Zver: „Pukšič je po svoje zelo dober učenec Jankoviča!"
Osnovno sporočilo povolilne novinarske konference, ki jo je minuli konec tedna sklical predsednik destrniškega občinskega odbora SDS Milan Zver, je bilo jasno in nedvoumno: novoizvoljeni župan Franc Pukšič je še pred sklicem prve konstitutivne seje novega občinskega sveta potegnil vse poteze, s katerimi je že vnaprej onemogočil delo štirih izvoljenih opozicijskih svetnikov iz vrst SDS in Liste za Urban.
Foto: SM
Na novinarski konferenci, ki jo je ob izvoljenih svetnikih SDS in Liste za Urban vodil Milan Zver, je bilo povedano, da si je župan Pukšič takoj po volitvah s starim občinskim svetom privoščil spremeniti statut in poslovnik občine tako, da je maksimalno onemogočil delo opozicijskih svetnikov.
„Nedemokratične metode je Pukšič začel izvajati že pred volitvami; tik pred tem je namreč že drugič spremenil volilne enote, kar ni pošteno. Vsekakor pa zaradi tega dva 'njegova' svetnika, za katera je računal, da bosta zato izvoljena, nista bila. Prav tako je v času volilne kampanje spretno izrabil vse tiste prednosti, ki jih prinaša županska funkcija, od člankov v
Po zakonu o lokalni samoupravi je namreč prepovedano hkratno opravljanje nalog javnega uslužbenca in funkcionarja. Občinski uslužbenec, ki je bil izvoljen v občinski svet, se mora v 30 dneh po prvi seji sveta, na kateri mu je bil potrjen mandat, odločiti, ali bo še naprej delal kot občinski uslužbenec ali bo svetnik.
Marsikdo je bil namreč prepričan, da se bo raje odločil za službo, vodi referat za lokalno samoupravo in četrtne skupnosti ter je koordinator
občinskem časopisu naprej, pa tudi sicer je izrabljal vse prireditve za promocijo svojih kandidatov. Pokazal je, da je po svoje zelo dober učenec Zorana Jankoviča! Obljubljal je 200 novih delovnih mest v Termah, pa bi se bilo dobro vprašati, kako daleč je prišel s tem projektom, za katerega ni bilo porabljenega malo občinskega denarja," je uvodoma povedal Zver in dodal,
v Uradu župana MO Ptuj, kot za mestni svet. Za Štajerski tednik je minuli konec tedna povedal, da bo svetnik. Vprašanje, ali bo svetnik ali ne, je zanj zgolj retorično. »Glede na to, da sem kot predsednik stranke dobil mandat volivk in volivcev, ne zgolj kot nosilec liste MO SLS Ptuj, ampak tudi kot kandidat z daleč največjim številom referenčnih glasov, ne morem razmišljati drugače, kot da sledim mandatu, ki sem ga dobil na volitvah. Ob tem bi rad opozoril na nesporno pasivno volilno
da sami niso izvajali nobene protikampanje, čeprav se jim to očita.
„To se še v Belorusi-ji ne dela!"
Zatem pa je Zver razkril informacije, ki so odjeknile kot bomba: „To, kar je najbolj hudo v vsem skupaj, pa je dejstvo, da je bila takoj po nedeljskih volitvah sklicana seja starega sestava občinskega sveta in na tej seji je Pu-kšič spremenil splošne akte: poslovnik in statut občine, kar je legalno zelo vprašljivo in gotovo bomo poskušali ovreči veljavnost teh spremenjenih aktov. Vsekakor pa je nelegitimno in v posmeh demokraciji, da s staro sestavo ob že znanem in izvoljenem novem občinskem svetu spreminjaš pravila igre za naprej, v katerih bo delal novoizvoljeni parlament. To se še v Belorusiji ne dela! V teh novo sprejetih aktih je Pukšič spreminjal več zadev; med drugim je zmanjšal število članov posameznih delovnih
pravico in pravico do kandidiranja. Nesporno je, da sem mandat dobil. Po pravnem navodilu mi mora mestni svet mandat priznati, potem pa imam mesec dni časa, da se odločim, ali bom nadaljeval službo v občinski upravi MO Ptuj ali pa poiskal drugo zaposlitev. Odločil sem se za slednje, nove izzive bom iskal zunaj občinske uprave.«
Kot izvoljeni mestni svetnik in predsednik MO SLS Ptuj je Branko Brumen po prvem krogu opravil pogovore z obema županskima kandidatoma. Povedal je, da so ocenili, da nimajo mandata za to, da bi člane ptujskega SLS pozvali k temu, da naj v drugem krogu podprejo enega ali drugega kandidata; sami županskega kandidata niso imeli. Ob pogoju, da se bo v čim večji meri uresničeval njihov letošnji volilni program, pa so pripravljeni sodelovati v koaliciji za dobro Ptuja. Strankarska polarizacija mestnega sveta po njihovem prepričanju ni dobra za bodoči razvoj Ptuja.
MG
teles, s čimer je skrčil možnost delovanja naših štirih opozicijskih poslancev. Seveda je zapisal tudi, da je po novem za spremembe vseh splošnih aktov potrebna navadna večina za sprejemanje - le zakaj?! - nadalje uradno omejuje razpravo na sejah na tri minute glede postavljanja vprašanj in na pet minut za splošno razpravo, kar je še bolj striktno omejevanje kot pri Jankoviču v Ljubljani ... Očitno Pukšiču demokracija ne pomeni kaj veliko. Tudi pisna vprašanja se lahko po novem postavljajo le preko informacijskega sistema občine, ne vem, zakaj ... "
Protizakonito omejevanje sklicev izrednih sej
Zver pa z naštevanjem zadnjih Pukšičevih dejanj še ni končal: „Direktno nezakonito in v nasprotju s 35. členom Zakona o lokalni samoupravi pa je omejitev možnosti sklica izredne seje. Doslej je veljajo, da se izredna seja skliče, če tako zahteva 25 odstotkov svetnikov. Po novem se zahteva 40-odstotni delež svetnikov za sklic izredne seje, pri čemer je jasno, da imajo naši svetniki dobrih 36,03 odstotka v občinskem svetu. To je
nezakonito, saj v zakonu jasno piše, da je potrebnih najmanj 25 odstotkov svetnikov za sklic izredne seje! Zaradi vseh teh anomalij je jasno, da mora takšen statut in poslovnik pasti in mi bomo naredili vse, da se razveljavita ta dva tako spremenjena akta. S temi spremembami je nedemokratično porezal peruti opoziciji, še preden je sploh lahko začela delati! Konstitutivno sejo je sklical za ta četrtek in pred tem ti novi, spremenjeni akti po njegovem mnenju že veljajo, saj naj bi uradno začeli veljati dan pred sklicem seje!"
Milan Zver je skupaj s skupino štirih svetnikov (dva iz liste OO SDS in dva iz Liste za Urban) Pukšičeva dejanja označil kot grobo kršenje pravic novoizvoljenih svetnikov in še povedal, da je ob vseh naštetih samovoljnih potezah župana slednji za povrhu razveljavil še pravilnik o svetniških skupinah, s čimer svetniki nimajo več zakonske pravice za oblikovanje le-te: „Skratka, to, kar je napravil, dejansko pomeni, da je število odločujočih svetnikov skrčil z 11 na 7 in 'obglavil' ostale štiri, kar se leta 2010 zdi nepojmljivo. Sram pa je lahko tudi vse tiste svetnike, ki so pri tej sramoti sodelovali!"
Bodo težave že na prvi konstitutivni seji?
Za konec pa je Zver še povedal: „Naši svetniki so imeli dober namen pošteno delovati v občinskem svetu kot opozicijski svetniki, na žalost pa jim je pripravljena dobrodošlica, ki je vse prej kot to in nedemokratična. Osebno sem prepričan, da ta nova pravila igre v prihodnosti ne bodo obveljala, v tem prehodnem obdobju pa se bo treba znajti in bomo pač javnost obveščali na druge načine, tako da bo delo v občini res javno!"
Vladimir Vindiš, eden izmed novoizvoljenih svetnikov, se je zahvalil vsem, ki so glasovali za kandidate obeh list, nato pa še povedal: „Zelo me moti, da se župan v vseh javnih nastopih obnaša tako, kot da po novem občinski svet šteje le sedem občinskih svetnikov, ostalih štiri sploh ne priznava. Prav je, da občani Destrnika zvedo za to dejstvo, da župan ne priznava legitimnosti teh štirih mandatov!"
Glede dela v občinskem svetu v prihodnje pa je razmišljal tako: „Na seji v četrtek bomo videli, kako je sploh možno delati, ker naj bi jo po statutu občine vodil najstarejši izvoljeni svetnik, to sem pa jaz. In bom videl, kako bo sploh možno izvesti sejo. Menim sicer, da prve štiri točke dnevnega reda, s katerimi se potrjuje izvoljeni občinski svet, ne bodo težavne. Po vsej verjetnosti pa zna biti problematična naslednja točka, kjer se bo imenovala občinska mandatna komisija, ki ima tri člane in pričakujem, da bo težko, da bi kdo od nas štirih sploh prišel v to komisijo, pa tudi v vse ostale občinske odbore."
SM
Pukšič odgovarja:
Kako komentira trditve in podatke, ki so jih na novinarski konferenci predstavili svetniki in Milan Zver, smo povprašali tudi Franca Pukšiča, ki je povedal: „Vse spremembe so usklajene z zakonodajo, zaradi racionalizacije občinskega proračuna pa je res zmanjšano tudi število članov v posameznih odborih. To smo načrtovali že prej, vendar zaradi predvolilne kampanje ni bilo časa, dejstvo pa je, da je racionalizacija nujna, saj bodo občine v prihodnje prejemale približno 8 odstotkov nižjo primerno porabo kot doslej. Spremembe aktov so tudi povsem legitimne, saj dosedanji občinski svet deluje legitimno vse do prve konstitutivne seje. Sicer pa bom na vse očitke odgovoril na novinarski konferenci potem, ko bom seznanjen s podrobnostmi."
Foto: SM
Milan Zver: „To, kar je napravil Pukšič, je nedemokratično in protizakonito; število odločujočih svetnikov je skrčil na sedem, ostale štiri pa 'obglavil'! Sram pa je lahko tudi vse tiste svetnike, ki so pri tej sramoti sodelovali!"
Ptuj • Še o ptujskem mestnem svetu
Branko Brumen zaupanja volivk in volivcev ne bo izneveril
Pri sestavi novega mestnega sveta se je v preteklih dneh najbolj razpravljalo, bolje ugibalo, ali bo Branko Brumen, nosilec liste SLS za mestni svet, ki je na letošnjih lokalnih volitvah dobil zaupanje volivk in volivcev, tudi v resnici zasedel sedež v 29-članskem mestnem svetu.
Apače • Janez Janša na Leskovarjevem predvolilnem srečanju
Najboljši proti krizni ukrep so predčasne volitve!
Predvolilnega srečanja kandidata za župana občine Kidričevo Antona Leskovarja sta se v četrtek, 21. oktobra, v Apačah udeležila tudi Janez Janša, predsednik stranke SDS, ter poslanec državnega zbora Branko Marinič.
ni do grla". A po dosedanji zakonodaji so predčasne volitve skoraj nemogoče, zato bo treba ukrepati tudi v tej smeri. Sedanji vladi je Janša očital tudi, da je v zadnjih dveh letih najela več kreditov kot vse prejšnje vlade skupaj. Očital ji je, da je zaradi ne-taktičnih potez kriva, da je v zadnjih dveh letih propadlo okoli 50.000 delovnih mest, s čimer je zapravila tudi tistih 45.000 novih delovnih mest, ki naj bi jo ustvarili v mandatu njegove vlade. Kritičen je
tudi na račun neurejenih razmer v slovenskem sodstvu, saj je še vedno preveč sodnih zaostankov, po Janševi oceni imamo še vedno prek 500.000 nerešenih zadev, kar je za demokratično državo nedopustno in nezdravo.
Zaradi vseh negativnih kritik je predsednik občinskega odbora stranke SDS Kidričevo Bogdan Škafar izrazil prepričanje, da bodo Janeza Janša ob naslednjem obisku v občini Kidričevo spet pozdravili kot predsednika vlade,
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Janez Janša je bil v Apačah v družbi z moderatorjem srečanja Marjanom Bezjakom ter županskim kandidatom Antonom Leskovarjem (desno).
Predstavniki političnih strank in drugi krajani so dvorano doma krajanov v Apačah dodobra napolnili.
Prvaka stranke SDS so v Apačah sprejeli z velikim navdušenjem, saj so dvorano tamkajšnjega doma krajanov dodobra napolnili. Tega je bil še posebej vesel prav Janez Janša, ki je ugotovil, da je za takšna srečanja veliko več zanimanja na podeželju kot v velikih mestnih središčih, kot je denimo Ljubljana. Ob tem, ko je izrazil vso podporo kandidatu SDS Antonu Leskovarju za župana občine Kidričevo, je poudaril, da je zelo pomembna tista moč, ki jo lahko občani izrazijo vsake štiri leta na lokalnih volitvah, zato te priložnosti tokrat ne smejo zamuditi. Po njegovem prepričanju je Leskovar
kandidat, ki ima številne življenjske in politične izkušnje, ključne točke njegovega programa pa so le odraz tega, kar občina Kidričevo dejansko potrebuje v naslednjem obdobju. Tudi celoten drugi krog županskih volitev je za 74 slovenskih občin označil kot zelo pomemben, ker pa je volilna udeležba običajno slabša kot v prvem krogu, pa je zelo pomemben vsak glas, zato je po njegovem treba storiti vse, da bodo čim več volivcev prepričali, da so njihovi županski kandidati najbolj primerni. Ko je ocenjeval trenutno stanje v državi, je menil, da je Slovenija v teh dneh pred pomembnimi od-
ločitvami, posebej občutljiva pa je predlagana pokojninska reforma.
Kandidat za župana Anton Leskovar je poudaril, da je ključna točka njegovih prizadevanj zadovoljenost vseh občanov, zato se bo ob morebitni izvolitvi za župana zavzemal za ureditev razmer na občinski upravi, da bo ta bolj prijazna do občanov. Sicer pa je menil, da si je v minulih osmih letih delovanja v politiki nabral dovolj izkušenj, da bo lahko vplival na boljše vodenje občine, predvsem pa na racionalnejše gospodarjenje, saj so bili sedaj priča, da se je v nekaterih primerih z denarjem delalo
negospodarno. Kot primer za to je navrgel fasado nove dvorane v Kidričevem, kjer naj bi „občina vrgla vstran okoli 100.000 evrov, samo zato, da bi nekomu omogočila delo". Tudi zaradi takih primerov si sploh ne zna prestavljati, kako bi bilo v občini, če kot župan ne bo zmagal.
Na vprašanje enega od udeležencev, kako predsednik stranke ocenjuje zadnje dogodke v Franciji, je Janez Janša odgovoril, da smo Slovenci zelo potrpežljiv narod in da bi glede na vse bolj kritične razmere v državi bile najboljši protikrizni ukrep predčasne volitve, „sicer bomo čez dve leti zadolže-
bil tudi do mogočnega avtocestnega lobija, zaradi katerega imamo po njegovi oceni v Sloveniji zagotovo daleč najdražje avtoceste v vsej Evropi, pa tudi do predloga novega zakona o davku na nepremičnine, kjer se je pokazalo, da je zaradi prevelike naglice in površnosti bilo opravljenih vsaj 200.000 napačnih ocen in izračunov; zato je po njegovem težko verjetno, da bi država bila sposobna odmeriti davke že v prihodnjem letu. V razpravi je bilo slišati tudi precej kritičnih besed na račun propadanja slovenske lesne industrije, zaradi česar si zadnje čase z našim lesom delajo profite Avstrijci, pa
za udeležbo na srečanju pa se je zahvalil tudi prijateljem iz SLS in še preostalega zdravega jedra N.Si, ki so se jim pridružili v prizadevanjih, da bi Anton Leskovar postal novi župan občine Kidričevo, vse skupaj pa je ponovno pozval, da v nedeljo glasujejo za njihovega kandidata ter da storijo vse, da bodo v to prepričali tudi čim več drugih občanov. Sicer pa so predvolilno srečanje v Apačah, ki je veljajo za enega najmočnejših centrov Leskovarjevih in Janševih strankarskih privržencev, nadaljevali ob bogato obloženih mizah, pečenem kostanju ter tekočih dobrotah.
-OM
Savci • Gasilska vaja društev zveze Sv. Tomaž
Preverili pripravljenost
V mesecu požarne varnosti so v Gasilski zvezi Sv. Tomaž organizirali sektorsko vajo, ki jo je pripravilo PGD Savci. Poleg domačinov so v vaji sodelovala še ostala tri društva, ki sestavljajo zvezo - PGD Koračice, PGD Trnovci in PGD Pršetinci.
Vajo so izvedli na objektu sadjarstva v Savcih. Predpostavka je bila, da je zagorelo v notranjosti objekta, zato je bilo treba izvesti notranji napad. V notranjosti objekta so bili tudi ranjenci, ki so jih izvlekli in so jim reševalci nudili potrebno oskrbo. Ker objekt ni imel na voljo vode, so gasilci potegnili verigo iz bližnjega ribnika. V akciji je sodelovalo okrog 60 operativcev, ki so uporabili GV in GVC s hitronapadalnimi cevmi. Vajo je vodil poveljnik PGD Savci Roman Horvat, delo na posameznih sektorjih pa so vodili podpoveljniki vseh štirih gasilskih društev.
PGD Savci so pobrateni s PGD Gornja Radgona, zato so izkoristili vajo za izmenjavo znanj in izkušenj s kolegi iz Gornje Radgone ter si za vajo omislili še pomoč ekipe z avto-lestvijo. Radgončani pa so radi preizkusili svojo novo pridobitev in vadili rokovanje z njo.
Mirko Raušl, predsednik PGD Savci, je povedal, da ima društvo blizu 200 članov in je v II. kategoriji.
„Vaja je bila namenjena izobraževanju in urjenju operativnih enot gasilske zveze. Naša gasilska društva so dobro opremljena. Zato gre zahvala žu-
panu, ki se zaveda, da morajo biti gasilci dobro opremljeni. Upamo, da bo s takšno vnemo za nas skrbel tudi v prihodnje. Letos smo pridobili GVC 16/25 za PGD Pršetinci, kar je velika pomoč za operativno delovanje vseh društev. Za vse pridobitve se dogovarjamo in načrte uskladimo, saj vemo, da proračun ni vreča brez dna. Večjih nabav trenutno ne načrtujemo, nakupili bomo le še nekaj osebne opreme, dihalnih aparatov, drobne opreme in podobno," je o zvezi povedal njen predsednik Janez Obran.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
V vaji so sodelovali gasilci štirih PGD zveze Sv. Tomaž, gašenje z lestvijo pa so prikazali gasilci PGD Gornja Radgona.
Ptuj • S tiskovne konference Lions kluba Ptuj
»Z roko v roki nisi sam«
Od 30. junija letos ima Lions klub Ptuj novega predsednika, Albina Brencla, ki bo novo lio-nistično leto skušal kar najbolje zaznamovati. Izbral je geslo Z roko v roko nisi sam. Noto dobrodelnosti nosi tudi ples, ki ga ob 13-letnici delovanja kluba organizirajo v restavraciji Pan v Kidričevem, 13. novembra. Med gosti bo tudi guverner diskrikta 129 Slovenija Anton Horvatič. Izkupiček plesa bodo namenili zdravljenju dojenčkov Miha in Matica, ki bolehata za cistično fibrozo in pankreasom.
Na tiskovni konferenci, ki je bila 22. oktobra, so predstavili poročilo o delu in projektih v lionističnem letu 2009/2010, ko je klub vodil Andrej Horvat ter Charter night 2010 oziroma dobrodelni ples kluba ob njegovi 13-letnici uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti se je javnosti predstavil tudi novi predsednik Lions kluba Ptuj Albin Brencl, ki bo klub vodil v obdobju 2010/2011. Na konferenci, ki jo je vodil ustanovni predsednik Lions kluba Ptuj Branko Brumen, je sodeloval tudi Aleš Gač-nik, član kabineta guvernerja diskrikta 129 Slovenija, ki odgovarja za projekte, povezane s kulturno dediščino in kako jih približati različnim socialnim in hendikepira-nim skupinam, je na skupščini več povedal o vlogi in pomenu ptujskega kluba v okviru slovenskega dis-
trikta, ki sodi med najuspešnejše, kot je tudi slovenski distrikt eden najuspešnejših na svetu. To je tudi priznanje slovenskemu lionizmu, ki je slabih dvajsetih letih obstoja opravil številna dobra dela na območju celotne Slovenije. Člana kabineta guvernerja sta iz Lions kluba Ptuja še Milan Senčar in Jurij Šarman, kar že samo po sebi govori o pomenu ptujskega Lions kluba v okviru dis-trikta 129-Slovenija. Gačnik je povedal, da se uspešnost kluba ne meri samo po višini zbranega denarja, temveč tudi po številnih domiselnih humanitarnih projektih, ki lajšajo probleme ljudi, ki potrebujejo pomoč, ki jih je državni aparat obšel in so prepuščeni samemu sebi.
V lionističnem letu 2009/2010, ko je klub vodil Andrej Horvat, so aktivnosti oziroma projekti potekali
pod motom Drobiž za obliž. Na oktobrski skupščini kluba so ugotovili, da sploh ni šlo za drobiž, da je bilo kar nekaj obližev. V minulem li-onističnem letu so zbrali kar 20.548 evrov za različne humanitarne namene. Največji znesek so namenili socialno ogroženim, kot izkupiček s ptujskega dneva dobrodelnosti in tradicionalne obarjade, ki sta tudi največja klubska projekta. Leto pod vodstvom Andreja Horvata je bilo izredno uspešno.
Novi predsednik Lions kluba Ptuj Albin Brencl se je odločil, da bo klub po dveh letih premora ponovno organiziral dobrodelni ples. S tem bodo tudi dokazali, da se tudi v težkih časih ljudje dobre volje znajo družiti in prispevati za dober namen, za tiste, ki pomoč potrebujejo. Kakor je povedal Albin Brencl, je biti predsednik
Lions kluba ne samo čast, temveč tudi obveznost. »Ko razmišljaš, kako boš to počel, si moraš najprej najti slogan. V lionističnem letu, ki ga bom vodil, bomo aktivnosti izvajali pod motom Z roko v roki nisi sam. Z njim se želim podobno kot že predsedniki kluba pred menoj zapisati v zgodovino lionističnega delovanja na tem območju in širše. Pod mojim vodstvom bo eden najuspešnejših slovenskih Lions klubov organiziral največjo dobrodelno gala prireditev v Sloveniji v letu 2010. Dobrodelnega plesa, ki bo 13. novembra v dvorani restavracije Pan v Kidričevem, se bo udeležilo 260 ljudi, ki mislijo dobro. Vse, kar bomo zbrali na tem plesu, bomo poklonili dvema neozdravljivo bolnima dojenčkoma,« je povedal Albin Brencl. Ob obujenem dobrodelnem plesu bodo tudi v novem li-onističnem letu izvedli vse tiste programske aktivnosti oziroma dejavnosti, po katerih so prepoznavni v ožjem in širšem okolju. Ob novem letu bodo obdarili otroke iz socialno ogroženih družin, ob pustu 2011 izvedli tradicionalno obarjado za dober namen, po najboljših močeh pa se bodo potrudili tudi pri mednarodni izmenjavi mladih. Še vedno pa tudi ohranjajo božično-novoletno stojnico, s katero ostajajo v mestnem jedru in na kateri bodo kot že vsako leto doslej naprodaj izdelki Zavoda dr. Marjana Borštnarja, Sončka, Ozare in drugih humanitarnih organizacij.
MG
Ptuj • Jesenski večer v starem mestnem jedru
Življenje dajejo ljudje
21. oktobra je v Kavarni cesarja Trajana v središču Ptuja Vojo Veličkovič skupaj z lastnikoma kavarne in več gosti pripravil večer, v katerem so se prepletali poezija, glasba, grozdje in vino.
S svojimi verzi sta nastopila Mirko Jaušovec in Vojo Veličkovič, zapel je vokalni ansambel Musica, v ozadju je igral klavir ... »Z lastnikoma kavarne smo se pogovarjali, da bi bilo dobro ponovno ustvariti kak dogodek na Murkovi, v starem mestnem jedru. Osnovni smoter je
prepoznavnost starega mestnega jedra, da pri ljudeh vzbudimo občutek, da so temu mestu tudi nekaj dolžni, ne pa samo, da od njega nekaj pričakujejo. Dolžni so torej nekam priti, se družiti, spoznavati z ljudmi, s svojimi prijatelji prebiti nekaj lepih ur, neobremenjeni z boga-
tenjem, in častiti ta čudoviti Ptuj,« je povedal Veličkov-ič, ki pa ga je razočaral slab obisk dogodka.
Ptujčani tako po njegovem mnenju za stanje v mestu ne morejo kriviti nekoga drugega, ampak najprej sami sebe povprašati, kaj so prispevali k dogajanju. »Zaveda-
ti se morajo, da smo mi tisti, ki bomo staremu mestnemu jedru dali življenje. Ptujčani, pridite na vsak tak dogodek, če niste zadovoljni, povejte, kako naj se ga naredi lepše ali ga naredite sami, vsekakor pa najprej pridite,« je še dodal.
Polona Ambrožič
Od tod in tam
Skorba • Srečanje starejših občanov občine Hajdina
Foto: Črtomir Goznik
V domu krajanov v Skorbi je občina Hajdina z županom Radoslavom Simoničem v petek, 22. oktobra, pripravila že tradicionalno srečanje starejših občanov občine Hajdina, starih nad 70 let. Za prijeten sprejem so poskrbeli člani občinskega sveta in predsedniki vaških odborov, za prevoze pa domača gasilska društva. V vlogi župana jih je še zadnjič v svojem mandatu nagovoril Radoslav Simonič. Zaželel jim je vse lepo in da se še večkrat srečajo v veselem in s pozitivno energijo nabitem vzdušju. Hkrati pa jih je povabil na preostale prireditve ob letošnjem, 12. prazniku občine Hajdina. Tudi letošnje srečanje so obogatili s kulturnim programom, ki so ga pripravila domača kulturna društva oziroma skupine in OŠ Hajdina, ter druženjem ob kosilu in dobri glasbi. V občini Hajdina živi okrog 400 starejših od 70 let. Najstarejša krajana sta 92-letna Helena Brodnjak in 91-letni Franc Polajžer, oba živita na Zgornji Hajdini.
MG
Ptuj • Razstava Najdimo nekaj zase
Foto: Črtomir Goznik
Društvo upokojencev Ivana Rudolfa Breg je jesensko dogajanje obogatilo z novo razstavo pod naslcv
vom Najdimo nekaj zase. K sodelovanju so povabili OŠ Breg, Zavod dr. Marjana Borštnarja, svoje krajane, ki so se in se še trudijo na različnih področjih življenja in dela ter nekatere druge. Njihovo delo predstavlja dragocen prispevek k razvoju ožjega in širšega okolja. Spomnili so na svoje nekoč zelo uspešne podjetnike oziroma družine, ki so svoj kraj promovirali daleč naokrog, orodjarja Slavka Horvat, lončarja-pečarja Andreja Hernjo, prevoznika Ernesta Peč-nika - Nestla, taksista in prevoznika Stanislava Novaka. Svoje izdelke je razstavila Marta Čuš s Polenšaka, svobodni umetnik Gojkovič, pa član zelene bratovščine Franc Muzek. Skratka, breški upokojenci so še enkrat pokazali, da prihodnosti ni brez preteklosti, da je vsak dan slehernega izmed njih lahko bogat ne glede na starost in stanje duha.
MG
Ptuj • Sedma sezona Primusovih vinskih zgodb
Foto: Črtomir Goznik
Vklubu GeminaXIII. se je 22. oktobra pričela sedma sezona Primusovih vinskih zgodb. Potekala je pod naslovom Iz gradu v Terme, na ptujskem gradu so se namreč vinske zgodbe tudi začele. Vsako leto pa na ptujskem gradu pripravijo grajsko ocenjevanje vin. Predstavili so se odlični vinarji VTC Srednje Slovenske gorice. Gost povezovalca vinskih zgodb odličnega poznavalca vin Janeza Vrečerja je bil Andrej Rebernišek, svetovalec in sam odličen pridelovalec vin. Udeleženci so pokusili mošt sovinjona vinogradništva Rebernišek, nekaj suhih in polsuhih ter posladko in sladko vino, ki so jih pridelali Radovan Šuman Zavrh (šipon in laški rizling suhi jagodni izbor), Marko Toplak Juršin-ci (modri pinot in sivi pinot), Simon Druzovič Vitomarci (traminec in rumeni muškat), Vinogradništvo Horn Mala Nedelja (muškat otonel) in Vinogradništvo Šuen - Bogša Juršinci (renski rizling). Izbrane vinske okuse sta na najboljši možen način dopolnila kulinarika in kultura, za klavirjem David Krajnc, s knezom Bojanom pa je prišla plesna skupina društva Cesarsko-kraljevi Ptuj.
MG
Ormož • Gradnja bioplinarne lepo napreduje
Zagnali jo bodo aprila
Načrtovanje postavitve bioplinarne je v Ormožu dvignilo veliko prahu. Potem ko se je prah nekoliko polegel, pa so konec julija začeli graditi objekt, vreden okrog šest milijonov evrov. Investitor je Robert Šijanec, lastnik podjetja Bioplin Šijanec.
Gradbišče je v polnem teku, saj poskušajo izkoristi ugodno vreme. Začeli z izkopom in gradnjo treh digestorjev. Zgrajena bo še končna laguna, kjer bodo uporabljene snovi čakale na razvoz ali nadaljnjo predelavo. Gradi se tudi upravna stavba s pisarnami, od koder bo voden tehnološki proces, kjer bo bioplinski motor in transformatorska postaja in se bo vršil proces predelave plina v toplotno in električno energijo. V letošnjem letu bi radi zaključili težka gradbena dela, pozimi pa bi se
posvetili elektro in strojnimi instalacijami znotraj objektov, je povedal Robi Šijanec, ki je organiziral ogled gradbišča za ormoške svetnike, povabil pa je tudi novinarje.
Dela bodo potekala, dokler bo to dovoljevalo vreme. Zagon bioplinarne je predviden aprila, vendar sama gradnja terminski plan menda prehiteva za skoraj mesec dni, kljub temu da je izvajalce pri gradnji nekaj časa motilo deževje.
Že lep čas so na njivah ormoških kmetov trije kombajni z ekipami delavcev in trak-
toristov, ki pripravljajo silažo za bioplinarno. Ker je ne morejo skladiščiti na samem objektu, ker še ni dograjen, silažo vozijo na deponijo v lagune bivše TSO. V TSO so se namreč dogovorili za uporabo njihovih kapacitet proti plačilu. Poleg tega pa zbira biolinarna silažo še na dveh deponijah izven Ormoža.
Da bi bilo surovine za bi-oplinarno premalo, se Robi Šijanec ne boji. Surovine je zaenkrat dovolj, zaradi poplav še skoraj preveč. Okoliške kmete je že pridobil s pogodbami in dogovoril so
se, da jih bo tudi oskrboval s semeni. „Po mojih izračunih je za delovanje bioplinarne potrebno od 200 do 300 hektarjev površin. Veliko je odvisno tudi od same mešanice, ki se uporablja, koliko je trav in koliko drugih substratov. Dogovoril sem se tudi že za prevzem pivskih tropin dveh slovenskih pivovarn, s podjetjem Pinus Rače pa za odvoz glicerola, ki je čokolada za bakterije. V bio-plinarni bo končala tudi vsa zelenjava, ki ostane kot višek v trgovinah, in stari kruh iz pekarn. Dogovorjeno je tudi
Foto: Viki Ivanuša
Robi Šijanec: „Zemeljska in težka gradbena dela bi radi končali do zime."
s Komunalnim podjetjem Ormož, da bo del zelenih snovi pripeljalo v bioplinar-no. Vinogradniki so po trgatvi pripeljali tudi vinske tropine," je povedal Šijanec.
Naslednja faza nadgradnje celotnega objekta bo sušilnica, ki bo prevzela ves tekoči odpad iz bioplinarne in ga
bo predelovala v suho snov - humus, ki se bo koristil za pelete za vrtnarije ali za toplotno oskrbo. Potekajo že dogovori s podjetjem za toplotno oskrbo Ljubljane, ki je zainteresirano za pelete katerih kalorična vrednost je enaka kot pri drveh.
Viki Ivanuša
Kidričevo • Na obisku evropski poslanec Milan Zver
Šibki smo na področju kmetijstva in visokega šolstva
Kljub skromni udeležbi je bila petkova okrogla miza o razvoju šolstva na podeželju in trenutnih razmerah v Sloveniji, na kateri sta sodelovala evropski poslanec Milan Zver in ob koncu še poslanec državnega zbora Branko Marinič, dokaj zanimiva.
Foto: M. Ozmec
Evropski poslanec Milan Zver (stoji) je v Kidričevem opozoril na številne neizkoriščene možnosti na področju kmetijstva in visokega šolstva.
Kidričevo • Po drugem krogu lokalnih volitev
Novi župan je Anton Leskovar
V občini Kidričevo je v drugem krogu županskih volitev največ, dobrih 53 odstotkov glasov prejel kandidat SDS Anton Leskovar, ki ga je v drugem krogu podprla tudi SLS. Kot je poudaril, bo županoval profesionalno.
Na nekatere ne dovolj izkoriščene možnosti slovenske kulture, izobraževanja in kmetijstva v evropskem prostoru je na okrogli mizi v prostorih OŠ Kidričevo v petek, 22. oktobra, opozoril nekdanji šolski minister Milan Zver, ki je v evropskem parlamentu tudi član odbora za kulturo in izobraževanje ter nadomestni član odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. Poudaril je, da se v evropskem prostoru pripravlja nov koncept razvoja kmetijstva, od katerega si lahko Slovenija obeta več denarja kot doslej. Sicer pa je izrazil zaskrbljenost, ker kmetijska območja Slovenije v zadnjih 20 letih počasi, a vztrajno zaraščajo. Dobri in primerljivi smo le v proizvodnji mleka in govejega mesa, v vseh ostalih kmetijskih panogah pa smo v primerjavi z razvitim svetom nekonkurenčni, niti nismo sposobni preživeti sami sebe.
Sicer pa v EU živi od kmetijske proizvodnje več kot 18 milijonov ljudi in treba se je zavedati, da brez gospodarnega kmetovanja oz. proizvodnje domače hrane tudi v Sloveniji ne bo šlo. A tega se bo po njegovem mnenju morala zavedati tudi država, ki je pred desetletjem namenjala za kmetijstvo mnogo več denarja kot danes. Urediti in bistveno izboljšati bo treba tudi subvencioniranje kmetijske proizvodnje, ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji, saj jo prejemajo v Belorusijo okoli 70 evrov v Franciji pa tudi prek 600 evrov po hektarju.
Nekoliko ugodnejše pa je po mnenju Zvera stanje na področju šolstva, saj smo v primerjavi z evropskim prostorom primerljivi in na nekaterih področjih tudi zelo dobri. Dobri smo pri vzgoji in izobraževanju otrok starih do 15 let, neprimerljivi in nekon-
kurenčni pa na področju visokega šolstva in univerzitetnega izobraževanja, kar se posredno odraža tudi v gospodarstvu. Stanje smo želeli izboljšati z bolonjskim programom, oziroma reformo visokega šolstva, a pravih rezultatov žal še vedno ni, saj se soočamo s pravo krizo univerz in univerzitetnega izobraževanja. Glede na potrebe gospodarstva pa po njegovem mnenju Slovenija potrebuje predvsem več tehničnih diplomantov, še posebej s področja matematike, fizike in kemije, daleč preveč pa imamo diplomantov s področja družboslovja. Zaradi nenehnega zmanjševanja števila otrok se pojavljajo tendence o ukinjanju osnovnih šol na podeželju, saj so te tudi sicer veliko dražje, a ne smemo pozabiti, da šola ne le izobražuje in vzgaja, ampak tudi sociali-zira. Zato se Zver zavzema za ohranjanje mreže osnovnih šol v sedanjem obsegu.
Na nekatere najaktualnejše politične razmere v Sloveniji pa je opozoril poslanec državnega zbora Branko Marinič, ki se je ob opravičilu za zamudo zaradi proceduralnih zapletov v parlamentu pohvalil, da je zelo hitel, saj je potreboval za pot iz prestolnice le 68 minut. Takoj zatem pa je pojasnil, da je zapustil vročo razpravo o vsebini predloga novega zakona o varnosti v prometu, ki je zelo rigorozen in predvideva za kršitelje bistveno višje globe.
OM
Po za sedaj še neuradnih podatkih državne volilne komisije je v drugem krogu volitev za župana, v nedeljo, 24. oktobra, v občini Kidričevo od 5.642 vpisanih glasovalo 2.911 volivcev ali 51,60 vseh vpisanih v volilnem imeniku. Kandidat SDS Anton Leskovar, ki ga je v drugem krogu podprla tudi SLS je prejel 1.552 glasov ali 53.67 %, neodvisni kandidat Vladimir Korošec, ki so ga v prvem krogu podprli SD in LDS, v drugem krogu pa še N.Si, Zares, Desus in Zeleni Slovenije, pa je prejel 1.340 ali 46,33 % vseh glasov.
Na naše vprašanje kje in s kakšnimi občutki je sprejel novico o tem, da je postal novi župan občine Kidričevo, je Anton Leskovar odgovoril: "Rezultate sem pričakal s svojimi prijatelji in podporniki v Lovrencu, občutki pa so
bili seveda zelo dobri, saj smo v zmago verjeli."
Kaj boste storili najprej, ko boste župansko funkcijo prevzeli tudi uradno?
„Najprej se bomo s sodelavci na občini dogovorili o novem načinu dela na občini, ki bo naravnano občanom prijazno. Nato bom pregledal finančno stanje, potek obstoječih projektov, sklical nadzornike in zahteval kakovostnejšo izvedbo del."
Ali se boste držali svojih predvolilnih obljub in predvsem ali boste župa-novali profesionalno?
„Seveda, držali se bomo začrtanega plana razvoja občine Kidričevo, svojo funkcijo pa bom vsekakor opravljal profesionalno."
Sicer pa, kot kaže, Lesko-varju ne bo težko županovati, saj bo svet občine Kidričevo
v novi sestavi sestavljen iz 17 svetniških mest, med njimi je skoraj polovica dosedanjih svetnikov, kar pet pa jih bo po novem iz njegove stranke SDS in štirje iz stranke SLS, ki ga je podprla v drugem krogu. Torej naj bi imela domnevno vladajoča koalicija devet svetniških sedežev. V domnevni opoziciji pa naj bi bili tokrat trije svetniki iz LDS, po dva iz SD ter po en svetnik iz strank Zares, N.Si in Desus.
Iz vrst SDS so v občinski svet izvoljeni Danilo Lende-ro iz Apač, Anton Panikvar iz Kungote pri Ptuju, Anton Leskovar iz Lovrenca na Dr. polju (namesto katerega bo sedaj sedel nekdo drug iz vrst SDS), Milan Fideršek iz Zg. Jablan, Marjan Bezjak iz Žu-pečje vasi. Iz vrst Slovenske ljudske stranke Danijel Zajc iz Apač, Milan Strmšek iz Šikol, Franc Planinšek iz Pleterij in Andrej Napast iz Cirkovc. Iz LDS - Liberalne demokracije Slovenije Anton Habjanič iz Njiverce, Branko Valentan iz Apač, Zoran Žunko iz Sp. Gaja pri Pragerskem. Iz vrst stranke socialni demokrati (SD) Marko Perger iz Njiverc in Stanislav Lampič iz Njiverce vasi, iz vrst stranke ZARES - Nova politika Goran Bezjak iz Kidričevega, iz vrst Nove Slovenije Jožef Medved iz Lovrenca na Dr. polju, iz vrst stranke DeSUS pa Marjan Hergan iz Zg. Jablan.
-OM
Foto: M. Ozmec
Župan občine Kidričevo je postal Anton Leskovar iz Lovrenca na Dravskem polju.
Ptuj • Dvorec Ristovec in naš kraj skozi čas
Poglobili so se v svojo preteklost
V Domu krajanov Budina-Brstje je četrtna skupnost Jezero v sodelovanju z društvom upokojencev Budina-Brstje, kulturnim društvom Moški pevski zbor JezeroBiri, društvom ljudskih pevk Jezero in društvom gospodinj Jezero, Ferijem Krušičem, Davorinom in Doris Munda 2. oktobra pripravilo strokovno predavanje pod naslovom Dvorec Ristovec in naš kraj skozi čas, ki sta se ga ob krajanih udeležila tudi ptujski župan Štefan Čelan in Peter Pribožič, svetnik mestnega sveta s tega območja.
Strokovno predavanje o dvorcu Ristovec je spremljal bogat kulturni program.
V imenu ČS Jezero je zbrane pozdravil predsednik sveta Črtomir Rosic in povedal, da je predavanje lep zaključek zdajšnjega mandata sveta ČS Jezero in da bo potovanje skozi čas zagotovo prispevalo k boljšemu poznavanju kraja.
Predavanje so organizirali, da bi krajani spoznali vsaj
kanček zgodovine svojega kraja. Prav tako pa so želeli kot že večkrat doslej, da bi prebudili vest družbe o tem, da bi bilo potrebno za ta kulturni spomenik čim prej poskrbeti, kljub denaciona-lizacijskemu postopku, saj nezadržno propada. Še leta 1937 je zaslediti v leksikonu
Dravske banovine, da je dvorec Ristovec last Franca Hoi-niga, zatem pa so se sledi izgubile, je glede razlastitvenih postopkov povedala Ljubica Šuligoj, ki je tudi vodila skozi strokovno predavanje s kulturnim programom.
Dvorec Ristovec v Brstju je redek primerek t. i. vodnega
dvorca na Slovenskem in širše, ki je bil zgrajen v 15. stoletju. Njegovo usodo skozi čas, ki ga je pospremilo tudi zelo raznoliko lastništvo, so krajanom podrobneje predstavili zgodovinarji Marija Hernja Masten, ki je govorila o času pred nastankom dvorca, o najstarejšem obdobju Budi-ne, grad in gospodstvo Risto-vec v 19. stoletju je predstavil Peter Šemnički, univ. dipl. zgodovinar, Ljubica Šuligoj pa novejšo zgodovino dvorca oziroma tedanje politične občine Brstje, ki je ob tej priložnosti tudi poudarila pomen poznavanja kraja, v katerem živiš. Potrebno je spoštovati tisto, kar nam je preteklost pustila, to prispeva tudi k boljši navezanosti na kraj kot tudi k ohranjanju kraja. Ljubica Šuligoj je prepričana, da bo to predavanja spodbudila še druga, prepričana je, da bi morali tudi več vedeti o starem rogozniškem pokopališču, kjer je pokopan marsikateri pomemben Slovenec. Naše ulice in naši zaselki se po nekom imenujejo. Smo
se kdaj vprašali po kom, kdo so ti ljudje? Kultura in izobraževanja bi morala najti svoje mesto v programih četrtnih svetov.
Predavanje je pospremila tudi manjša razstava, na kateri so krajani v sliki in besedi lahko spoznali najpomembnejšo dokumentacijo o dvorcu Ristovec, sodstvo in socia-lo v okviru gospoščine Risto-vec v 19. stoletju, lastnike in zakupnike v tem stoletju ter posest gospoščine. Izkazale
pa so se tudi članice Društva gospodinj Jezero, ki so spe-kle nekaj peciva po receptih iz Vodnikove kuharice iz leta 1811, spekle pa so tudi nekaj novodobnega peciva, potico in šarkelj. Pevci in pevke so se vživeli v preteklost, pevci so nastopili v navadnih srajcah in šurcih, pevke pa so se oblekle v oblačila, ki so jih nekoč na podeželju nosile ženske. Ristovec in vsa zemljiška go-spoščina na Slovenskem je živela v kmetijskem - podeželskem okolju.
Prebivalce Budine in Brstja se je predavanje zelo dotaknilo. Prisluhnili so mu z velikim zanimanjem, pritegnila jih je tudi priložnostna razstava. Vsi skupaj pa si tudi želijo, da bi se čim prej končala kalvari-ja dvorca, saj če se ne bo kmalu pričela sanacija, ga kmalu ne bo več. Propadla bo še ena kulturna dediščina, ki bi kraj sicer lahko bogatila.
MG
Članice društva gospodinj Jezero so poskrbele za sladki del; pecivo so spekle po receptih iz Vodnikove kuharice iz leta 1811.
Foto: MG
Foto: MG
Ptuj • Ljudske pevke KD Jezero
Skupaj že šest let
V soboto, 16. oktobra, so ljudske pevke KD Jezero obeležile šest let trdega, čeprav ljubiteljskega dela.
Ptuj • O Mazzinijevi Nemški loteriji
»Zavrnitve dobiva vsak!«
13. oktobra se je v Domu kulture Muzikafe na literarnem večeru Ptujčanom predstavil Miha Mazzi-ni, avtor mnogih uspešnic. O njegovem zadnjem romanu Nemška loterija in tudi drugih zanimivih temah sta se pogovarjala z urednico in literarno kritičarko Jelko Ciglenečki, ki je, kot je povedala sama, omenjeno knjižno stvaritev prebrala na mah v dveh urah.
Mazzini in Ciglenečkijeva sta načela veliko zanimivih tem.
Mazzini, rojen leta 1961 na Jesenicah, je med drugim avtor številnih knjig (objavljenih v več jezikih), računalniški strokovnjak (piše tudi računalniške priročnike), scenarist (znan je, recimo, po scenariju za film Sladke sanje, nagrajencu portoroškega festivala slovenskega filma), dobitnik številnih nagrad, predavatelj, bivši študent scenaristike v Angliji (v kateri je končal podiplomski študij) ter eden redkih slovenskih pisateljev, ki prodaja svoje knjige v tujini.
Kot je povedal na ptujskem literarnem večeru, se je včasih, kot številni drugi, spopadal s precej zavrnitvami: »Te se nenehno dobivajo in veliko jih je. Tudi Stephen King jih je pred izidom prvenca dobil ogromno.«
Sam je pred leti poslal enega izmed rokopisov v Avstralijo (sicer po pomoti, želel ga je namreč dostaviti v ZDA) in takoj dobil pogodbo za sodelovanje, ki pa je propadla zaradi težav s prevodom. Kasneje je nato našel založnika, ki je poslal na zasičen ameriški trg njegovo knjigo Telesni stražar (v angleščini Guarding Hanna), s čimer je prav tako povezana zanimiva zgodba, ki jo je v sredo zaupal ptujskim literarnim navdušencem.
Urednica, ki ji je sprva poslal rokopis omenjenega romana, namreč nad njim ni bila navdušena, se pa je v tistem času ločevala od moža, prav tako urednika. Ko sta si s slednjim delila imetje, je naletela tudi na omenjen roman, ki ji ni bil všeč, je pa rekla, da ga bo zagotovo hotel njen mož.
Telesnega stražarja, ki je torej na tak način odtaval še na ameriške knjižne police, avtor vseeno označuje na nek način kot »slovenski« roman. Meni namreč, da sta za naše knjižne junake značilni pasivnost in nedejavnost. Njega je tako v tej knjigi zanimal lik, ki je zelo
agresiven, vendar postaja po sili razmer pasiven: »V tem smislu je ta roman slovenski, vendar je tukaj pasivnost junaka odvisna od situacije.«
Nenehen nadzor ne daje dobrih idej
Mazzinija na splošno zelo zanima delovanje človeških možganov, v svojem doktoratu piše tudi o ustvarjalnem procesu pri pisateljih skozi raziskave o možganih, o katerih se je precej razgovoril tudi na literarnem večeru. Ob tem je tudi pristavil, da se lahko včasih zgodi, da preveč govori.
S tem se niso strinjali obiskovalci literarnega dogodka, ki so mu z zanimanjem prisluhnili, tudi ko je govoril o svoji novi knjigi Nemška loterija, katere glavna tema je pohlep.
O slednjem se Mazziniju zdi zanimivo, da se ga na ekonomskih fakultetah sploh ne omenja, pa je v bistvu temelj ekonomije. Strinjal se je tudi z nekom iz publike, ki je pripomnil, da se danes ta lastnost iz greha nekako spreminja v vrlino.
Omenjen roman, ki ga je avtor v glavi sestavljal 10 let, na papir pa izlil v dveh tednih, ko je moral ležati zaradi zdravstvenih težav (»To pomeni, da sem ga torej napisal v desetih letih, natipkal pa v 14 dneh«), prikazuje Jugoslavijo v petdesetih letih in med drugim govori o poslovni ideji »nemške loterije«, ki jo bo seveda razkrilo samo branje.
Kar se dobrih idej za knjige tiče, pa je Mazzini, kot je seznanil sredine poslušalce, na splošno prepričan, da se lahko dobijo le takrat, ko je pri pisatelju za trenutek izgubljena kontrola.
Polona Ambrožič
V tednu pred srečanjem so postale ponosne lastnice nove zgoščenke z naslovom Roža, roža ti na vrtu. Pevke je štiri leta vodila in vzpodbujala žal že pokojna Genovefa Vučak. Njeno poslanstvo je nato prevzela Ana Šori, ki delo uspešno in vneto nadaljuje s pomočjo mentorice Silve Kajtezovič. Veliko nastopajo povsod, kjer odmeva slovenska ljudska pesem, in z nastopi so spoznale veliko istomislečih prijateljev.
Pevke ljudskih pesmi Jezero so: Milica Čuš, Rozika Bolcar, Milica Cimerman, Tilčka Zele-nik, Marjana Mohorko in Ana Šori. Na prireditvi, ki je potekala v polni kulturni dvorani Budina-Brstje, so poleg njih nastopili še Podgorski vaški pevci, najmlajši iz vrtca Deteljica, ki so jim vrnili obisk, saj so jim
pevke Jezero v spomladanskem času v vrtcu zapele in jim povedale marsikaj zanimivega o ljudskem izročilu, pevke ljudskih pesmi DU Lenart, ljudski pevci DU Turnišče, harmonikar Uroš Bizjak iz Bizeljskega, Vokalni kvartet KUD Korena, ljudski pevci KD Obrež ter Muzikanti FD Lancova vas. Prisotne sta nagovorila tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan in predsednik če-trtne skupnosti Jezero Črtomir Rosič.
Pevke KD Jezero so obljubile, da bodo tako zagnano delale tudi v prihodnje, saj jim prva zgoščenka po šestih letih in polna dvorana pomenita zelo veliko, hkrati pa je trdo delo zahvala vsem, ki so jim v teh letih stali ob strani in pomagali pri izdaji zgoščenke.
Marjan Nahberger
Foto: dl p. info
Pariz • Vsesplošni protesti Proti pokojninski reformi
V Franciji se nadaljujejo protesti proti pokojninski reformi, ki naj bi jo prav danes dokončno potrdil tudi senat. Protestniki - bilo naj bi jih več sto - so zjutraj za nekaj časa zaprli vse dostope do letališča v Marseillu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V proteste so se vključili tudi študenti.
Med protestniki, ki so onemogočili dostop do letališča, so bili tudi zaposleni v letalski družbi Air France in trgovski verigi Carrefour, poroča AFP. Kot so pojasnili na upravi letališča, dostop sicer ni bil popolnoma onemogočen, saj so protestniki proti letališču spuščali posamezne avtomobile, a so bile čakalne vrste dolge. Več voznikov se je zato odločilo avtomobile pustiti na cesti proti letališču in so se tja odpravili peš, so še povedali. Okoli osme ure zjutraj so protestniki blokado odstranili.
Protestniki so danes zaprli tudi avtocesto blizu Le Havra, blokirali so številne železniške proge v okolici Pariza, stavkovni val pa še naprej vpliva tudi na delo številnih šol in univerz. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, se bodo morali Francozi po vsej verjetnosti še več dni soočati s težavami v prometu.
V proteste so se vključili tudi študenti. V Lyonu so prevrnili avtomobil in metali steklenice. Policisti so jih skušali zaustaviti s solzivcem. Dogodke je komentiral francoski predsednik Nicolas Sarkozy in zatrdil, da protestniki v demokraciji ne bodo imeli zadnje besede ter obljubil, da bodo protestnike poiskali in kaznovali, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Študenti so zasedli tudi številne šole in ulice po vsej Franciji. Zaprtih je več kot deset univerz po celi Franciji. Študenti so zaprli tudi nekaj cest v Parizu, mladi so sedeli na cestiščih in prepevali ali vzklikali delavske slogane. Več sto se jih je zbralo v pristanišču v pristanišču v Marseillu, kjer več deset ladij že več dni čaka na morju, saj zaradi stavke ne morejo do naftnih terminalov.
Zaradi protestov je svoja nastopa v Parizu, ki naj bi bila v petek in soboto, odpovedala tudi britanska pevka Lady Gaga. Na svoji spletni strani je napisala, da ni zagotovila, da bo njena oprema sploh uspela priti do prizorišča koncertov.
Zaradi stavke je brez goriva ostala več kot četrtina bencinskih črpalk v Franciji, več pa jih je z gorivom oskrbovanih le deloma, je po poročanju aFp sporočil francoski notranji minister Brice Hortefeux.
Ohromljenih je 12 rafinerij po Franciji, več skladišč goriva pa delavci blokirajo. »Izmed 219 skladišč goriva v štirinajstih delavci še stavkajo. Pravi problem pa predstavlja vprašanje, kako zagotoviti dobavo goriva bencinskim črpalkam,« je za radio Europe 1 dejal Hortefeux.
Kot je pojasnil, »je 74 odstotkov črpalk z gorivom oskrbovanih v celoti ali deloma, 26 odstotkov pa jih je blokiranih«. Pri tem je zagotovil, da kratkoročno ne obstaja nevarnost, da bi goriva zmanjkalo.
»V skladiščih je za več tednov zalog goriva,« je pojasnil. Ob tem je potrdil, da bodo varnostne sile še naprej deblokirale zasedena skladišča, kar je obljubil francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
Hortefeux je danes tudi povedal, da so samo v sredo prijeli skoraj 200 domnevnih izgrednikov, od 12. oktobra pa so začasno priprli 1900 ljudi, med njimi tudi mladoletnike.
Francoski senat naj bi sicer konec tedna končal odločanje o sporni pokojninski reformi in jo kljub množičnim protestom po državi v celoti potrdil, a po poročanju dpa bi se lahko glasovanje zavleklo. Senatorji imajo namreč danes na mizi več kot 1000 amandmajev, ki jih je vložila opozicija, poroča AP. Najbolj sporen del reforme, postopen dvig upokojitvene starosti s sedanjih 60 na 62 let do leta 2018, so senatorji sicer že potrdili. Potem ko je reformo že potrdil spodnji dom parlamenta, senatorji o njej odločajo od 23. septembra, saj glasujejo o vsakem členu posebej. (sta)
Gospodarstvo po svetu
New York • Največji svetovni proizvajalec avtomobilov Toyota umika iz svetovne prodaje 1,53 milijona avtomobilov zaradi težav z zavorno tekočino in bencinsko črpalko v motorjih. Največ avtomobilov bodo umaknili z ameriškega trga, so v četrtek sporočili iz japonskega proizvajalca avtomobilov. Toyota umika iz prodaje med drugim modele avalon letnikov 2005 in 2006, highlander letnikov od 2004 do 2006 in modele lexus. V ZDA umika iz prodaje 740.000 avtomobilov oz. že prodane vrača v mehanične delavnice. Na Japonskem odpoklic zadeva 599.000 vozil, preostalo pa v Evropi in drugje po svetu. Japonski proizvajalec je v zadnjem letu dni odpoklical po svetu 10 milijonov vozil zaradi težav s pedali za plin, preprogami, ki so zatikale pedale, zavorami in drugimi problemi. Ameriški regulatorji so Toyoti letos izdali kazen v višini 16,4 milijona dolarjev, ker jih ni pravočasno obvestila o težavah in pomanjkljivostih. Nazadnje je Toyota v ZDA in Kanadi odpoklicala 1,33 milijona modelov corolla ter matrix zaradi težav z ugašanjem motorja. Konec julija je bilo odpoklicanih 412.000 avtomobilov zaradi težav s krmilnim mehanizmom, v začetku marca pa 128.000 vozil zaradi težav s cevmi za motorno olje.
Pariz • Da bi prišlo čimprej do sprejema sporne pokojninske reforme v senatu je danes francoska vlada odločila, da bodo senatorji o dopolnilih glasovali po načelu enotnega glasu. To pomeni, da bodo senatorji, ki o reformi odločajo že skoraj mesec dni, glasovali o paketu dopolnil, na katera pristaja vlada, in ne o vsakem dopolnilu posebej kot doslej. Minister za delo Eric Woerth je senatorje danes seznanil z odločitvijo vlade, ki jo sicer omogoča ustava, in ki jo je vlada sprejela po vse množičnejših protestih proti reformi. Ob tem je poudaril, da so senatorji razpravi namenili že več kot 120 ur in da je nastopil čas odločitve, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Od okoli tisoč dopolnil jih je za razpravo ostalo še okoli 260, po navedbah francoskega dnevnika Le Monde pa gre večinoma za dopolnila opozicijske levice. Odločitev je tako naletela na kritiko predvsem opozicijskih senatorjev, ki so pri tem poudarili, da je ukrep nekoristen, saj bi že brez njega obravnavo končali do konca tedna.
New York • Ameriške letalske družbe United, Continental in Southwest so se danes pridružile drugim, ki so v preteklih dneh poročale o dobičku v letošnjem tretjem četrtletju. Družbi United in Continental sta tokrat, zaradi združitve s 1. oktobrom, zadnjič prijavili rezultate posebej. Z dobičkom je poslovalo tudi dostavno podjetje UPS. Southwest s sedežem v Dallasu je v tretjem četrtletju pridelal 205 milijonov dolarjev dobička oz. 27 centov na delnico. V enakem obdobju lani je bilo izgube za 16 milijonov dolarjev oz. dva centa na delnico. Southwest je od lani povečal promet za pet odstotkov, prihodki pa so porasli za 20 odstotkov na 3,19 milijarde dolarjev.
Generalni direktor družbe Gary Kelly napoveduje rast prihodkov in dobička tudi v tekočem četrtem četrtletju. Letalske družbe so si opomogle zaradi varčevalnih ukrepov in povečanega povpraševanja po izhodu iz recesije. Delnice Southwesta so se zjutraj na borzi v New Yorku podražile za 49 centov na 13,65 dolarja. Southwest za zdaj leti le po 48 državah ZDA, z
1.4	milijarde dolarjev vrednim nakupom družbe Airtran, pa se bo razširil tudi na Karibe in Mehiko.
Berlin • Nemška vlada je več kot podvojila napoved za rast nemškega gospodarstva v letošnjem letu, v katerem naj bi doseglo 3,4-odstotno rast. Največje evropsko gospodarstvo naj bi prihodnje leto zabeležilo 1,8-odstotno gospodarsko rast, kar je tudi nekoliko več od prvotnih napovedi, so poročale tuje tiskovne agencije. Nemško ministrstvo za finance je spomladi ocenilo, da bo tamkajšnje gospodarstvo letos raslo po 1,4-od-stotni stopnji, prihodnje leto pa po 1,6-odstotni stopnji. Lani je država zabeležila skrčenje bruto domačega proizvoda za 4,7 odstotka, kar je najslabši rezultat od druge svetovne vojne. Razmeroma visoko rast pa je dosegla v letu 2006, ko je ta znašala 3,4 odstotka. Najbolj zaslužna za letošnjo robustno rast je močna izvozna dejavnost. V drugem letošnjem četrtletju se je izvoz v primerjavi s četrtletjem prej zvišal za 2,2 odstotka. Rast pa poganja tudi vse večje domače povpraševanje, ki narašča na račun prožnega trga dela in nizke inflacije, kar krepi tudi zaupanje potrošnikov. Izvoz naj bi letos poskočil za 15 odstotkov, prihodnje leto pa za osem odstotkov. Lani se je obseg izvozne dejavnosti v primerjavi z letom prej znižal za 14,3 odstotka. Uvoz, ki je lani padel za 9,4 odstotka, pa naj bi se letos povečal za 14 odstotkov, prihodnje leto pa za 7,7 odstotka.
Moskva • Ruski avtomobilski trg bo leta 2014 največji v Evropi, je v sredo v spodnjem domu dume napovedal ruski minister za industrijo in trgovino Viktor Krištenko. Minister pričakuje, da se bo ruska proizvodnja avtomobilov letos ustavila pri 1,3 milijona vozilih, prodanih pa naj bi bilo več kot 1,7 milijona avtomobilov. V Evropskem gospodarskem združenju (EBA) pojasnjujejo, da so v letošnjih prvih devetih mesecih v Rusiji prodali 1,32 milijona vozil. Ob tem v EBA ugotavljajo, da se je prodaja avtomobilov v Rusiji od januarja do konca septembra glede na enako obdobje lani povečala za 18 odstotkov. Samo septembra naj bi bila prodaja večja za 55 odstotkov, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti. Glede na pričakovanja EBA bo konec leta v Rusiji prodanih 1,6 milijona avtomobilov, medtem ko je prejšnja napoved predvidela, da jih bo prodanih
1.5	milijona. (sta)
London • Afera med britanskimi lordi
H ■■	I I V	■ ■
Trije izločeni iz lordske zbornice
Foto: una.org.uk
Britanski lordi so iz lordske zbornice, zgornjega doma parlamenta, suspendirali trojico, ki je bila vpletena v škandal glede navajanja stroškov. Skupaj naj bi britanske davkoplačevalce z navajanjem stroškov, ki niso sodili v opravljanje njihovega dela, oškodovali za okoli 200.000 funtov (slabih 225.000 evrov).
Sankcije so doletele prvo muslimanko v lordski zbornici, v Bangladešu rojeno Manzilo Pola Uddin, indijskega poslovnega magnata Swaraja Paula in poslovneža Amirja Bhatio, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za najstrožje sankcije v celotnem britanskem parlamentu zaradi neprimernega obnašanja njegovih članov v zadnjih 300 letih.
Odbor lordske zbornice za pravice in dolžnosti je za baronico Uddinovo, nekdanjo članico opozicijskih laburistov, in neodvisnega lorda Bhatio ugotovil, da nista ravnala v dobri veri, ko sta svoji rezidenci navedla kot stalni prebivališči, da bi dobila višje dnevnice za nočitve.
Uddinova zdaj ne bo smela sodelovati pri delu lordske zbornice do konca mandata leta 2012, hkrati pa bo morala povrniti tudi 125.349,10 funta, kolikor je pridobila z nezakonitimi zahtevki za povračilo stroškov. Lord Bhatia pa je izključen za osem mesecev, je pa že vrnil 27.000 funtov.
Lord Paul, še en nekdanji član laburistov, pa je bil spoznan za »malomarnega« in »povsem nerazumnega«, ko je vključil svoje hiše v sistem povračila stroškov. Suspendiran je za štiri mesece, povrnil pa je že 41.982 funtov.
Laburistični lord Waheed Alli je sicer na seji odbora izpostavil, da je odločitev rasistična, saj je kazen doletela le lorde, ki so azijskega porekla. Toda predsednik odbora, lord Anthony Mo-ore-Brabazon je to zavrnil.
Afera o neupravičenem izplačevanju stroškov britanskim poslancem in lordom je na dan izbruhnila v začetku lanskega leta. Več poslancev se bo moralo zaradi lažnih navedb tudi zagovarjati pred sodiščem. (sta)
Rim • Berlusconi uvaja nov vladni program
Reforme pravosodja, davčnega sistema in še kaj
Foto: pollsb.com
Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je minuli mesec v parlamentu dobil zaupnico za nov vladni program, je danes napovedal, da bo vlada ta teden sprejela s strani opozicije ostro kritizirano reformo pravosodja. Italijanski finančni minister Giulio Tremonti pa pripravlja dialog s socialnimi partnerji o reformi davčnega sistema.
Reformi pravosodja in financ sta poleg federalizacije, pomoči jugu države in varnostne politike ključna dela novega vladnega programa. Berlusconiju je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA pri srcu predvsem reforma pravosodja.
V skladu z njegovimi načrti naj bi v prihodnje ločili poklicni karieri tožilca in sodnika. Reforma prav tako predvideva kazensko ukrepanje proti tožilcem, ki bi med preiskavo zagrešili hude napake s posledicami za obtožence.
Z reformo bi procese na vseh treh stopnjah končali v največ šestih letih, če obtoženi pred tem še ni bil kaznovan. Pri tem noben proces na prvi stopnji ne bo smel trajati več kot tri leta. Pri prestopkih, storjenih pred majem 2006, pa bo ta rok še krajši, in sicer dve leti.
Nova pravila zadevajo tudi podjetja, ki se morajo zagovarjati zaradi ponarejanja bilanc. Z naštetimi ukrepi želi Berlusconi v tek pognati italijanske sodne mline, ki sedaj meljejo po polžje, in poskrbeti, da se bodo sodni postopki zaključili v doglednem času.
Premier namerava poleg tega najvišjim predstavnikom države z ustavnim zakonom zagotoviti imuniteto. Pri tem je bil še posebej zadovoljen, ker so v torek privrženci predsednika poslanske zbornice in njegovega nekdanjega zaveznika Gianfranca Finija v senatni komisiji za ustavna vprašanja podprli amandma, po katerem naj bi ustavni zakon premieru imuniteto pred sodnim pregonom zagotavljal tudi za kazniva dejanja, storjena pred nastopom mandata.
Berlusconi pa se namerava v skladu s programom vlade lotiti tudi davčnega sistema, katerega temelje so postavili že v 60. letih minulega stoletja. Modernizacijo zapletenega sistema je finančni minister Tremonti označil za »reformo vseh reform«.
»To je najpomembnejši projekt na področju gospodarstva. Davčna reforma bo Italijo spremenila do obisti,« je zagotovil Tremonti. Italija je sicer pod pritiskom Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je v zadnjem poročilu Berlusconijevo vlado pozval k strukturnim reformam za boj proti davčnim utajam.
Sindikati so Tremontija že pozvali k znižanju davčne obremenitve na plače in k zvišanju davka na dobiček. Jasne zahteve pa so finančnemu ministru podali tudi industrialci. Vlada mora zmanjšati davek na dohodke pravnih oseb, so poudarili v združenju industrialcev Rete Imprese Italia.
Glavni cilj Tremontija je sicer z davčno reformo napovedati odločen boj obsežni sivi ekonomiji v Italiji. Pri tem naj bi aktivnejšo vlogo pri boju proti utajam davkom odigrale tudi občine. Tremonti sicer že leta trdi, da je nujen pogoj za ukrepanje proti sivi ekonomiji nov davčni sistem, povezan z znižanjem davkov. (sta)
Berlin •
Nasprotovanje Googlovemu Street View
244.000 nemški
gospodinjstev
proti
Foto: prepro.co.uk
Ameriški internetni gigant Google je sporočil, da je več kot 244.000 nemških gospodinjstev zahtevalo, da se njihovih domov ne vidi na njegovi spletni storitvi Street View, ki ponuja podrobne posnetke ulic. Google namerava Street View v Nemčiji uvesti do konca leta, v nemški javnosti pa je ta storitev sprožila žgoče razprave.
Google je poleti sporočil, da bo funkcija Street View do konca leta na voljo tudi za 20 nemških mest, to pa je v Nemčiji, državi, ki je še posebej občutljiva glede zasebnosti posameznikov, sprožilo burne odzive.
Internetni velikan je zato dal Nemcem možnost, da se izrečejo proti objavljanju posnetkov njihovih domov, danes pa je sporočil, da se je za to odločilo manj kot tri odstotke gospodinjstev v 20 nemških mestih, kjer bodo Street View uvedli, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Od vsega skupaj 8,5 milijona gospodinjstev smo prejeli 244.237 nasprotovanj, kar predstavlja 2,89 odstotka gospodinjstev,« je v blogu sporočil Google. Posnetke nemških gospodinjstev, ki so zahtevala, da se jih na Street View ne vidi, bo Google zameglil.
Je pa predstavnik te storitve v Nemčiji Andreas Türk opozoril, da bo zaradi težavnega procesa nekatera poslopja, katerih lastniki so zahtevali, da se jih za-
megli, ob uvedbi storitve Street View kljub temu mogoče videti. »V katerem koli sistemu te vrste se pojavljajo napake,« je dodal.
Prvotno nasprotovanje nemške javnosti funkciji Street View je sicer kazalo, da se bo proti objavi domov na tej internetni
funkciji izreklo veliko več kot trije odstotki gospodinjstev. Jav-nomnenjska raziskava v časniku Bild am Sonntag je namreč pokazala, da 52 odstotkov Nemcev nasprotuje temu, da bi bili njihovi domovi vidni na Street View. (sta)
Hlaponci • S kratkega in prijetnega odprtja nove ceste
„Gladka prevleka pa takrat, ko bom ribaril..."
V juršinskem naselju Hlaponci so konec minulega tedna s kratko slovesnostjo obeležili uradno odprtje novoasfaltirane ceste.
Kot je v nagovoru povedal župan Alojz Kaučič, gre za povezovalno cesto med naseljema Hlaponci in Rot-man, ki je bila vse doslej še makadamska: „To cesto smo prijavili tudi na razpis Južna meja za sofinancerski delež, vendar žal neuspešno. Tako smo jo v celoti asfaltirali iz lastnega proračuna, za kar ima velike zasluge predvsem naš svetnik Damjan Šimenko, ki je ves čas vztrajal, da je asfalt nujno potreben. To je tudi res, ne samo zaradi navezave dveh naselij, ampak tudi zaradi lažjega dostopa do farme proste vzreje kokoši. Vesel sem, da nam je uspelo asfaltirati še eno od naših cest, sicer kar zahtevno, saj deloma teče čez močvirnat teren, toda gladko, fino prevleko bo ta cesta verjetno dočakala šele čez več let, ko bom sam že ribaril," je v humornem tonu zaključil Kaučič (za lažje razumevanje: župan je namreč že pred več leti izjavil, da ko ne bo sposoben več nobenega pametnega dela in ostalih, bolj ali manj prijetnih fizičnih aktivnosti, bo šel pač
Trak v znak uradnega odprtja novoasfaltirane ceste v Hlaponcih so prerezali župan Alojz Kaučič in svetnika Vlado Toš in Damjan Šimenko.
med ribiče namakat trnek, op. a.).
Cesta v Hlaponcih je asfaltirana v dolžini 1,2 kilometra, širina voznega pasu je dobre tri metre z urejenimi, povoznimi bankinami, dela pa je izvajalo podjetje Asfalti, d. o. o. Naložba je zahtevala dobrih 83.000 evrov.
Sicer pa se v teh dneh v Juršincih zaključuje še modernizacija ceste v Bodkov-cih, prav tako v dolžini dobrega kilometra, kjer pa ne gre za asfaltiranje makadamske ceste, ampak za razširitev in preplastitev že obstoječe; nova širina vozišča bo tako dobre štiri metre, skupno pa
bo modernizacija zahtevala okoli 100.000 evrov.
Uradni del odprtja ceste v Hlaponcih sta z igranjem na flavto in harmoniko popestrila še učenca domače osnovne šole, nato pa je, po simboličnem prerezu traku v znak odprtja družbo zbranih čakala še pogostitev.
SM
Ptuj • Gimnazijci prisluhnili Tomu Križnarju
Zadaj je ves čas sonce
20. oktobra so na ptujski gimnaziji gostili Toma Križnarja, ki je dijakom prvih in drugih letnikov pripovedoval o svojem humanitarnem delu, Nubah, Darfurju, potovanju okoli sveta s kolesom in drugem. Pred pričetkom predavanja pa je na nekaj vprašanj odgovoril tudi nam.
Danes ste predavali mladim osebam, ki bodo zrasle v ljudi različnih zanimanj in poklicev. Kaj ste jim povedali?
»Povedal sem svoje izkušnje s sedemletnega potovanja okrog sveta, da sem se takrat navadil zaupati ljudem, ker sem videl človeštvo v najlepših podobah in dobil najboljše izkušnje. Poskušal sem prikazati, kako smo se začeli zavzemati s prijatelji za Nube, omenil sem Darfur, v katerem smo leta 2006 vodili
akcijo za reševanje največje humanitarne krize (v času našega pokojnega predsednika Janeza Drnovška).
Govoril sem tudi o tem, kar počnemo zdaj in za kar verjamemo, da najbolj pomaga predvsem ženskam in otrokom v vojnih conah. Predstavil sem čisto majhne video-kamere, za katere verjamem, da jih je treba zmontirati na vsako puško, bombo ..., jih dati vsaki ženski in otroku, da bodo lahko posneli, kaj se jim dogaja.
Pri tem lahko z največjim veseljem povem, da se je Gimnazija Ptuj odzvala s svojo pomočjo (opomba: skoraj vsak dijak je daroval evro) in so že prispevali znesek v višini 650 evrov za omenjen videonadzor in vrtalne naprave, ki ljudem omogočajo, da tam, kjer ni več vode, le-to vendarle poiščejo in ostanejo doma.«
Kako pomembno je, da s takšnimi temami seznanjate mlade?
»Mladi so najboljšo zagotovilo za varnost in prihodnost. Če smo mi že utrujeni in okosteneli, verjamem, da imajo oni v sebi še to povezavo z naravo, ki želi, da človeštvo preživi in se razvija naprej, da izkoristi vse kapacitete in potenciale.
Mlade želim samo vzpodbuditi, saj sami vedo, kaj naj bi naredili (rodili otroke, spremenili ta planet v raj, naredili tukaj tempelj celemu
vesolju, kar je misija človeštva že vsaj od stare Mezopotamije naprej). Mlade želim podpreti, da ne zapadejo vsesplošni depresiji in apatiji, ampak da gredo z vso evfori-jo naprej.«
Kako se mladi ponavadi odzovejo na takšna predavanja?
»Na Gimnaziji Ptuj zmeraj dobro, ker imajo mentorje, ki jih vzgajajo v to smer. Zanimivo je tudi, da imam odlične izkušnje s škofijske gimnazije v Ljubljani, kjer razumejo, da je njihova misija prav tako vzgajati k vrednotam. Težje izkušnje pa imam iz domov z delinkventi, kar pa tudi razumem (sam sem nekoč bil huligan in mozolj na telesu družbe). Verjamem, da se je treba za zavedanje, da je sonce nad oblaki, sedaj le boriti. Ne smeš videti samo oblačnega neba, ampak moraš ves čas vedeti, da je zadaj sonce.«
Polona Ambrožič
Pa brez zamere
Hannu, 1. del
Včasih se tudi največjemu zadrte-žu zdi, da je usoda še kako živa
Hannuja sem spoznal pred dvema letoma, ko sem se zaradi oseb-no-poslovnih (takrat sicer še nisem vedel, da bodo postali tudi poslovni, to se je izkazalo za nazaj) tistega oblačnega 24. februarja 2009 z vlakom podal iz Frankfurta v Bamberg, čudovito mestece na severnem delu Bavarske (mestece za nemške razmere, saj ima "zgolj" 70.000 prebivalcev) pod Unescovo zaščito, ki se ponaša s čudovito arhitekturo, bogato zgodovino, lično urejenimi in povsod prisotnimi zelenimi površinami, z bogato kulinarično pestrostjo in pivovarsko ter vinarsko zgodovino (sicer pa boste o Bambergu lahko izvedeli več v eni izmed prihodnjih številk časnika, ki ga trenutno prebirate).
V Frankfurtu sem se namreč mudil na tečaju za "izboljšanje" znanja nemškega jezika, za katerega pa se je izkazalo, da je pravzaprav skoraj tečaj za "poslabšanje" tega znanja, saj je navkljub visokole-tečim obljubam s strani organizatorjev bil na precej nizki zahtevnostni stopnji. Tako sem se kasneje v domovino sicer vrnil z malce izboljšanim znanjem, a to ni bila posledica samega tečaja, temveč komunikacije z "navadnimi"ljudmi v povsem vsakdanjih situacijah. A to je danes pomembno le zaradi tega, ker sem na podlagi videnega in slišanega na predavanjih sklenil, da svojega dvotedenskega bivanja v Nemčiji ne bom zapravil za zavožen tečaj, ampak ga bom kar najbolj izkoristil.
Tako je po krajšem sprehodu po spletu in pregledu opcij, ki so bile na voljo, padla odločitev, ki pa se je pravzaprav zdela samoumevna in usojena, še preden je sploh bila sprejeta - Bamberg. Nekaj sem o tem mestu vedel že prej; pravzaprav sem o Bam-bergu vedel relativno veliko in bil nekje globoko v sebi tudi prepričan, da ga bom nekoč obiskal, saj je v meni obstajal nek čuden, pritajen in komaj slišen klic, da Bamberg moram izkusiti. A niti približno si nisem mogel predstavljati, kakšen vtis bo to mesto name naredilo, ko se bova dejansko srečala.
Ko sem po približno triurni vožnji izstopil na železniški postaji v Bambergu, mi je postalo to dejstvo, da mi je bilo to mesto usojeno, še bolj jasno. Poznate tisti občutek, ki ga človek dobi, ko prispe nekam, v neko mesto, o katerem sicer ve nekaj osnovnih podatkov, a ga potem že ob prvem stiku z njim to mesto popolnoma prevzame, kot da bi bila že stara znanca, da se v njem hipoma počuti kot doma, kot dolgo izgubljeni sin, ki se je vrnil domov? No, tak občutek me je prevel takoj, ko so se moje noge tam na železniški postaji dotaknile bamberških tal (včasih se šalim, da je manjkalo samo še to, da bi kot pokojni papež poljubil tla kraja, v katerega sem prišel). Vse, kar se je med mano in mestom odvilo potem v naslednjih dveh dneh ter se pravzaprav odvija še dandanes, je to prepričanje, da me je tja dejansko pripeljala neka moč, sila - da, usoda, če hočete-, samo še potrjevalo in utrjevalo. In Hannu je zagotovo bil pomemben del te usode.
K branju tega, zakaj in kako seje vse skupaj odvilo, pa vas vabim naslednjič.
Gregor Alič
bucfc&cO'

89,8 98,2 104,3 Miz
Jfoiluíajte naó tudi na ípietu: www. radio-ptuj.
Foto: SM
Ptuj • Na ogled dela Janeza Mežana
Ganljiv spomin na čas, ki ga že zdavnaj ni več
20. oktobra so v Mestnem gledališču Ptuj odprli razstavo gledaliških portretov slikarja Janeza Mežana, Gorenjca, katerega tretje življenjsko obdobje je zaznamovalo prav naše mesto. Leta 1946 je namreč dobil delo na ptujski gimnaziji, prav tako pa je občasno deloval kot scenograf v ptujskem gledališču in tako ustvaril veliko motivov tudi iz odrskega sveta.
Slednjemu se je - kljub očetovemu nestrinjanju - zapisala hčerka Ivanka, igralka in dobitnica Borštnikovega prstana, ki je skupaj z bratom Janezom in njunimi spomini na »ateka« poskrbela za ganljiv uvod v razstavo Mežanovih del.
Janez Mežan (1897-1972) se je rodil v Spodnjem Brniku pri Cerkljah. aZ likovnim poukom in osnovami umetniških slogov se je prvič srečal na škofijski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Starši so želeli, da bi se šolal za duhovnika, vendar je izobraževanje nadaljeval na zagrebški likovni akademiji, ki jo je dokončal leta1924.
Takoj po študiju se je z nekaterimi drugimi umetniki predstavil slovenskemu občinstvu kot Četrta generacija, v okviru katere je požel dobre kritike za svoje akvarele.
Mežanovo življenjsko delo delimo na tri obdobja, povezana z njegovo drugo strastjo - poučevanjem likovne umetnosti. Prvo, mariborsko, je bilo zelo pomembno za njegov razvoj, predvsem v pedagoškem smislu. Sledilo mu je novomeško, v katerem je umetnikov likovni izraz dozoreval, in nato še ptujsko, ki ga zaznamuje sli-karjevo povojno življenje. V starodavnem mestu ob Dravi je dobil stalno zaposlitev kot učitelj likovnega pouka na ptujski gimnaziji in tukaj tudi dočakal upokojitev.
Njegovo razstavo je v ptujskem gledališču pripravila
Foto: PA
Odprtje razstave je bilo posebno, ker sta ga opravila umetnikova otroka.
umetnostna zgodovinarka in kustodinja Nina Jeza, ki meni, da prikazane Mežanove risbe odpirajo oči za vrednote in svet, ki ga ni več. »V roke so nam prišle pravzaprav po naključju oziroma je za to zaslužna tudi Marija Hernja Masten, ki je arhiv na nogah - vse, kar želiš vedeti o Ptuju, namreč dobiš pri njej. Tako mi je tudi omenila, da morajo imeti v gledališču te risbe. Ker je ravno v tistem času moj prijatelj Peter Srpčič postal direktor gledališča, sem mu začela 'gnjaviti', kje ta dela so. Poiskal jih je in nastala je ta razstava,« je pojasnila Jezova.
Do 13. decembra bo tako na ogled 28 umetnin, ki so večinoma nastale v okviru Mežanove-ga dela v gledališču (veliko jih je ustvaril za gledališki list). »Gre za čisto preproste risbe s tušem, ki povedo vse. Razsta-
vljeni portreti so narejeni v čr-no-beli tehniki, ampak govorijo sami zase s čustvi in vsem drugim,« je navdušena kustodinja.
Odprtje razstave se tokrat ni začelo v gledališki galeriji kot običajno, ampak kar na odrskih deskah. Obiskovalci so si najprej ogledali kratek film o Me-žanu, nato pa je Srpčič na oder povabil njegova hčerko in sina, ki sta spregovorila o očetu.
Odrskih desk vajena igralka Ivanka Mežan je bila presenečena in močno ganjena, saj je prvič videla te risbe in tudi filmske podobe. Povedala je, da je njen oče skozi svoja dela pripovedoval o svetu. Spominja se ga kot poštenega in milega v primerjavi z materjo, ki je bila bolj stroga. Po njenih besedah je v vojnem obdobju preživljal težke čase, sprostil se je komaj kasneje na Ptuju, v katerega se je zaljubil. »Njegovi mehki in mili duši je ravno ta pokrajina dala to, kar je potreboval. Tu se
je razcvetel,« je nadaljevala.
Njen brat, Janez Mežan, pa je dodal, da so ga imeli tudi Ptuj-čani zelo radi. »Oče je bil precej zadržan, ni veliko govoril, je pa vse povedal z očmi. Bil je tudi zelo delaven, včasih je kakšno sliko delal nepretrgoma tudi po deset ur, dokler ni bila končana,« je poudaril.
Oba Mežanova naslednika sta nato skupaj odprla razstavo in goste povabila v svet očetovih risb. Njegova hči pa nam je tam nekje med njegovimi portreti zaupala še svoja sladko-grenka občutja ob tem dogodku: »Lepo mi je pri duši in srcu, zraven pa je tudi žalost, da je vse tako minilo, kar prehitro ... Nisem pričakovala, da bodo ta dela tako lepa. Presenetilo me je, da ima (kljub skromnosti risbe) vsako svoj karakter, vsaka od narisanih oseb je živa. To je zelo dragoceno. Če je slika namreč še tako lepa, ampak ne govori tistemu, ki jo gleda, potem je ni. Danes sem izredno ponosna, zraven pa mi je tudi težko, dolgo namreč že ni več 'ateka', kot smo mu rekli otroci.«
Dodala je še, da je zelo hvaležna Ptuju in vsem ljudem tukaj, ki so očeta tako sprejeli. »V Sloveniji ni dobil tistega priznanja, ki bi si ga zaslužil, ampak vidim, da se ga ljudje spominjajo in da te slike govorijo zanj. Tega ne pravim kot hči, ampak Janez Mežan je enakovreden vsem tem umetnikom, ki so danes slavni, kot na primer Jakac in drugi,« je zaključila ta izjemno topla gospa.
Polona Ambrožič
Cirkulane • Srečanje nekdanjih sošolcev
Spet skupaj po 50 letih
Nekdanji cirkulanski osnovnošolci, ki so se od domače šole poslovili pred natančno petimi desetletji, so se pred kratkim ponovno srečali, in to skupaj s svojo tedanjo učiteljico, danes 77-letno Marijo Belak.
Srečanje po toliko letih je bilo nadvse ganljivo, sploh potem ko so se vsi med seboj spet prepoznali. „Zbralo se nas je 16, čeprav nas je osmi razred leta
1960 zaključilo kar 35. Ampak nekaj nekdanjih sošolcev je že pokojnih, nekaj pa jih zaradi oddaljenosti, saj so se kot številni drugi Haložani razkropili daleč
naokoli po svetu, ni moglo priti. Se je pa prav zaradi tega srečanje pripeljala domov iz tujine naša nekdanja sošolka Erika in se potem naslednji dan spet odpeljala
v Nemčijo. Vsi, ki smo se po tolikem času spet videli, pa se kar nismo mogli pogovoriti o vsem, kar se nam je dogajalo v letih po osnovni šoli," je povedala pobudnica ideje o skupnem srečanju Julijana Slana, ki sta pri organizaciji ogromno pomagala Anton Majcenovič in Franc Karo.
Seveda so danes že upokojeni fantje in dekleta v najboljših letih obujali tudi spomine na nekdanje pobalinske norčije, ki so jih znali ušpičiti v šoli ali na poti do doma. Tem za pogovor je bilo toliko, da je bila noč kar prekratka in veselo družbo je že lovilo jutro, ko so se začeli razhajati. Še posebej pa so bili vsi zbrani veseli prihoda svoje nekdanje učiteljice, kasneje tudi ravnateljice cirkulanske šole Belakove, ki se je kar sama pripeljala iz Gornje Radgone, kjer živi zadnja leta.
Izjemno prisrčno srečanje, kjer se je v marsikaterem očesu na skrivaj zaiskrila tudi solza ob spominih na brezskrbna otroška leta, se je zaključilo s skupnim sklepom vseh, da se bodo odslej srečevali veliko bolj redno, in sicer kar vsako leto ob enajstem septembru.
SM
Foto: Anton Majcenovič
Na knjižni polici
Dan Ariely Predvidljivo nerazumni
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Esenca)
Dan Ariely, ki se je rodil v New Yorku in odraščal v Izraelu, je kot dijak utrpel hude opekline. Usoda ga je napeljala, da je začel razmišljati o oblikah človeškega vedenja. V Tel Avivu je diplomiral iz psihologije, v ZDA pa magistriral in doktoriral iz kognitivne psihologije in poslovne administracije. Poučeval je na prestižnih ameriških univerzah, sedaj poučuje na univerzi Duke.
V	knjigi Predvidljivo nerazumni Ariely odgovori na zanimiva vprašanja, saj gleda na svet po dvajsetih letih raziskovanja na nenavaden način. Na primer: Ali veste, zakaj nas po aspirinu za en cent še vedno boli glava, če vzamemo aspirin za petdeset centov, pa glavobol poneha? Ali drago zdravilo v večji meri izbolj ša naše počutje kot poceni zdravilo? Sestram na oddelku je povedal, da počasno odstranjevanje obvez zmanjšuje bolečino in ne odstranjevanje s hitrimi potegi. Naš um in telo sta sposobna neverjetnih dejanj. Knjiga govori o človeški nerazumnosti in o tem, kako daleč smo od popolnosti. Pravzaprav smo predvidljivo nerazumni. Smo precej manj razumni, kot domneva standardna ekonomska teorija. Ljudje v restavracijah ne naročajo najdražje predjedi, naročajo pa drugo najdražjo. Stvari okoli sebe vedno opazujemo glede na druge stvari in se odločamo na podlagi primerjav, kjer je med tremi možnostmi ena vaba. Relativnost nam pomaga sprejemati odločitve. Povezava med višino plače in srečo ni tako močna, kot bi pričakovali. Več ko imamo, več hočemo. Edino zdravilo je prekiniti začarani krog relativnosti.
Ljudje, ki se preselijo v drug kraj, kot sidro še vedno uporabljajo cene, ki so jih za stanovanje plačevali v prejšnjem kraju. Je mogoče, da so naša življenja, ki smo si jih tako skrbno ustvarili, v veliki meri le posledica poljubne povezanosti? Prosti trg, ki bi temeljil na ponudbi, povpraševanju in odsotnosti trenja, bi bil resnično idealen, če bi bili razumni. Nobena skrivnost ni, da je prijetno dobiti kaj brezplačno. Število 0 so iznašli Babilonci, poznali so ga tako Grki, Maji in Rimljani, uveljavilo pa se je okoli leta 498. Zakaj je brezplačno tako mamljivo? Ko je nekaj brezplačno, pozabimo na slabo stran. Gravitacijski privlačnosti brezplačnega se ne moremo upreti, pa naj gre za izdelke ali denar. Denar pripelje le do določene točke, družbene norme pa lahko povzročijo dolgoročne razlike. Denar je pogosto najdražji način motiviranja. Američani niso varčevali, celo potrošili so več, kot so zaslužili. V Evropi prihranimo dvajset odstotkov, na Japonskem petindvajset, Kitajci celo petdeset. Precenjujemo to, kar imamo. Tisti, ki prodaja hišo, običajno vidi njeno ceno višje kot potencialni kupec. In čim več dela vložimo v neko stvar, tem bolj lastniški smo do nje. Selitev v manjšo hišo doživljamo kot izgubo.
V	današnjem svetu se trudimo, da si ne bi zaprli možnosti, in si tako kupimo razširljiv računalnik za vsak primer. Če imamo na voljo preprost sistem in jasen cilj, si znamo spretno prizadevati za vir zadovoljstva. Erich Fromm je že leta 1941 napisal, da v sodobni demokraciji ljudi ne pesti pomanjkanje priložnosti, pač pa njihovo vrtoglavo obilje. Za Američane azijskega porekla velja stereotip, da so posebno nadarjeni za matematiko in naravoslovje. Pogost stereotip je, da ženskam matematika ne gre od rok. Dejansko je tako. Vendar je presenetljivo, da stereotipi vplivajo tudi na vedenje ljudi, ki sploh ne sodijo v stereotipizirano skupino. Placebo na nas še vedno čarobno deluje. Udeleženci študije, ki so kupili zdravilo po polni ceni, so poročali o bistveno boljših učinkih kot tisti, ki so zdravilo kupili s popustom. Bolnik običajno pričakuje, da bo od zdravnika odšel z receptom in zdravniki v resnici ves čas predpisujejo placebo, da bi ustregli tej duševni potrebi.
Veliko poštenjakov goljufa, če za to dobijo priložnost, vendar ne toliko, kot bi lahko. Po neki raziskavi o poštenosti so ZDA zasedle dvajseto mesto, na prvo mesto se je uvrstila Danska, sledita Finska in Nova Zelandija. V Iranu manjka zaupanje. Nihče ne plača vnaprej, ne ponuja kredita in ni pripravljen tvegati. Čas gotovine se izteka. Latinska Amerika je polna družinskih kartelov, na Kitajskem beseda posameznika iz neke regije redko velja v drugi regiji. Goljufanje je veliko lažje, če je za korak oddaljeno od gotovine. Relativnost povsod in vedno obarva naš pogled, skozi rožnata ali kakšna druga očala.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Preobrat Ptujčank v 2. polčasu
Stran 12
Rokomet
Velikonedeljčani z zmago kočno prebili led Strani 12
Judo
Urška Urek sedma na mladinskem SP
Stran 13
Strelstvo
Do prve zmage Robert Šimenko
Strani 13
Rene Glavnik
V	letu 2011 želimo v KK Perutnina Ptuj še višje
Stran 15
Nogomet
V	Podvincih toča golov in domača zmaga
Stran 14
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
tednik
Doma nebogljene miške, v gosteh mogočni levi
Aluminij - Šmartno 1928 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Jahič (11), 0:2 Mu-janovič (40), 0:3 Vasič (47), 1:3 Re-žonja (60)
ALUMINIJ: Bratušek, Topolovec, Bingo, Krajcer, Bajlec, Kmetec, Re-žonja, Pučko (od 46. Vračko), Djokič, Rešek (od 46. Romih), Medved (od 55. Potočnik). Trener: Bojan Flis
RUMENI KARTONI: Kompan (28), Medved (38), Kmetec (77), Omerovič (77), Topolovec (88)
RDEČI KARTON: Kompan (84 -2. rumeni karton)
Po treh zaporednih gostovanjih so nogometaši Aluminija komaj čakali na domačo tekmo, v kateri so proti zadnjemu Šmartnemu pričakovali zmago, s katero bi se lahko zavihteli na sam vrh lestvice (sosedje iz Ptuja so jim naredili »uslugo«, ko so ugnali vodilni Interblock). Očitno je bilo to preveliko breme za nogometaše Aluminija, ki niso vzdržali tega pritiska: nikakor niso prikazali prave igre.
Nogometaši iz Šmartnega, ki so v minulem krogu odpravili močno Belo krajino, so se dobro taktično postavili, nekoliko višje v polju in se niso opredelili za obrambno taktiko, tako kot večina ekip, ki gostuje v Kidričevem. Že v drugi minuti so izpeljali akcijo po levi strani, žoga je prišla do izkušenega Mujanoviča, vendar nato zletela tik mimo desnega vra-tnika. V 11. minuti so domačini naredili prekršek na svoji polovici in niti največji pesimisti niso pričakovali, da bi iz tega strela, oddaljenega preko 35 metrov od gola, gostje povedli. A ravno to se je zgodilo: Jahič je z ne preveč močnim strelom presenetil domačega vratarja Bratuška - 0:1. Seveda je takšen prejeti zadetek pustil posledice pri domačih igralcih, ki se nikakor niso mogli »vrniti v igro«. Kidričani so poizkušali s streli, vendar Bingo, Kmetec,
2. SNL
REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Šmartno 1928 1:3 (0:2), IB Interblock - Labod Drava 1:2 (0:1), Rol-tek Dob - Garmin Šenčur 2:2 (1:0), Bela krajina - Mura 05 4:1 (2:0), Krško - Dravinja1:0 (1:0).
1.	BELA KRAJINA	12	6	3	3	23:14	21
2.	IB INTERBLOCK 11	6	3	2	16:10	21
3.	ALUMINIJ	12	5	4	3	22:15	19
4.	DRAVINJA KOS.	12	5	4	3	17:13	19
5.	LABODDRAVA	12	5	3	4	20:20	18
6.	GAR. ŠENČUR	12	4	3	5	24:25	15
7.	KRŠKO	12	5	0	7	10:14	15
8.	MURA 05	11	4	2	5	13:15	14
9.	ROLTEK DOB	12	3	3	6	16:23	12
10.	ŠMARTNO '28 12 3 1 8 18:30 10
Djokič in Režonja niso bili natančni ali pa je njihove strele zadržal gostujoči vratar Pusov-nik. Da nekaj ni bilo v redu z igro domačih, je najbolje pokazala akcija gostov v 40. minuti, ko se je izkušeni Mujanovič na desni strani otresel dveh domačih obrambnih igralcev (Topo-lovca in Bajleca) in prišel sam pred domačega vratarja, ki je bil brez možnosti - 0:2.
Trener Bojan Flis je poskušal spremeniti tok igre in je ob polčasu opravil dve menjavi: v slačilnici je pustil Reška in Puč-ka, v igro pa sta prišla Vračko in Romih. Žal to ni prineslo nobenega napredka v igri, saj so gostje že v 47. minuti dokončno potopili vse upe nogometašev Aluminija. Takrat je namreč predložek iz leve strani izkoristil Vasič, ki je z glavo zadel v polno - 0:3. Gostujoči igralec se sploh ni preveč naprezal, saj je domača obramba delovala zelo statično. Nedvomno je, da je bila želja po uspehu pri domačinih prisotna, vendar odgovora na igro nasprotnika niso našli. V 60. minuti je Re-žonja sicer dosegel zadetek in zmanjšal vodstvo gostov, a za popolni preobrat tokrat ni bilo prave energije v ekipi. Kidri-čani so imeli v 70. minuti kar dve priložnosti, vendar Kme-tec in Djokič nista znala spraviti žoge za hrbet gostujočega vratarja. Kidričani so imeli do konca tekme terensko premoč, vendar so se v zaključkih akcij preveč zapletali, kar ni rodilo sadov.
Domačini po tekmi niso skrivali razočaranja, saj so ra-
čunali na povsem drugačen razplet. Skozi celotno tekmo ni bilo čutiti tistega pravega pritiska proti gostujočim vratom, ki je običajno prisoten pri njihovih domačih tekmah. Končni razplet je logična posledica dogodkov na igrišču.
Danilo Klajnšek
Drava nerešljiva uganka za Interblock: Interblock - Labod Drava 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Da kovic (13. z 11 m), 0:2 Emeršič (70.), 1:2 Fink (76).
INTREBLOCK: Jug, Skubic, Centrih, Rapnik, Mihelič, Selimovic, Kr-ljanovic, Fink, Geric, Majcen (od 73. Zadnikar), Podlogar (od 46. Valen-čič). Trener: Zdenko Verdenik.
LABOD DRAVA: Vrečko, Toplak, Marlon, Roškar (od 70. Emeršič), Perger, Gorinšek, Dugolin, Dakovic, Firer, Veselič (od 66. Zagoršek), Kul-čar (od 93. Krajnc). Trener: Bojan Špehonja
Nogometaši Laboda še naprej presenečajo. Medtem ko so svoje zveste navijače, ki se počasi, a vztrajno, vračajo na stadion, v preteklih dveh krogih presenetili negativno, jim moramo za prikazano v 12. krogu sneti klobuk. V gosteh so namreč premagali vodilni Interblock. Da bo mera polna: Ljubljančani so do sedaj klonili le dvakrat, oba poraza pa jim je prizadejalo ravno ptujsko moštvo. Gostujoči trener Bojan Špehonja je še enkrat več dokazal, da je mojster svojega posla. V prestolnici je ponov-
Foto: Črtomir Goznik
Ian Emeršič (Labod Drava, modri dres) je v Ljubljani zadel že v prvi minuti po vstopu v igro ...
no nekoliko pomešal začetno enajsterico, kar je očitno zmedlo domačine in tri točke so povsem zasluženo potovale v najstarejše slovensko mesto. Očitno je tudi, da mlada ekipa v modrih dresih težje prenaša pritisk domačih tekem in da v gosteh igra bistveno bolj sproščeno.
Dravaši so se že v uvodu na igrišču odlično postavili in dali vedeti, da na tem srečanju ne bodo zgolj v stranskih vlogah. Domači so v uvodu sicer poskušali pritisniti na zadnjo ptujsko linijo, ki pa je tokrat odigrala zelo zanesljivo. Ob tem vsekakor ne moremo mimo dejstva, da je za Labod
Dravo po dveh tekmah izostanka ponovno nastopil steber obrambe Marlon in ponovno se je videlo, kaj pomeni izkušeni branilec za mlado ekipo. Ptujčani so prežali predvsem na hitre protinapade, po enem izmed njih so Ljubljančani v 12. minuti v svojem kazenskem prostoru nepravilno zaustavili Firerja, in sicer slabi glavni sodnik Frank je pokazal na belo točko. Z nje je zadel Dakovic in Ptujčane popeljal v vodstvo. Po tem se je igra nekoliko umirila, igralci Interblocka so poskušali predvsem s streli od daleč, toda pretirane nevarnosti za vratarja Vrečka ni bilo.
Na začetku drugega dela je Ptujčane v 47. minuti po prostem strelu Krljanovica rešil
okvir vrat. V 70. minuti so gostje vodili že z 0:2. V vlogi strelca se je znašel Emeršič, ki je tik pred tem zamenjal Ro-škarja. Gostitelji so po visokem ptujskem vodstvu vse stavili v napad, izid pa so preko Finka znižali v 76. minuti. Ptujčani bi lahko tvegano igro Inter-blocka izkoristili za še kakšen zadetek, saj se jim je odpiralo veliko prostora za protinapade; najbližje temu sta bila Firer in Dakovic. Kljub vsemu je ostalo pri minimalni, a povsem zasluženi zmagi mlade ekipe Laboda Drave, kar je po tekmi priznal tudi trener Ljubljančanov Zdenko Verdenik.
Naslednji konec tedna na Ptuj prihaja Krško, ki so ga igralci Laboda Drave letos z 0:4 enkrat visoko premagali že v gosteh, ob tem pa dodajmo, da Posavce vodi nekdanji trener modrih Adnan Zildžovič, kar bo dalo samemu srečanju še dodaten čar.
tp
Marlon Schwantes, branilec Laboda Drave: »Interblock je mlada, a odlična ekipa in mislim, da so zasluženo v vodstvu. Mi smo šli v to srečanje, da osvojimo točko, toda na koncu smo dobili vse tri, zato smo še posebej veseli. Po dveh spodrsljajih doma smo naredili svoje in povsem zasluženo zmagali. Boljši smo bili praktično celotno srečanje, le po golu domačinov je bilo nekaj minut panike v naših vrstah. Pravijo da je napad najboljša obramba, tega smo se skušali držati tudi mi in na srečo nam je uspelo.«
Foto: Črtomir Goznik
Denis Topolovec in Andraž Bajlec (oba Aluminij, rdeča dresa) sta imela veliko težav pri ustavljanju gostov iz Šmartnega.
Osterc, Tavares in Zatkovič zadeli dvakrat
1. SNL, REZULTATI 14. KROGA:
Triglav Gorenjska - Domžale 1:3 (0:0); strelci: Dolžan (55); Horvat (2), Zatkovič (17, 41);
Nafta - Maribor 0:2 (0:0); strelec: Tavares (59, 82);
HIT Gorica - Luka Koper 2:2 (0:1); strelci: Demirovič (51), Jogan (61); Osterc (17, 77);___
Rudar Velenje - Primorje 3:1 (1:0); strelci: Roj (18), Trifkovič (60), Djermanovič (85); Tomič (91);
Olimpija - CM Celje 1:0 (0:0); strelec: Cimirotič (59. z 11 m).

»
p hvali gA
1. MARIBOR	M	10	A	0	2B:B	3A
2. DOMŽALE	M	9	2	3	20:9	29
3. NAFTA	M	T	2	S	2T:33	23
4. LUKA KOPER	M	S	3	B	1M9	18
5. RUDAR VELENJE	M	A	A	B	20:2A	1B
6. HIT GORICA	M	A	A	B	1B:22	1B
7. PRIMORJE	13	A	3	B	2A:2S	1S
8. OLIMPIJA	M	3	S	B	1B:19	M
9. CM CELJE	M	3	A	T	18:22	13
10. TRIGLAV GOR.	13	2	S	B	12:2T	11
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Preobrat Ptujčank v 2. polčasu
1. A SRL (m)			
REZULTATI 7. KROGA: Krka - Jeruzalem Ormož 31:23 (16:12), Maribor Branik - Slovan 26:27 (15:13), Cimos Koper - Šmartno 35:25 (19:12), Ribnica Riko hiše - Gorenje 28:30 (12:17), Trimo Trebnje - Loka 37:32 (16:17), Celje Pivovarna Laško - Slovenj Gradec 45:20 (22:11).			
1. GORENJE 6	6 0	0	12
2. CIMOS KOPER 7	6 0	1	12
3. CELJE PIVO. LAŠKO 6	5 0	1	10
4. TRIMO TREBNJE 7	4 0	3	8
5. KRKA 7	4 0	3	8
6. LOKA 7	3 1	3	7
7. MARIBOR BRANIK 7	3 1	3	7
8. SLOVAN 7	2 0	5	4
9. RIBNICA RIKO HISE 7	2 0	5	4
10. JERUZALEM ORMOŽ7	2 0	5	4
11. SLOVENJ GRADEC 7	2 0	5	4
12. ŠMARTNO 7	1 0	6	2
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke (na fotografiji Patricija Korotaj in Sabina Majcen) so tesno ugnale novomeško Krko.
Benjamin Teraš, trener Krke: »Tekmo je odločila naša obramba. Fantje so se neverjetno borili v obrambi, imeli smo izredno razpoloženega vratarja Taletoviča in mislim, da smo zasluženo zmagali. Še naprej se bomo trudili in težili k svojemu cilju in upam, da nam to ne bo ušlo iz rok.«
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Mislim, da smo zapravili preveč priložnosti, sicer pa povsem zaslužena zmaga Krke. Veliko delo sta pri gostiteljih danes naredila odlična vratarja. Mislim, da je bil to ključ do uspeha. Naša tekma se je zlomila že takoj na začetku, pri dveh ali treh zastreljanih zicerjih in sedem-metrovkah. Nato je naša ladja le še tonila.«
Mercator Tenzor -Krka 31:29 (13:17)
MERCATOR TENZOR: M. Križanec, Neubauer, Sivka 8, Bolcar, Žunec, Tumpej, Ciora 10, Korotaj 3, Močnik, 1, Majcen 2, Kovačič, Prapotnik 4, Strmšek 3, Erhatič. Trener Nikola Bistrovič
Rokometašice Mercatorja Tenzorja so svojim sicer maloštevilnim gledalcem v 6. krogu pripravile lepo presenečenje. Na kolena so spravile novomeško Krko, in to kljub dejstvu, da so ob polčasu zaostajale za štiri zadetke. Domačinke so prvič povedle v 5. minuti, ko je bilo 3:2. Nekaj časa so nato vodile, toda preveč izgubljenih žog v napadu je bilo vzrok, da so gostje kmalu izenačile in nato še povedle za dva zadetka. Njihov
1. A SRL (ž)				
REZULTATI 6. KROGA: Mercator				
Tenzor Ptuj - Krka 31:29 (13:14),				
Celje Celjske mesnine -		Veplas Ve-		
lenje 30:23 (14:14), Zagorje GEN				
I - Piran vrtovi Istre 33:24 (17:11),				
Žalec - Mlinotest Ajdovščina 32:44				
(19:21). Srečanje	Casino		Izola	-
Krim Mercator bo v torek, 26. 10.				
Olimpija je bila v tem krogu prosta.				
1. ZAGORJE GEN -I 6	5	1	0	11
2. KRIM MERCATOR 5	5	0	0	10
3. MER. TENZOR PTUJ 6	4	0	2	8
4. OLIMPIJA 5	3	1	1	7
5. M. AJDOVŠČINA 5	3	0	2	6
6. KRKA 5	2	0	3	4
7. PIRAN VRTOVI ISTRE 6	2	0	4	4
8. CELJE C. MESNINE 5	2	0	3	4
9. CASINO IZOLA 5	1	0	4	2
10. VEPLAS VELENJE 5	1	0	4	2
11. ŽALEC 5	0	0	5	0
Drava - Dol TKI Hrastnik 25:33 (12:12)
RK DRAVA: Bedenik, Toš 3, Ferk, Janžekovič 3, Horvat T., Koštomaj, Bezjak 6, Verdenik 1, Požar L. 4, Sabo 3, Benčič, Fridrih 4, Dogša, Horvat D., Bedrač 1, Požar J. Trener: Milan Baklan
Gostje so povedli z 0:1, to pa je bilo tudi njihovo edino vodstvo v 1. polčasu. Mladi Ptujča-ni so ene izmed favoritov lige v tem delu igre povsem zasenčili. Z neprepustno obrambo so Zasavce prisilili v številne napake, poleg tega pa je blestel še domači vratar Dogša, ki je v prvih 30 minutah zbral devet obramb. Največ so »dravaši« vodili za štiri zadetke in trener Hrastnika, nekdanji odlični rokometaš Robi Šafarič, je že
nalet je skušal umiriti domači strateg Bistrovič, ki je v 15. minuti vzel minuto odmora. Toda tudi to ni pomagalo roko-metašicam iz Ptuja, v napadu je bilo še naprej preveč tehničnih napak, pa tudi obramba je bila preveč luknjičasta. Polčas so tako dobile Dolenjke s 13:17.
Odmor je več kot očitno veliko bolje koristil domačinkam, ki so v drugem delu zaigrale kot prerojene. Najprej so napravile delni izid 3:0, kar je pomenilo, da so se popolnoma vrnile v igro, v 38. minuti pa je najizkušenejša igralka domačih Ciora s 7 metrov zadela za izenačenje na 19:19.
v 13. minuti vzel minuto odmora. Po njej so favorizirani gostje poskušali s tesnim pokrivanjem najboljšega igralca v modrem dresu Bezjaka, vendar jim tudi to ni pomagalo do ugodnega rezultata. Ptujski mladci so še naprej kontrolirali potek igre, kljub temu da zaradi zdravstvenih težav ni nastopil izkušeni Matej Bračič. V zaključku prvega dela igre je predvsem v napadu sledilo nekaj trenutkov nezbranost pri domačih, kar so bistveno bolj izkušeni Zasavci izkoristili in na odmor sta ekipi odšli poravnani.
Gostje so med polčasom od svojega trenerja zagotovo slišali kakšno krepko, zato so v drugi polčas vstopili neprimerno bolje. Razigrali so se predvsem v napadu, bistveno agresivneje zaigrali v obrambi in razlika je
Oslabljene Ptujčanke - ponovno ni nastopila Mateševa - pa se niso strinjale le s poravnavo izida, ampak so pred bučnimi navijači želele zmagati. Obramba je za »farmacevtke« iz dolenjske prestolnice postala neprebojna, v napadu pa sta blesteli predvsem Ciora in Sivka. V 57. minuti je na semaforju pisalo 30:26 in gostje kar niso mogle verjeti, kaj se dogaja. Nekajkrat so z grobimi prekrški skušale zaustaviti domače, ki pa so bile tokrat za njih enostavno prehitre. V sami končnici jim je sicer uspelo ublažiti poraz, toda to ni skazilo podobe odlične
2. SRL (m) - vzhod
REZULTATI 4. KROGA: Drava Ptuj
-	Dol TKI Hrastnik 25:33, Dobova -Moškanjci Gorišnica 38:35, Pomurje
-	Arcont Radgona 32:32, Radeče MIK Celje - Brežice 29:23.
1.	DOL TKI HRASTNIK	4	4 0 0	8
2.	DOBOVA	4	4 0 0	8
3.	MOŠKANJCI - GOR.	4	112	3
4.	POMURJE	4	112	3
5.	RADEČE MIK CELJE	4	112	3
6.	ARCONT RADGONA	4	1 1 2	3
7.	BREŽICE	4	10 3	2
8.	DRAVA PTUJ	4	1 0 3	2
kmalu začela naraščati v njihov prid. V 45. minuti je prednost Zasavcev znašala že 6 točk in zmagovalec je bil praktično odločen. Pri Hrastniku sta blestela predvsem Habjan, ki je dosegel kar 12 zadetkov, in Suljič, ki je zabil šest golov. Domačini so se sicer trudili, toda razlika v kakovosti in tudi izkušnjah je
Robert Bezjak, najizku-šenejši rokometaš Drave: »V
prvem polčasu smo dosledno upoštevali navodila trenerja. Igrali smo strpno tako v obrambi kot napadu, poleg tega pa je svoje dodal še naš vratar. V zadnjih minutah prvega dela igre nas je nato malo »zmanjkalo«, kar so gostje izkoristili. V drugem delu pa je sledil padec koncentracije, videlo se je tudi, da gostujoči igralci že dalj časa igrajo skupaj in posledica vsega tega je bila končna razlika, za katero pa vseeno menim, da je nekoliko previsoka.«
predstave ekipe Mercatorja Tenzorja v drugem polčasu.
V naslednjem krogu bodo Ptujčanke proste, nato pa jih čez 14 dni, ponovno v Ljudskem vrtu, čaka obračun proti novinkam v ligi iz Ajdovščine.
tp
Martina Strmšek, rokome-tašica Mercatorja Tenzorja: »V
drugem polčasu smo se zbrale in odigrale bolj kolektivno, kar nam je prineslo končni uspeh. Trše smo odigrale v obrambi, iz polprotinapadov pa nadoknadile razliko iz prvega polčasa in zasluženo slavile.«
bila pač očitna, poleg tega pa se jim je poznala utrujenost, saj jedro članske ekipe sestavljajo mladinci, le-ti pa so dan prej prav tako imeli prvenstveni obračun. V končnici tekme je ptujski trenerski dvojec Ba-klan - Sabo priložnost ponudil vsem igralcem.
tp
Dobova - Moškanjci Gorišnica 38:35 (20:20)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 3, Zorli 9 (2), Korez 6, Klemenčič 2, Valenko 1, Arnuš 2, Ba-las4, Lozinšek 3, Cvetko, Lukaček, Korajžija 1, Preac 1, Firbas, Dimec 3, Bedrač. Trener: Ivan Hrupič.
Gostovanje v Dobovi je roko-metašem iz Gorišnice prineslo drugi prvenstveni poraz, čeprav bi se lahko končalo tudi drugače. Gostje so dobro pričeli to srečanje in povedli 1:4. V nadaljevanju prvega polčasa je domačinom uspelo vzpostaviti ravnotežje in rezultat izenačiti.
V drugem delu sta bila tekmeca izenačena ter se izmenjevala v vodstvu. Štiri minute pred koncem srečanja je bil rezultat še izenačen na 32:32. Pričela se je torej zanimiva in razburljiva končnica, v kateri pa so bili uspešnejši domačini. Gostje so bili preveč neučakani in niso uspeli doseči zadetka za izenačenje (36:35). V zadnjih minutah sta imela tudi sodnika nekoliko čuden kriterij, ki ni bil po godu gostom iz Gorišnice. Ti so tokrat nastopili brez poškodovanega zunanjega igralca Draga Goloba.
Danilo Klajnšek
Krka - Jeruzalem 31:23 (16:12)
Rokometaši Krke so ponižali goste iz Ormoža in dosegli svojo četrto zaporedno zmago, ki jim daje realno upanje za uvrstitev v Ligo za prvaka. Jeruzalem je v Novem mestu razočaral. Obramba je bila katastrofalna in domači rokome-taši so se kar sprehajali skozi sredino ormoške obrambe. Or-možane je na uvodu s štirimi zadetki načel Čančar, v preteklosti sicer najboljši »ormoški igralec« v dresu različnih slovenskih ekip. Pomemben delež pri zmagi Krke je dodal še vratar Taletovic (18 obramb) in neiznajdljiv napad Jeruzale-
Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:18 (17:16)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL; Preac (1 obramba), Meško, Majcen 2, Kaučič, Hanželič 4, Horvat 7, Veselko 2, Kneževič 1, Škripec 2, Ivančič 11, Kovačič, Tušak 4, Klemenčič (18 obramb 1 x 7 m), Kumer 1, Špindler 4, Zorec. Trener: Samo Trofenik.
Po štirih zaporednih porazih so se rokometaši iz Velike Nedelje na gostovanje v Grosuplje odpravili zelo motivirani in praktično le z eno mislijo - da končno pridejo do prve zmage.
Začetek tekme je nakazal, da bi rokometaši iz Velike Nedelje lahko nadaljevali črno serijo, saj so rokometaši Grosuplja v 9. minuti povedli z 8:3. V igri gostov se kljub vodstvu domačinov s petimi zadetki razlike ni veliko spremenilo - tako je bilo vse do konca 15. minute. Ko je bil izključen domači igralec Blaž Fink, so Velikone-deljčani končno začeli igrati kot v minuli sezoni. Na vratih je svoje delo odlično opravil Mitja Klemenčič, v napadu pa je zadeval Mitja Horvat. Razlika je vztrajno kopnela in v 24. minuti je bil rezultat izenačen na 14:14.
Igra v drugem polčasu se ni veliko spremenila, tako da je bil rezultat zelo izenačen do 45. minute (26:26). Gostje so v tem obdobju zapravili tudi sedemmetrovko, vendar so tudi domačini naredili veliko napak. V 47. minuti je po golu Uroša Škripca Velika Nedelja drugič na srečanju povedla. Gostje so nato zadeli še štirikrat zapored in v 52. minuti povedli 26:31. Grosupeljčani so sicer poskušali ustaviti nalet gostov, vendar jim to ni uspelo,
ma. Gostje so svoj edini lahek zadetek na tekmi dosegli v 37. minuti preko protinapada Soka, igralca na desnem krilu. Piko na i več kot zasluženi zmagi Dolenjcev je v 2. polčasu postavil razpoloženi Leban, ki je ob 100-odstotnem izkupičku metov dosegel 8 zadetkov. Pri zmagovalcih je Leban dosegel 8, Čančar 6 zadetkov. Korpar, Gorenšek, Žuran in Melnjak so pri Ormožanih zadeli po štirikrat. Po kratkem premoru zaradi reprezentančne akcije (Portugalska, Ukrajina) Ormožane v soboto, 6. novembra, čaka domača tekma proti novincu iz Šmartnega.
Uroš Krstič
1. B SRL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:38, Krško - Celje Pivovarna Laško B 32:27, Ajdovščina - Sevnica 28:26, Sviš Pekarna Grosuplje -Alples Železniki 32:21, Škofljica -Grča Kočevje 33:36, Istrabenz plini Izola - Mokerc Ig 27:26.
1.	KRŠKO 5 5	0	0	10
2.	SVIŠ GROSUPLJE 5 4	0	1	8
3.	ISTRABENZ P. IZOLA 5 3	117
4.	ŠKOFLJICA 5 3	0	2	6
5.	GRČA KOČEVJE 5 3	0	2	6
6.	SEVNICA 5 2	0	3	4
7.	CELJE PIVO. LAŠKO B5 2	0	3	4
8.	AJDOVŠČINA 5 2	0	3	4
9.	ALPLES ŽELEZNIKI 5 2	0	3	4
10.	GROSUPLJE 5 1 1 3 3
11.	MOKERC IG 5 10 4 2
12.	VELIKA NEDELJA 5 10 4 2
saj je Dejan Ivančič z mini serijo štirih zaporednih golov v zadnjih minutah odločil srečanje. Čeprav je uspeh na tekmi zasluga cele ekipe, je vseeno treba posebej pohvaliti Mitja Klemenčiča za odlične obrambe ter strelca Dejana Ivančiča in predvsem Mitja Horvata, ki zaradi službenih obveznosti v minulem tednu ni opravil nobenega treninga, pa je vseeno zadeval, ko je bilo najbolj potrebno. Lepo je bilo po koncu tekme videti nasmeh na obrazih igralcev, vodstva in najzve-stejših navijačev. Sedaj samo upajo, da je črne serije konec in da bodo igralci nadaljevali z igro, kot so jo prikazali v Grosupljem in zapustili zadnje mesto na prvenstveni razpredelnici. Prva priložnost bo že čez 14 dni, ko v goste prihaja neugodna ekipa iz Izole. Gostje so Grosuplje zapustili veseli, saj so končno odigrali tekmo z ekipo, ki igra rokomet in jim grobost tudi v trenutkih, ko izgubljajo, ni pomoč za dosego uspeha.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so v 1. polčasu še držali korak s Hrastničani, v drugem pa so preveč popustili.
Rokomet • 2. SRL (m) - vzhod
En polčas premalo za uspeh ...
Rokomet • 1. B SRL (m)
Led je končno prebit
Košarka • 3. SKL - vzhod (m)
Judo • Mladinsko SP v Maroku
Urška Urek sedma
Najboljša ptujska judoistka Urška Urek je konec tedna nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu v maroškem Agadirju. Na MSP je sodelovalo kar 596 tekmovalcev, od tega 352 judoistov in 244 judoistk. To je bilo po evropskem prvenstvu, na katerem je osvojila bronasto medaljo, za Urško drugo veliko tekmovanje.
Ptujska tekmovalka je bila v prvem krogu prosta, nato pa je premagala Litvanko Jablonskytejevo. To ji je prineslo uvrstitev med osem najboljših, ki so se pomerile za kolajne. V tretjem krogu je po točkah izgubila proti kasnejši svetovni prvakinji, Japonki Inouejevi. Japonka naše tekmovalke ni ogrozila s tehniko, do zmage je prišla po sodniški kazni. V borbah za kolajne je po izjemno naporni in izenačeni borbi Urška izgubila z minimalno točkovno razliko še proti evropski podprvakinji Belorusinji Slutskayevi. Brez uvrstitve so ostale številne Evropejke, evropska prvakinja Penders iz Nizozemske.
Slovenija je dosegla velik uspeh z dvema kolajnama in dvema uvrstitvama med osem najboljših. Celjanki Bedžetijeva do 63 kg in Velenšakova do 78 kg sta osvojili srebrni kolajni, Kranjčanka Pogačnikova je bila peta, Urekova pa sedma. Tudi fantje so bili solidni, Jereb je v kategoriji do 66 kg premagal celo lanskega svetovnega prvaka iz Gruzije, za uvrstitev med najboljše pa mu je zmanjkala ena zmaga, enako velja za Jermana iz Ljubljane.
sk
Odbojka • 3. DOL - vzhod 2 (ž)
Tretja zmaga 3:0
Maribor - ŽOK AC Prstec Ptuj 0:3 (-19, -14, -6)
ZOK AC PRSTEC PTUJ: Breznik, Vidovič, Kramberger, Kokol, Intihar, Nimac, Vindiš, Zupanič, Islamovič, Andjelkovič, Krajnc, Mahorič; trenerka: Jasna Zajšek
Odbojkarice Ptuja so proti ekipi Maribora dosegle še tretjo popolno zmago 3:0 v nizih. V petdesetih minutah so dosegle v igri sedeminpet-deset direktnih točk in so brez večjih težav ponovno slavile. Otvoritev tekme ni bila na pričakovanem nivoju, saj je trenerka Jasna Zajšek morala
3. DOL VZHOD 2 (ž)
REZULTATI 3. KROGA: Maribor
-	AC Prstec Ptuj 0:3, ZM Ljutomer
-	Kurent SK Company neodigrano, Formis II. - Turbina 0:3, Nova KBM Branik II. - Galeja 3:1.
1.	AC PRSTEC PTUJ	3	3	0	9
2.	NOVA KBM BRANIK II.	3	3	0	9
3.	TURBINA	3	3	0	8
4.	GALEJA	3	2	16
5.	ZM LJUTOMER	2	0	2	1
6.	FORMIS II.	3	0	3	0
7.	MARIBOR	3	0	3	0
8.	KURENT SK COMPANY	2	0	2	0
vzeti v uvodnem nizu kar dva »time outa«, da je igralke dovolj motivirala. Ptujčanke so v tem delu imele nekaj težav s sprejemom in organizacijo, tako da so Mariborčanke osvojile celo devetnajst točk. V naslednjih dveh setih so jih skupno dosegle dvajset in to predvsem zaradi bolj angažirane in zbrane igre gostij. Prva podajalka ptujskega moštva Nuša Andjelkovič je ponovno dobro razigrala glavni napadalni orožji, Vi-dovičevo in Krajnčevo, ki je bila že na drugi tekmi najboljša igralka, saj je statistično zbrala kar dvajset točk. Iz niza v niz so Ptujčanke igrale bolje in bile bolj sproščene v napadalnih akcijah, medtem ko so domačinke iz točke v točko padale. V zadnjem nizu so odbojkarice Ptuja naredile zelo malo napak, tako da je bil rezultat kar 25:6, V tem delu igre je solidno zaigrala tudi mlada, šele 16-letna Krambergerjeva.
Ženski Odbojkarski klub Ptuj je trenutno v vodstvu v 3. slovenski ženski odbojkarski ligi vzhod z popolnih izkupičkom devetih točk in brez izgubljenega niza. To statistiko bodo Ptujčanke poizkušale obdržati tudi v 4. krogu tekmovanja, ko se bodo v petek ob 19.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z ekipo Formisa II.
David Breznik
Šolski šport • Košarka
V Majšperku najboljša OS Olge Meglič
V Majšperku je v torek, 19. 10., potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za starejše učenke (letnice 1996 in mlajše). Največ znanja so pokazale ptujske košarkašice.
REZULTATI: OŠ Majšperk - OŠ Destrnik-Trnovska vas 34:5, OŠ Olge Meglič Ptuj - OŠ Destrnik-Trnovska vas 42:4, OŠ Majšperk - OŠ Olge Meglič Ptuj 15:23. VRSTNI RED: 1. OŠ Olge Meglič Ptuj (na fotografiji), 2. OŠ Majšperk, 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas.	(tp)
Za presenečenje zmanjkalo le malo ...
Primafoto SG -Terme Ptuj 87:80
21:20, 15:12, 19:12, 32:36 PRIMAFOTO SG: Razdevšek 17 (13:14), Markota, Čivčic 5 (1:2), To-pič 4 (1:2) /1/, Čevnik 6 (2:4), Matjaž Penšek 16 (1:2) /3/, Verčkovnik 11 (1:1) /2/, Rigelnik 15 (3:4), Mitja Penšek 7 (1:1), Bartelj 6 (2:4)
TERME PTUJ: Ferme 4, Koršec 4, Gojznik 10 (3:4) /1/, Krajnc 2, Živ-
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 2. KROGA: Primafoto SG - Terme Ptuj 87-80 (21:20, 15:12, 19:12, 32:36), Posavje Pod-bočje - NONA Lenart 57:78 (17:23, 9:20, 11:21, 20:14), Koroška -Ivančna Gorica 44:89 (6:18, 10:24, 12:23, 16:24), Ruše - ŠRK Koši 66:82 (17:19, 25:19, 15:18, 9:26). Komenda je bila prosta.
1.	IVANČNA GORICA 2	2	0 68	4
2.	ŠRK KOŠI	2	2	0 60	4
3.	PRIMAFOTO SG	2	1	1 -16	3
4.	POSAVJE PODBOČJE 2	1	1 -20	3
5.	NONA LENART	1	1	0 21	2
6.	KOMENDA	1	1	0 12	2
7.	TERME PTUJ	2	0	2-8	2
8.	RUŠE	2	0	2	-28	2
9.	KOROŠKA	2	0	2	-89	2
kovič 2, Vodušek 4 (2:4), Horvat 25 (7:10), /2/, Koprivc 2 (2:4), Holc 24 (5:5) /1/, Vrabl 3 (1:2). Trener: Ratko Radovic
Ptujski košarkarji so se po tesnem porazu v uvodnem krogu tokrat podali v goste izkušeni ekipi Primafota iz Slovenj Gradca. Trener Radovic je imel precej težav s sestavo moštva, saj je imel Koprivc (drugi najboljši strelec na prvi tekmi) težave z boleznijo. Ptujčani so kljub temu odigrali odlično tekmo (predvsem glede na kratek čas priprav) in so se skozi celotno srečanje enakovredno kosali z domačini. Le-ti imajo v svoji ekipi štiri visoke igralce, ki so bili pričakovano velik adut domačega trenerja. Tokrat je veliko boljšo igro kot v prvem krogu prikazal Sebastjan Holc, ki je dosegel 24 košev, še enega več je dodal Horvat. Gostje so imeli po tekmi veliko pripomb na sojenje sodniškega para Iztoka Puhka (Razvanje) in Domna Krajnca (Limbuš), ki sta jih s svojimi odločitvami spravljala v obup in onemogočala enakovredno
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Holc (KK Terme Ptuj) je v Slovenj Gradcu prikazal odlično igro, dosegel pa je tudi 24 točk.
igro.	soboto, 6. 11.), lahko navijači
Že v naslednjem krogu, ko se upravičeno pričakujejo prvo bodo ptujski košarkarji doma zmago v tem prvenstvu. pomerili z ekipo Koroške (v	JM
Strelstvo • 1. turnir 2. in 3. DL pištola-puška
Do prve zmage Ptujčan Robert Šimenko
V	soboto se je s prvim turnirjem v Slovenski Bistrici pričelo ligaško tekmovanje tudi v 2. državni članski ligi, v streljanju z zračno pištolo in puško, SV oziroma S skupine.
V	lanski sezoni je na pištoli ekipna lovorika, in sicer druga zaporedna, pripadla Ptujča-nom, posamični naslov prvaka pa je osvojil Alojz Trstenjak iz SD Jožeta Kerenčiča. Ker se med obema omenjima ekipama v prestopnem roku niso zgodili večji tektonski premiki, bomo v letošnji sezoni po vsej verjetnosti imeli možnost spremljati še tretjo sezono lovljenja obeh lovorik v režiji najnatančnejših ptujskih in miklavških strelcev. Novo sezono je med ekipami bolje pričela ekipa iz Miklavža (tudi lani), ki si je s 1091 krogi prepričljivo pri-streljala prvo ekipno zmago v sezoni, drugo in tretje mesto pa sta si, v tesnem obračunu, z enakim ekipnim rezultatom 1069 krogov, razdelili ekipi aktualnih prvakov iz Ptuja in novincev v ligi, SD Kovinar iz Ormoža, več sreče na račun boljše zadnje serije (seštevek 271:270) pa so tokrat imeli Ptujčani. V novi sezoni pa se je tekmovanju 2. DL zraven ekipe Kovinarja pridružila še druga ekipa iz Ormoža, SD Tovarne sladkorja, ki je tokrat z mlado in neizkušeno ekipo na pištoli osvojila 6. mesto. Med posamezniki je prvo zmago v sezoni dosegel Ptujčan Robert Šimenko (v lanski sezoni 4. v skupnem seštevku), ki je svoje tekmece prehitel s 373 krogi, na drugo mesto se je, s tremi krogi zaostanka, uvrstil novinec v ligi Kevin Venta iz SD Kovinar, tretje in četrto mesto pa sta si z enakim dosežkom 367 krogov razdelila klubska kolega iz Miklavža, Miran Mi-holič (lani 2.) in Alojz Trste-njak. Med juršinskimi strelci je najboljšo formo pokazal Ivan Druzovič s 364 krogi na 5. mestu, pri drugi ekipi novin-
iz Maribora, za popolno soboto za Kidričane pa je s 3. mestom poskrbela še njihova nova članica Klavdija Pufič, ki z rezultatom 381 krogov zaenkrat še precej zaostaja za svojimi dosežki iz pretekle sezone. Med posamezniki se je dobro odrezal tudi najmlajši član kidriče-vskega društva, Aleš Pernat, ki je s 369 krogi (primerljivo dober rezultat s 1. krogom državne mladinske lige, vendar z
Foto: Simeon Gonc
Ptujčan Robert Šimenko je v Slovenski Bistrici dosegel prvo zmago v novi sezoni 2. DL s pištolo
cev iz SD TSO pa je to storila Barbara Slavinec s 334 krogi na 14. mestu.
V 2. DL standardne puške severne skupine so v lanski sezoni prvaki postali strelci I. pohorskega bataljona iz Ruš, med posamezniki pa je več kot prepričljivo slavila Impo-lova strelka Klavdija Pufič. Slednja je v letošnji sezoni zamenjala strelsko sredino matičnega Impola in prestopila v konkurenčno SD Kidričevo ter poskrbela za najodmevnejšo okrepitev strelskih društev iz Spodnjega Podravja. Rezultat tega se je pokazal že na prvem turnirju, kjer je slavila ekipa iz Kidričevega s 1134 krogi in na drugem mestu premagala mariborsko ekipo Elektra in na tretjem mestu domačine iz Impola. Ekipa iz Hotinje vasi je nastopila brez tretjega strelca v ekipi, aktualni prvaki iz Ruš pa se prvega turnirja sploh niso udeležili. Med posamezniki je svojo dobro pripravljenost v zadnjem obdobju znova potrdil kidričevski mladinec Uroš Mohorko (lani tretjeuvrščeni v skupnem seštevku) in s 384 krogi dosegel prvo zmago v sezoni. Drugo mesto je s 382 krogi pripadlo Siniši Brkiču
2. DL pištola SV:			
Ekipni rezultati 1. turnirja:			
1. SD JOŽETA KERENČIČA II	1091		10
2. SK PTUJ II	1069		8
3. SD KOVINAR ORMOŽ	1069		6
4. SD JURŠINCI II	1055		5
5. SD JEZERO DOBROVNIK	999		4
6. SD TS ORMOŽ	921		3
Rezultati posameznikov:			
1. Robert Šimenko, SK Ptuj II,		373	30
2. Kevin Venta, SD Kovinar Ormož,		370	26
3. Miran Miholič, SD JK Miklavž II,		367	24
4. Alojz Trstenjak, SD JK Miklavž II,		367	22
5. Ivan Druzovič, SD Juršinci II,		364	21
6. Avgust Horvat, SD J. Dobrovnik,		361	20
7. Rok Pučko, SD Juršinci II,		360	19
8. Uroš Pešakovic, SK Ptuj II,		358	18
9. Žan Mir, SD JK Miklavž II,		357	17
10. Grega Novak, SD Kovinar Ormož, 356			16
11 Tina Novak, SD Kovinar Ormož,		343	15
12. Mateja Pešakovic, SK Ptuj I	I,	338	14
14. Barbara Slavinec, SD TSO,		334	12
15. Marko Vorih, SD Juršinci II,		331	11
17. Grega Ivančič, SD TSO,		295	9
18. Marjetka Bratuša, SD TSO,		292	8
2. DL puška S:			
Ekipni rezultati 1. turnirja:			
1. SD KIDRIČEVO	1134		10
2. SD ELEKTRO MARIBOR	1122		8
3. SD IMPOL	1079		6
4. SD FLV HOTINJA VAS	684		5
5. SD I. POH. BATALJON II	0		0
Rezultati posameznikov:			
1. Uroš Mohorko, SD Kidričevo,		384	30
2. Siniša Brkič, SD Elektro,		382	26
3. Klavdija Pufič, SD Kidričevo,		381	24
4. Mitja Valenčak, SD Elektro,		378	22
5. Boštjan Vidmar, SD Impol,		371	21
6. Aleš Pernat, SD Kidričevo,		369	20
7. Timotej Skodič, SD FLV,		368	19
bistveno boljšo konstantnostjo serij in brez večjih vzponov in padcev) osvojil 6. mesto.
2. turnir 2. DL S in SV skupine bodo, 13. in 14. novembra (med 9.00 in 12.00), gostili ptujski strelci na mestnem strelišču na Ptuju in že sedaj pozivajo vse simpatizerje strelskega športa na Ptujskem k ogledu in vzpodbujanju domače in okoliških ekip.
Simeon Gonc
2. DL puška SV:
Ekipni rezultati 1. turnirja:
1.	SD KOVINAR ORMOŽ II 1150	10
2.	SD KOLOMANA FLISARJA II 1131	8
3.	SD MESTO LJUTOMER II 1128	6
4.	SD ŠTEFANA KOVAČA II 1123	5
5.	SD GANČANI 1120	4
6.	ŠSD RADGONA 1117	3
7.	SD JANKA JURKOVIČA II 1100	2
8.	SD VARSTROJ LENDAVA 1078	1 Rezultati posameznikov:
1.	Denis Verbančič, SD Gančani,	390 30
2.	Petra Vernik, SD Kovinar Ormož,	384 26
3.	Andrej Stanič, SD Kovinar Ormož,	383 24
4.	Maja Prejac, SD Mesto Ljutomer,	383 22 6. Stiven Vočanec, Kovinar Ormož,	383 20 16. Anton Kocbek, SD Janko Jurkovič,	373 10
3. DL puška SV:
Ekipni rezultati 1. turnirja:
1.	SD K. FLISARJA III 1132	10
2.	SD TSO II 1103	8
3.	SD ČRENŠOVCI II 1096	6
4.	SD KOVINAR ORMOŽ III 1095	5
5.	SD ŠTEFANA KOVAČA III 1092	4
6.	ŠSK COAL PETIŠOVCI 1087	3
7.	SD POMURKA MI M.SOBOTA 1087	2
8.	SD MESTO LJUTOMER III 1057	1
9.	ŠSD GORNJA RADGONA II 1025	0
10.	SD JEZERO DOBROVNIK II 991	0
11.	SD VARSTROJ LENDAVA II 904	0 Rezultati posameznikov:
1.	Vito Pajič, SD K. Flisarja III, 384	30
2.	Nina Pertoci, SD K. Flisarja III, 384	26
3.	Bianka Vogrinčič, ŠD Črenšovci II, 383	24
5.	Melanie Habjanič, SD K.Ormož III, 373	20
6.	Vesna Mele, SD TSO II, 372	19
13.	Urška Kuharič, SD K. Ormož, 366	12
14.	Teodor Pevec, SD TSO II, 366	11 16. Barbara Muhič, SD TSO II, 365	9
19.	Melisa Kosi, SD K. Ormož III, 362	6
20.	Marija Kerčmar, SD K. Ormož III, 360	5
Nogomet • 3. SNL vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
V Podvincih toča golov in domača zmaga
3. SNL-vzhod: odličen odpor vodilnim
V desetem krogu 3. SNL - vzhod o nogometaši vodečih Odrancev gostili Stojnce ter slavili pomembno zmago, ki jih še naprej ohranja na vodečem mestu prvenstvene razpredelnice. Z nepričakovanim porazom drugega Kovinarja iz Štor je njihova prednost narasla na plus šest točk in tako bodo nogometaši iz Odrancev lahko mirno zaključili jesenski del prvenstva na prvem mestu (do konca so le še trije krogi). Gostje iz Stojncev so domačine dodobra namučili, čeprav so ostali brez izključenega Kokota že v 34. minuti (2. rumeni karton). Z igralcem manj so v začetku 2. polčasa celo izenačili. Za izenačenje števila igralcev na igrišču je poskrbel v domačin Raduha v 65. minuti, domačini pa so se zmage veselili po golu v 76. minuti. Stojnčani še naprej ne igrajo slabo, vendar rezultati tega ne potrjujejo.
Končno so si oddahnili tudi v Slovenski Bistrici, saj so njihovi nogometaši prišli do druge prvenstvene zmage; tokrat proti Malečniku. Le-ta je očitno v krizi, iz katere ga ne uspeta izvleči niti stara nogometna lisjaka na njihovi klopi, Viktor Trenevski in Vojislav Simeunovič. Trener Ver-žeja Peter Breznik je očitno prebudil svoje nogometaše, ki so brez težav premagali Zreče. Vodečim je blizu tudi Tromejnik, ki je tokrat vzel mero Palomi, ki po odhodu Marina Bloud-ka vse bolj tone. MU Šentjur je še enkrat izgubil; očitno v tem kraju še niso prav nič naredili za boljše čase nogometa in njihovih težav ne more rešiti niti priznani strokovnjak Drago Kostanjšek.
REZULTATI 10. KROGA: Odranci - Stojnci 3:2 (2:1), AHA EMMI Bistrica - Malečnik 3:1 (1:1), Kovinar Štore - Čarda 1:2 (1:1), Tehnostroj Veržej - Zreče 3:0 (2:0), Koroška Dravograd - MU Šentjur 4:2 (2:0), Simer šampion - Grad 0:0, Tromej-nik G Kalamar - Paloma 3:0 (1:0).
1.	ODRANCI	10	8	1	1	31:13	25
2.	KOVINAR ŠTORE 10	6	1	3	19:15	19
3.	TEH. VERŽEJ	10	6	0	4	23:23	18
4.	TROMEJNIK	10	5	2	3	17:15	17
5.	SIMER ŠAMP.	10	4	4	2	24:12	16
6.	GRAD	10	4	4	2	18:15	16
7.	ČARDA	10	4	3	3	12:11 15
8.	ZREČE	10	4	3	3	12:13	15
9.	DRAVOGRAD	10	4	2	4	18:24	14
10.	MALEČNIK 10	4	1 5	18:18	13
11.	PALOMA 10	3	2	5	9:17	11
12.	A. E. BISTRICA 10	2	1 7	22:24	7
13.	STOJNCI 10	2	1 7	13:22	7
14.	MU ŠENTJUR 10	1	1 8	12:26	4
ODRANCI - STOJNCI 3:2
(2:1)
STRELCI: 0:1 Milošič (9), 1:1 Tkalec (35), 2.1 Zelko (43), 2:2 Klinger (48. z 11 m), 3:2 Horvat (76)
STOJNCI: Zajc, Kokot, Topolo-vec, Golob, Meznarič, Fridauer (od 89. Gajšek), Milošič, Turkuš (od 74. Nežmah), Mikilec, Leben (od 44. Janžekovič), Klinger. Trener: Robert Težački.
AHA EMMI BISTRICA -MAKEČNIK 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Stančič (36), 1:1 Lukič (43), 2:1 Ramot (54), 3:1 Divjak (87)
AHA EMMI BISTRICA: Danilovič, Novak, Ramot, Hren, Beranič, Korošec (od 68. Jelenko), Razboršek (od 66. Čander), Lukič (od 75. Rojko), Divjak, Stegne, Lemezovič. Trener: Mladen Dabanovič.
Štajerska liga: Fridl odločil v Šmarjah
Deseti krog v Štajerski nogometni ligi je prinesel še deseto zaporedno zmagoslavje nogometašev Zavrča. Tokrat se zmagovito vračajo iz Šmarij
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev (rumeni dres, Robert Petrovič) in Gerečje vasi (Aleš Gerečnik, desno) so se na lokalnem derbiju izkazali z učinkovito igro, tesne zmage pa so se veselili domačini.
pri Jelšah. Zmaga je bila sicer minimalna, za njo pa je poskrbel izkušeni Franci Fridl, ki je petnajst minut pred koncem srečanja s strelom z bele točke dosegel edini zadetek na tekmi. Z novimi tremi točkami imajo varovanci trenerja Mirana Emeršiča sedaj šest točk prednosti pred najbližjimi zasledovalci iz Šoštanja, ki so v Rogaški Slatini doživeli drugi poraz v prvenstvu.
V lokalnem derbiju so gledalci v Podvincih videli sedem zadetkov in zmago domače ekipe nad Gerečjo vasjo, ki je bila odličen tekmec. Pod-vinci so se s to zmago nekoliko dvignili na lestvici, pri repu pa ostajajo nogometaši Gerečje vasi. Družbo jim dela še en ligaš iz MNZ Ptuj, Carrera Optyl Ormož, ki je tokrat osvojil točko v Črni na Koroškem. Zato pa so nad pričakovanji dosežki nogometašev Boča, ki se nahajajo v skupini ekip sredine lestvice. Prednost pred zasledovalci sicer ni velika, a vendar.
REZULTATI 10. KROGA: Šmarje pri Jelšah - Zavrč 0:1 (0:0), Peca -Carrera Optyl Ormož 1:1 (0:1), Boč Poljčane - Koroške Gradnje 3:0 (0:0), Pohorje - Tehnotim Pesnica 2:2 (0:1), Mons Claudius - Marles hiše 0:2 (0:2), GIC Gradnje Rogaška - Šoštanj 3:1 (2:0), Podvinci - ZAVA Gerečja vas 4:3 (3:1).
1.	ZAVRČ	10 10 0 0 36:7
2.	ŠOŠTANJ	10 8 0 2 34:11
3.	POHORJE	10
4.	TEH. PRESNICA	10
5.	BOČ POLČANE	10
6.	PECA
7.	ŠMARJE PRI J
8.	MARLES HISE
9.	GIC ROGAŠKA
10.	PODVINCI -1
11.	OPTYL ORMOŽ 10
12.	ZAVA GER. VAS 10
13.	MONS CLAUD. 10
14.	KOROŠKE GR. 10
8 6 6 4
4 2
3	3
4	0 4 0 3 3 2 4
1	4
2	1 2 1
16:24 16:28 20:24 11:21 21 21 7 11:27
4
5	12 7
PODVINCI - ZAVA GEREČJA VAS 4:3 (3:1)
STRELCI: 0:1 Miha Lešnik (2), 1:1 Marinič (7), 2:1 Juršek (14. z 11 m), 3:1 Petrovič (28), 3:2 Benko (47), 4:2 Novak (59), 4:3 Benko (61)
PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Toplak (od 55. Kuserbanj), D. Brumen, Bezjak, Lah, Marinič (od 46. Kupčič, od 74. Ivančič), Novak, Juršek, Petrovič (od 89. Mulej), K. Brumen (od 58. Mori). Trener: Damjan Bezjak.
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Kaisesberger, Draškovič, Sagadin, Šešo, Čeh (od 70. Kukec), Gerečnik, Miha Lešnik (od 34. Lončarič), Miha Lešnik, Kokot (od 80. Vnuk), Benko. Trener: Franc Žitnik.
ŠMARJE PRI JELŠAH -ZAVRČ 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Fridl (75. z 11 m)
ZAVRČ: Golob, Fruk, Gabrovec, Murko, Rimež, Murat, Kuserbanj, Darmopil, Čeh (od 63. Antolič), Dridl, Šnajder (od 72. Marinič). Trener: Miran Emeršič.
PECA - CARRERA OPTYL ORMOŽ 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Novak (45. z 11 m), 1:1 Obretan (68)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Samo Fijavž, Zadravec, Štiberc, Sašo Fijavž (od 79. Krajnc), Zorman (od 69. He-bar), Kardum, Novak, Piberčnik, Dru-zovič, Habjanič, Kolar. Trener: Aleš Jurčec.
1. liga MNZ Ptuj: rekordna zmaga Skorbe
REZULTATI 9. KROGA: OPLOTNICA - HAJDINA 1:0 (0:0) STRELEC: Primožič (70) ROGOZNICA - SREDIŠČE OB DRAVI 3:4 (2:2)
STRELCI: 1:0 Stanet (14), 2:0 Štulec (20), 2:1 Ivanuša (30), 2:2 Ze-mljič (45), 3:2 Lah (54), 3:3 Cingesar (61. avtogol), 3:4 Zorko (88. avtogol) LOVRENC - APAČE 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Predikaka (37), 0:2 Šenkiš (76) SKORBA - PRAGERSKO 8:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Ogrinc (23), 2:0 Ogrinc (32), 3:0 Brodnjak (54), 4:0 Horvat (56), 5:0 Toplek (57), 6:0 Mihelič (72), 7:0 Brodnjak (82), 8:0 Toplek (85) VIDEM - GORIŠNICA 0:2 (0:1) STRELEC: 0:1 Muršič (26. z 11 m), 0:2 Muršič (68)
1.	SREDIŠČE OB D. 9 8 0 1 24:8 24
2.	SKORBA 9 6 1 2 24:9 19
3.	HAJDINA 9 5 13 18:9 16
4.	BUKOVCI 9 5 13 17:18 16
5.	OPLOTNICA 9 4 3 2 9:9 15
6.	GORIŠNICA 9 4 2 3 16:15 14
7.	LOVRENC 9 3 3 3 13:10 12
8.	APAČE 9 3 2 4 19:14 11
9.	DORNAVA 9 3 0 6 16:18 9
10.	ROGOZNICA 9 2 2 5 13:24 8
11.	VIDEM 9 2 1 6 8:17 7
12.	PRAGERSKO -2 9 1 0 8 8:34 1
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 9. KROGA: SPODNJA POLSKAVA - HAJDOŠE 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Špes (28), 1:1 Tr-lep (49)
LESKOVEC - MAKOLE 0:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Kotnik (10), 0:2 Vindiš (45), 0:3 Stojnšek (69), 0:3 Hajšek (71)
ZGORNJA POLSKAVA - SLOVENJA VAS 1:1
TRZEC - GRAJENA 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Kovačič (1), 2:0 Skr-binšek (63), 3:0 Svenšek (79)
MARKOVCI - PODVINCI AGRO-CENTER PTUJ 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Strelec (26. z 11 m), 2:0 Šmigoc (58), 3:0 Klinc (74), 4:0 Šmigoc (80)
PODLEHNIK - CIRKULANE 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Bele (66), 1:1 Be-lšak (90)
1.	MAKOLE 9 8 0 1 20:9 24
2.	TRŽEC 9 7 0 2 32:25 21
3.	GRAJENA 9 6 2 1 30:9 20
4.	PODVINCI A. P. 9 6 0 3 33:14 18
5.	PODLEHNIK 9 4 3 2 22:13 15
6.	CIRKULANE 9 4 14 15:19 13
7.	MARKOVCI 9 4 0 5 18:26 12
8.	LESKOVEC 9 4 0 5 13:25 12
9.	ZG. POLSKAVA 9 2 2 5 11:19 8
10.	SLOVENJA VAS 9 1 3 5 6:12 6
11.	HAJDOŠE 9 1 2 6 9:27 5
12.	SP POLSKAVA 9 0 1 8 10:30 1
Veteranske lige MNZ Ptuj
35 - ZAHOD
REZULTATI 7. KROGA: Mons Claudius - Pohorje Oplotnica 1:0, Hajdi-na - Lovrenc 0:0, Polskava - Prager-sko 4:2, Boč - Podlehnik 2:0.
1. MONS CLAUD. 7	5	1	1	16:7	16
2. POLSKAVA 7	5	1	1	10:4	16
3. POHORJE - OPL. 7	4	1	2	23:11	13
4. PRAGERSKO 7	3	1	3	16:11	10
5. BOČ (-1) 7	3	0	4	12:13	8
6. PODLEHNIK 7	2	1	4	9:12	7
7. LOVRENC 7	1	2	4	5:18	5
8. HAJDINA 7	1	1	5	8:23	4
35 - VZHOD
REZULTATI 7. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Videm 1:1, Prepolje - Borovci 3:0, Dornava - Skorba 2:0, Grajena - Bukovci 1:1.
1.	DRAVA PTUJ
2.	DORNAVA
3.	SKORBA
4.	VIDEM
5.	GRAJENA
6.	BUKOVCI
7.	PREPOLJE -2
8.	BOROVCI VETERANI - 40
REZULTATI 7. KROGA: Markov-ci - Podvinci 2:0, Tržec - Leskovec 3:3, Gorišnica - Ormož 2:1, Apače -Zgornja Polskava 0:5.
6	1	0	35:7	19
6	0	1	25:7	18
5	0	2	39:11	15
3	2	2	18:13	11
2	3	3	12:20	9
2	1	4	10:33	7
1	0	6	6:19	1
0	0	7	7:42	0
1. ZG. POLSKAVA	5	2	0	16:5	17
2. MARKOVCI 7	5	0	2	22:5	15
3. GORIŠNICA 7	4	0	3	13:10	12
4. ORMOŽ 7	3	0	4	11:13	9
5. TRŽEC 7	2	3	2	13:21	9
6. LESKOVEC 7	2	3	2	14:11	9
7. PODVINCI 7	2	0	5	8:15	6
8. APAČE 7	1	1	5	9:26	4
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Končno: prva točka za Dornavo!
Osmi krog v 1. slovenski ženski nogometni ligi so najbolj bučno proslavili v Dornavi, saj so njihova dekleta osvojila prvo prvenstveno točko, odkar se nahajajo v tekmovalnem ustroju ženskega prvoligaške-ga nogometa. Dolgo so čakali nanjo, želja pa se jim je uresničila proti igralkam iz Maribora. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, v nadaljevanju pa so bile domačinke boljše tekmice. Sicer so gostje pove-dle v 52. minuti, nakar je sledila popolna ofenziva domačink, ki so z golom Nine Kovačič le uspele izenačiti v 65. minuti igre. V zadnjih trenutkih igre so imele igralke Dornave vse niti igre v svojih rokah, vendar Teji Šmintič iz lepe priložnosti ni uspelo premagati mariborske vratarke. »Zelo smo zadovoljni z osvojitvijo prve točke v tekmovanju. To je velika vzpodbuda za naša dekleta pred nadaljnjim tekmovanjem. Cakali smo jo dolgo in sedaj smo jo tudi dočakali. To je bila prva točka, sedaj bomo ciljali na prvo zmago. Motivov za na-
slednje podvige nam ne manjka,« je dejal po tekmi trener ŽNK Dornava Mitja Serdinšek.
REZULTATI 8. KROGA: ŽNK Dornava - Maribor1:1 (0:0), Jevnica -Krka 1:2 (0:1), Velesovo Kamen Jerič - Rudar Škale 0:7 (0:3), Pomurje Beltinci - HV TOUR Slovenj Gradec 1:2 (0:2).
1.	KRKA 7 7 0 0 38:2 21
2.	SLOV. GRADEC 8 6 2 0 27:12 20
3.	RUDAR ŠKALE 7 5 1 1 30:6 16
4.	JEVNICA 8 3 2 3 23:16 11
5.	POMURJE- BEL. 7 3 1 3 22:15 10
6.	MARIBOR 8 2 1 5 13:21 7
7.	VELESOVO K. J. 7 1 0 6 6:43 3
8.	ŽNK DORNAVA 8 0 1 7 5:49 1
ŽNK Dornava -Maribor 1:1 (0:0)
STRELKI: 0:1 Arisa Rola (52), 1:1 Nina Kovačič (65)
ŽNK DORNAVA: Laura Maksi-movič, Patricija Golob, Maja Skaza, Mateja Arnuš, Saša Ljubec, Nina Kovačič, Daša Grdina (od 88. Katja Perger), Lucija Hameršak, Katja Ne-žmah, Nina Podhostnik (od 88. Gabrijela Milec), Saša Fras (od 56. Teja Šmintič). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ŽNK Dornava so v nedeljo osvojile prvo točko, odkar nastopajo v 1. slovenski ženski ligi (morda je k temu pripomogla enaka barva dresov, kot jo v Palermu nosita Iličič in Bačinovič).
Planinski kotiček
Po pomurski planinski poti (Bogojina-Murska Sobota)
Sobota, 6. 11.
Sprehodi po naravi odeti v zlatorumene barve, rahli vzponi in spusti na začetku etape. V drugem delu nas čaka hoja po ravnem delu Prekmurja, ki nas bo gotovo sprostila. Če bo interes med udeleženci, se bomo tudi kopali v Moravskih toplicah (kopanje ni všteto v ceno izleta). Pot bomo zaključili v hotelu Diana v Murski Soboti. Skupno bomo hodili 4 ure in pol. Pot je lahka, zmore jo vsak. Na voljo bomo imeli cel dan. Postankov bo dovolj.
Odhod: Sobota, 6. 11, ob 7. uri z železniške postaje Ptuj
Vrnitev: sobota, 6. 11., do 18. ure na železniško postajo Ptuj
Oprema: planinska, glede na vremenske razmere
Prehrana: iz nahrbtnika
Cena: 15 evrov
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 2. 11. (število mest je omejeno).
Vidimo se na potepanju po pomurskih nižinah in gričih! Za vse dodatne informacije o izletu pokličite na tel. 040 699 252 (Vlado). Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto.
Vodja izleta: Vlado Fridl.
Kasaštvo • Zmaga Lesterja v Budimpešti
Na kasaških dirkah v Budimpešti je 1. mesto osvojil 14-letni Lester, ki je v lasti Jožeta Sagaja ml. (KK Ljutomer) in Zvonka Osterca (KK Slovenske gorice Lenart). Na 2400 metrov dolgi stezi je Lester z voznikom Sagajem (KK Ljutomer) dosegel kilometrski čas 1:16,8, kar je najboljši rezultat te tradicionalne dirke na Madžarskem.
NŠ
Rene Glavnik • KK Perutnina Ptuj
V letu 2011 želimo še višje
Za letošnjo sezono kolesarjev Perutnine Ptuj, ki se je pred kratkim, končala, lahko rečemo, da je bila fantastična. S tem se strinja tudi direktor kluba Rene Glavnik, ki nam je v nadaljevanju zaupal, kako je on videl letošnje dogajanje v klubu in okrog njega, kaj bo prinesla »continental« licenca, zakaj se velodrom na Ptuju še ne gradi in s kakšno ekipo bodo perutninarji startali v sezoni 2011.
Letošnja sezona se je za vaš klub iztekla sanjsko. Kako ste jo videli vi?
R. Glavnik: »Sezona je bila resnično odlična, sploh glede na dejstvo, da nismo bili registrirani v »continentalu«. Leto smo namreč zaključili z 20 zmagami, osvojili pa smo še 5 drugih in 5 tretjih mest. Če sem povsem iskren, takih rezultatov sam nisem pričakoval, največ zaslug za to pa vsekakor imajo Vrečer, Mugerli in Marin, ki je poleg tega opravljal še vlogo kapetana in zadevo zelo uspešno pripeljal do konca. Tudi vsa pozitivna klima okoli moštva je dokaz, da se v tej ekipi dela pozitivno.«
Uspehov v tej sezoni je bilo res veliko. Bi katerega od njih še posebej izpostavili? Katero slavje je bilo za vas osebno najbolj izstopajoče?
R. Glavnik: »Posebej želim izpostaviti dirko Zagreb-Ljubljana, ki jo je dobil naš Matej Mugerli, ki je prvi pripeljal na ljubljanski grad. Ravno na tej rangirani dirki se je pokazala dejanska vrednost naše ekipe, saj je bila konkurenca res huda. Nastopili sta praktično celotni reprezentanci Avstrije in Hrvaške. Na tej dirki je še posebej prišla do izraza kolegialnost in zrelost ekipe, saj smo sam konec strokovno zaključili.«
V KK Perutnina Ptuj vlada pozitivno vzdušje. Odnosi so domala družinski, kljub temu pa tako kot drugje hierarhija obstaja. Vaši »vlečni konji« so Marin, Vrečer in Mugerli ...
R. Glavnik: »To je res, vendar se moramo zavedati, da je ključna homogenost ekipe, kar se je nenazadnje pokazalo na večini dirk letos. Kolesarji se morajo zavedati, da izigravanja ni, »delati« morajo drug za drugega in to je glavna lastnost
naše ekipe. Omenil bi še eno stvar, in to je plačilo. Kolesar mora biti za svoje delo plačan, se obenem zavedati nalog, ki mu jih je zadalo vodstvo in ob omenjenem sožitju lahko le na tak način pridemo do uspehov.«
Ekipi sta se že priključila Gazvoda in Rakuša
Javnost vedno najprej opazi le tiste, ki dirkajo. Ekipo oz. »team« pa sestavljajo tudi mehaniki, serviserji, fizioterapevti ... Verjetno imajo tudi oni nemalo zaslug za dobre rezultate?
R. Glavnik: »Tako je. Vsi segmenti v klubu se med seboj prepletajo in dosledno izvajajo vse za nemoten potek nalog, tako mora tudi kolesar pomagati svojemu sodelavcu v ekipi. Le tako lahko pridemo do rezultata.«
V sezoni 2011 se v staro jato vrača Gregor Gazvoda. Je s tem seznam okrepitev za vas zaključen ali boste v klub pripeljali še kakšnega novega kolesarja?
R. Glavnik: »Ekipi se je res priključil Gazvoda, tu je od konca letošnje sezone še Ra-
kuša, s tem pa seznam še ni dokončen. Analizirati je treba še konkurenco in videti, kaj pravzaprav sploh potrebujemo. Želimo namreč biti konkurenčni, tu predvsem mislim na hrvaške in avstrijske kolesarje. Po letošnjih uspehih si ne moremo privoščiti padca, temveč moramo stremeti še višje, saj bomo leta 2011 ponovno nastopali v »continentalu«. Tako bomo lahko nastopali na dirki Po Sloveniji in na Veliki nagradi Kranja, letos namreč nismo nastopili na teh dveh dirkah. Če bi organizator imel to željo, bi nas lahko povabil, vendar je šlo za neko ignoranco in mislim, da to ni prav, saj tako velevajo tudi pravila. Mi se z vsakim želimo pomeriti na tek-movališču, ne pa, da nas »eliminirajo« že pred startom, saj gre vse to predvsem na škodo športnika in slovenskega športa nasploh.«
Sezona dirkanja se je šele zaključila, toda kot športnik verjetno gledate že tudi naprej. Kdaj se začnejo priprave na novo sezono?
R. Glavnik: »Fantje so na kratki pavzi, vendar je počitek aktiven, počitnic v pravem pomenu besede za nas pač ni. Pripravljalno obdobje je tukaj, začnemo takoj, veliko pa bo odvisno tudi od vremena, in sicer
Kako daleč je na Ptuju »projekt velodrom«?
R. Glavnik: »Ta projekt oz. težava izgradnje velodroma oz. kolesarske piste je stara že cca. 10 let. S strani občine, ki je že neštetokrat nakazala, da se bo zadeva zgradila, kot tudi s strani Zavoda za šport, ki je s sklepi in soglasji nekako prižgal zeleno luč, smo dobili že mnogo zagotovil, pa se še do danes ni premaknilo nič. Kolesarska baza na tem področju je zelo velika, zato je izgradnje piste nujna. Predvsem z našimi mladimi kolesarji smo namreč dnevno izpostavljeni na cestah, ki so na našem območju zelo slabo vzdrževane. Kje naj poučujemo kolesarje, kako jih naj vzgajamo, ko pa smo nenehno izpostavljeni prometnemu kaosu? Dnevno se pojavljajo klici, da bi fant rad pristopil v klub, ob tem pa se pojavlja vprašanje, ali bo in kdaj bo steza zgrajena. Pa ne gre le za tekmovalce, s stezo bi veliko pridobili tudi rekreativci, saj je tam vožnja popolnoma varna, poleg tega pa bi ljudje nekaj naredili tudi za svoje telo. Organiziramo namreč tudi največji rekreativni maraton v državi, imenovan Poli maraton, ki se ga udeleži ogromno rekreativcev in menim, da lahko tudi na ta način z izgradnjo velodroma podpremo to množičnost. Na cestah smo že plačali visok, previsok davek in verjetno je tudi to ena glavnih ovir, da se starši težko odločajo za kolesarstvo za svoje otroke. Zato bi resnično apeliral na občino kot tudi na Zavod za šport, da se dogovorimo, kdaj bomo lahko številnim, tudi od drugod, ponudili odgovor na vprašanje, kdaj pista bo.«
Foto: Marjan Keiner
Rene Glavnik: »Če bi organizator imel to željo, bi nas lahko povabil na dirko Po Sloveniji in VN Kranja, vendar je šlo za neko ignoranco in mislim, da to ni prav, saj tako velevajo tudi pravila. Mi se z vsakim želimo pomeriti na tekmovališču, ne pa, da nas »eliminirajo« že pred startom, saj gre vse to predvsem na škodo športnika in slovenskega športa nasploh.«
kakšna bo zima. Kot vsako leto bomo verjetno odšli v hrvaško Istro, kjer specialni del priprav opravimo na njihovih cestah, saj je zelo pomembno, da na cestah ni ledu in snega, čeravno je temperatura samo pet ali šest stopinj nad lediščem.«
Cenijo nas, zato nas vabijo na Kitajsko, Kubo, v Malezijo ...
Kakšen pa je plan dirk za naslednjo leto. Do začetka je res še daleč, toda predvsem iz eksotičnih krajev z vidika navadnega državljan ste menda prejeli že kar nekaj ponudb .
R. Glavnik: »Imamo že dogovor da bo KK Perutnina Ptuj kot slovenska reprezentanca nastopila na Kitajskem. Odpirajo se nam tudi nekatere opcije s Kubo, kjer smo že tekmovali, prav tako pa imamo možnost oditi v Malezijo. Naj dodam, da v zadnjih dveh omenjenih dirkah organizatorji nosijo vse stroške. Vse to je pokazatelj, da je bila ta ekipa znana po celi zemeljski obli, saj so te etapne dirke rangirane in to je še eno priznanje, da nas po svetu cenijo.«
Ekonomska kriza je po-
kazala zobe tudi pri nas. Denarja je tudi za šport vse manj. Vi boste prihodnje leto nastopali v »continen-talu«, kar bo verjetno še dodatno obremenilo vaš proračun. Kako je s finančnim stanjem v vašem klubu?
R. Glavnik: »Poleg Perutnine Ptuj imamo še nekaj drugih sponzorjev in do vseh moramo izpolnjevati obveznosti. Glede proračuna je treba biti skromen in predvsem realen. Trudimo se, da smo »uglašeni« z generalnim sponzorjem Perutnino Ptuj v tem smislu, da moramo prisluhniti temu, da gospodarska kriza je, da ne moremo delovati tako, da bi prišli v rdeče številke, kar se dogaja v številnih drugih klubih. Sami smo že v osnovi naravnani tako, da ne pridemo v težave. Bistvenih razlik med letoma 2010 in 2011 v finančnem smislu ne bo. Ponudimo lahko toliko, kot dejansko izpolnimo, seveda pa smo razmere prilagodili trenutni situaciji in slovenskemu prostoru. Nikjer trenutno ni lahko, nikjer v slovenskem športu ne cvetijo rožice in tega se morajo zavedati vsi, ki delujejo v športu. Bistvo tega je namreč, da se razumno varčuje; po tem kazalcu se moramo po moje ravnati, kljub temu pa rezultati ne smejo iz-ostati.«
Poleg tekmovalnega dela ste v klubu dejavni tudi pri organiziranju kolesarskih projektov, ki jih pripravite praktično brezhibno. Letos ste organizirali cestno
državno prvenstvo, državno prvenstvo za osnovne in srednje šole, za vami je že 8. največja rekreativna kolesarska prireditev v Sloveniji. Pohvale dežujejo od vsepovsod, tudi na tem področju postavljate nove mejnike .
R. Glavnik: »Vse našteto je res. Letos smo po dolgem času organizirali cestno državno prvenstvo in prav vsi nam zavidajo, kako nam je vse skupaj uspelo organizirati. Postavili smo nove kriterije, seveda pa gre še enkrat pohvala našim gasilcem in policistom. Tudi glede šolskega državnega prvenstva smo bili deležni številnih pohval predvsem od Športnega zavoda Planica kakor tudi iz Ministrstva za šolstvo in šport, poleg njih pa je bila z organiziranim zadovoljna tudi Kolesarska zveza Slovenije. Poglavje zase pa je prav gotovo Poli maraton. Dokaz več, da delamo dobro, je ta, da je vsako leto večje število udeležencev. Marsikdo je mnenja, da bi bilo zadevo treba še razširiti in povečati, vendar sem mnenja, da za to ni potrebe. Ob tem se moram vrniti na temo varnosti cest, saj nam konec koncev prometna infrastruktura na našem koncu ne dovoljuje, da bi se maraton še bolj razmaknil. Varnost je namreč vedno in povsod na prvem mestu. Na tem mestu gre zahvala vsem udeležencem, kakor tudi gasilcem in policistom.«
Tadej Podvršek
TAO Ptuj
Preplavili Amsterdam
V nedeljo, 17. oktobra, je v sklopu 35. maratona skupina Fundacija za Šport Le Champion izvedla jubilejni maraton za tekače iz vsega sveta. Na eni največjih tekaških prireditev v Evropi in na svetu je tekmovalo več kot 26.000 tekačev iz 70 držav. Pomerili so se v teku na 8,21 ter 42 km; v slednjem je zmagal Etiopijec Getu Faleke (2:05:44).
Seveda pa prireditev ni potekala brez slovenskih navdušencev teka, ki so v zavidljivem številu preplavili ulice Amsterdama. Med njimi je bilo prav tako veliko Ptujčanov iz tekaškega kluba TAO Ptuj. Slednji so se udeležili vseh treh kate-
gorij amsterdamskega teka. Velja omeniti Aleša Bezjaka, ki je 42 km pretekel v času 3:12:11. Vesna Pliberšek pa je končala maraton s časom 3:19:20. Zagotovo pa so si vsi tekači TAO kluba prislužili vse čestitke za izjemen tekaški nastop v vseh kategorijah prireditve kakor tudi za uspešno zastopanje Ptuja ter Slovenije v deželi tulipanov.
Reka Amstel, muzeji, mlini na veter, Vondelpark ter 200.000-glava množica, ki bodri vse tekače ob progi, je pravi razlog za udeležbo maratona v Amsterdamu tudi prihodnje leto. In tam bodo zagotovo tudi naši Ptujčani!
Peter Golob
Bowling • Serija turnirjev v BC Ptuj
Bowling center Ptuj in Bowling klub Ptuj organizirata serijo turnirjev, ki bodo vsak četrtek (razen v veselem decembru) ob 18.00 v BC Ptuj. Prvi turnirji bodo na sporedu novembra, po decembrskem premoru pa še januarja, februarja, marca, aprila in maja. Pripravljeni so štirje različni tipi turnirjev, ki so zanimivi za vse generacije in vse ravni obvladovanja bowlinga.
1.	Rekreativci: na tem turnirju registrirani tekmovalci ne smejo sodelovati (prvi četrtek v mesecu, prijavnina 10 evrov).
2.	Next generation: namenjen igralcem do 30. leta starosti, mlajši imajo velik bonus (drugi četrtek v mesecu, prijavnina 8 evrov).
3.	Challenger: turnir za vse igralce, kjer imajo ljubiteljski igralci velike bonuse, s katerim bodo vsaj enakovredni registriranim igralcem (tretji četrtek v mesecu, prijavnina 10 evrov).
4.	Open: turnir za vse igralce, kjer pa ni bonusov za rekreativce (četrti četrtek v mesecu, prijavnina 12 evrov).
Na vsakem turnirju posebej se podeljujejo pokali za najboljše tri igralce in igralca, ki je ta dan podrl največ kegljev. Na vsakem turnirju se podeljujejo »masters točke« - 24 igralcev, ki bodo v šestih mesecih zbrali največ teh točk, se bo pomerilo na masters turnirju, kjer bodo razen pokalov podeljene še praktične nagrade.
Poseben turnir se bo priredil tudi za vse zmagovalce vsaj enega izmed turnirjev - champions game!
Turnirji so namenjeni organiziranemu igranju in druženju, pričakuje se »zmerna« tekmovalnost. Propozicije so sestavljene tako, da imamo vsi enake možnosti!
Leskovec • Prvi gasilski boj
Gasilski izziv po ameriško
V Leskovcu se je minulo soboto dogajalo nekaj posebnega: tamkajšnje Prostovoljno gasilsko društvo s Petrom Jagarincem na čelu je namreč organiziralo zanimivo in ekstravagantno tekmovanje gasilcev, podobno ameriški različici najtežjega gasilskega tekmovanja Fire combat.
BSE	5 " L *			
				
				
Peter Jagarinec iz PGD Leskovec je bil nad izvedbo prvega tovrstnega gasilskega tekmovanja na Štajerskem navdušen, čeprav je tudi priznal, da je bilo z organizacijo in pripravo poligona veliko dela.
Utrinek s sobotnega gasilskega boja
Foto: SM
Foto: TM
Slovenska različica atraktivnega gasilskega tekmovanja je sicer v zadnjih dveh letih v državi vedno bolj popularna. „Gasilci iz Leskovca smo ob mariborskih gasilcih edini, ki smo se doslej udeleževali takih tekmovanj po Sloveniji. Tako smo se odločili, da ga enkrat izvedemo tudi na domačem terenu, kar nam je tudi zelo dobro uspelo. Je pa to bilo prvo tovrstno tekmovanje na Štajerskem," je povedal Jagarinec.
Sobotnega gasilskega boja se je skupaj udeležilo kar 30 ekip iz vseh koncev Slovenije.
Roškar, kot je povedal, je bil med številnimi hrvaškimi razstavljavci na sejmu edini predstavnik Slovenije s svojo stojnico: „Sejma sem se udeležil drugič, je pa vsako leto v drugem hrvaškem mestu, pač v tistem, ki na prejšnjem sejmu dobi največ priznanj. Naslednje leto bo v Biogradu in že imam vabilo, da se ga spet udeležim. Letos je sejem trajal od 13. do 17. oktobra in razstavljavci smo izvedeli, da nas bo obiskal tudi hrvaški predsednik Ivo Josipovic ter da bo degustiral nekaj od razstavljenih jedi oz. pijač. Precej nepričakovano se je ustavil tudi pri naši stojnici, skupaj s soprogo, in si zaželel našega zeliščnega likerja, njegova žena pa naš višnjevec. Tako sva s premierjem seveda nazdravila in moram reči, da mu je bil naš domači liker tako všeč, da si je naročil še nekaj stekleničk za domov," je povedal Franc Kozarčan, ne brez ponosa, saj se hrvaški predsednik, sicer tudi glavni pokrovitelj sejma, ni ustavljal ob vsaki stojnici. „S predsednikom sva po zdravici spregovorila tudi nekaj besed, povedal sem, da je liker povsem domač in ga pripravljamo iz 32 različnih zelišč, recept pa je seveda skrivnost. Josipoviča je zanimalo tudi, kako in kaj pridelujemo pri nas, če sem imel kakšne težave pri prehodu meje z degustacijskim materialom in sem mu povedal, da na srečo nobenih, saj sem si pridobil ustrezna uvozna dovoljenja. Sicer pa sem na naši stojnici predstavil še naša vina, laški in renski rizling ter sovi-njon, pa domače bučno olje, ze-
Gasilci in gasilke so tekmovali v treh kategorijah; v kategoriji A so se pomerili moški do 30 let, v kategoriji B moški nad 30 let, v kategoriji C pa mešane ekipe moških in žensk. Največja konkurenca je bila seveda v kategoriji A, kjer se je med seboj za zmagovalni pokal „udarilo" kar 21 ekip.
„Treba je povedati, da gre za izjemno težko tekmovanje, saj morajo vsi tekmovalci premagovati ovire s polno opremo na sebi z dihalnim aparatom vred. Določene discipline so tudi precej nevarne, zato je tekmo-
liščni liker, višnjevec in orehov liker ter domače salame. Odziv obiskovalcev, bilo jih je krepko preko 20.000, je bil zelo dober," je še povedal Roškar.
Pri Roškarjevih v Pristavi se s turistično kmetijo z imenom Kozarčan ukvarjajo že od leta 1999, ko so ponudili prva prenočišča, izletniško kmetijo pa so registrirali štiri leta kasneje: „Gostom nudimo 18 ležišč in 60 sedežev v dvorani za manjše ali večje družbe. Naša specia-liteta, po kateri smo znani, so likerji, vina in pristne domače jedi, med katerimi gostje radi posegajo po srninem golažu in doma pripravljenih salamah, seveda pa ponujamo tudi ostale tradicionalne haloške jedi naših babic."
Roškar sicer pravi, da se splošna kriza krepko pozna tudi pri letošnji turistični sezoni: „Lani še nismo imeli odpovedi, letos pa so se nam že dogajale,
vanje spremljala še posebna ekipa gorskih reševalcev."
Gasilske ekipe so svoje spretnosti dokazovale v sedmih različnih nalogah oziroma disciplinah; v prvi nalogi je bilo treba v polni opremi preskočiti ali preplezati visok in širok zid, v drugi so tekmovalci plezali po vseh štirih skozi šestmetrski nizek tunel z dodatno višinsko oviro v njem, v tretji disciplini so morali splezati na šest metrov visok stolp, nato nanj povleči zvit kolut cevi in se nato spustiti z odra z lastno vrvno zavoro s točno
predvsem od gostov iz tujine. Pa tudi domačih gostov, ki so prejšnja leta iskali cenejše variante, je manj oziroma jih skoraj ni več. Ocenjujem tudi, da se naša občina in ostale pristojne institucije premalo trudijo oziroma premalo dejansko spodbujajo kmečki turizem, čeprav se veliko govori, da je to ena najpomembnejših panog za Haloze. Za vse smo sami. Ob tem je v našem območju premalo tovrstnih ponudnikov, tudi ni prave konkurence, gostje nimajo kaj veliko izbire in potem je jasno, da se v manjši meri odločajo za obiske naših krajev. Vedno je večji obisk tam, kjer je veliko ponudnikov, to kaže praksa. Zaenkrat kakšnih večjih načrtov za prihodnost nimam, pomembno je, da krizno obdobje preživimo," je še povedal Roškar, ki upa, da bo nekoč upravljanje kmetije prevzel najmlajši sin.
SM
določenim dotikom na dveh vmesnih prečkah. V četrti nalogi so tekmovalci prenašali protipoplavne 25-kilogramske vreče na določeni razdalji, v peti nalogi pa so nosili 80-kilo-gramsko človeško lutko, v šesti pa vlekli traktorska kolesa z vrvjo, napeljano čez dva ali tri škripce. V zadnji, sedmi nalogi pa so morali raztegniti cevi z vodo in nato s curkom zadeti ter podreti lutko na razdalji 10 metrov.
„Kljub veliki zahtevnosti so ekipe pokazale odlično pripravljenost in kondicijo, zgodila se ni nobena nesreča, rezultati pa so zelo dobri," je po uspešno končanem tekmovanju še povedal vidno navdušen Jagarinec.
Na koncu so bili pokali razdeljeni tako: v kategoriji A, kjer je tekmovalo 21 ekip, je prvo mesto dosegla ekipa PGD Rakek, drugi PGD Postojna in tretje ekipa Kmetje brez zemlje. V kategoriji B, kjer so, tekmovale štiri ekipe, je bila
Kot nam je povedala Milena Grabušnik iz Razvojne agencije Slovenske gorice, je Franckova pot že obstoječa smer okoli jezera Komarnik, ki je poimenovana po pokojnem veterinarju Francu Brezniku. Ta si je kot velik ljubitelj Lenarta, Slovenskih goric in narave izredno prizadeval za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja ter za urejenost mesta in njegove okolice. »Pot poteka na območju, ki ima velik pomen za favno in floro ter bo pozornost namenila osveščanju pomena biotske in naravovarstvene vrednosti območja, še zlasti zaradi pestrosti in gostote vodne vegetacije ter razvitega obrežnega pasu močvirske vegetacije,« je pojasnila sogovornica.
Agatina pot, poimenovana po Agati s Štraleka iz znanega knjižnega dela o nesrečni ljubezni iz 16. stoletja, pa povezuje kulturno dediščino območja: grad Hrastovec z grajskimi ribniki, rimske gomile in znamenje Črni križ pri Črnem lesu.
»Obe poti sta uhojeni, opremljeni s kažipoti in tablami s podrobnostmi o rastju, vodnih pticah in živalih ter kulturni dediščini, na južnem delu jezera Komarnik pa imata tudi skupno točko,« je še povedala Grabušnikova, ki tudi meni,
najboljša ekipa GZ Lukovica 1, druga ekipa PGD Zagorje mesto, tretja pa ekipa PGD Lesko-vec 2. V kategoriji C, kjer se je pomerilo pet ekip, pa je bila
da je občina Lenart z investicijo oblikovanja tematskih poti trajno poskrbela za ohranjanje naravnega in kulturnega okolja na območju, kar daje mnogo možnosti izobraževanja, med-generacijskega druženja in preživljanja prostega časa v naravi sredi zanimivega področja.
Vrednost projekta, katerega investitor je lenarška občina, je ocenjena na 25.000 evrov, naložba pa je delno financirana še iz sredstev Evropske unije, ukrepa LEADER iz Programa za razvoj podeželja 2007-2013, in izvedena v tesnem sodelovanju z mariborskima enotama Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slove-
najboljša ekipa PGD Rakek in Postojna, druga je bila ekipa PGD Planina in Postojna, tretja pa ekipa PGD Leskovec 1.
SM
nije ter Osnovno šolo Lenart.
Na slavnostnem odprtju so se obiskovalci pod strokovnim vodenjem Martina Vernika in Andreja Magdiča iz omenjenih zavodov podali po obeh poteh, potem pa se združili in skupaj nadaljevali sprehod do spomenika Črni križ, kjer je med drugim sledil kratek kulturni program z nastopom učencev lenarške osnovne šole, Anite Kralj in odigranim prizorom iz zgodovinske povesti Črni križ pri Hrastovcu v izvedbi Anice Mlinarič in Mira Mauka iz le-narškega kulturnega društva Delavec.
Polona Ambrožič
Zadar • Kmetija Kozarčan na sejmu Eko-etno Hrvatska
Hrvaški premier nazdravil s slovenskim zeliščnim likerjem
Franc Roškar, lastnik izletniško-turistične kmetije Kozarčan v Cirkulanah, se je sredi oktobra na povabilo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije udeležil osmega tradicionalnega sejma Eko-etno Hrvatska, ki je letos potekal v Zadru.
Foto:arhiv kmetije Kozarčan
Hrvaškemu premieru Ivu Josipovicu je bil zeliščni liker s kmetije Kozarčan zelo všeč; tako je nazdravil s Francem Roškarjem, nato pa si naročil še nekaj stekleničk likerja za domov.
Lenart • Obnovili učno-sprehajalne poti
Po sledeh naravnih in kulturnih znamenitosti
8. oktobra je v občini Lenart potekalo slavnostno odprtje obnovljenih učno-spre-hajalnih poti, Franckove in Agatine, po katerih se je sprehodilo približno 120 ljubiteljev naravnih vrednot in kulturne dediščine.
Na valovih časa
Utrinek z oktoberfesta
Bili smo na prazniku piva
Največji praznik piva Oktoberfest (Bavarci ga imenujejo Wiesen) se je pričel (če smo natančni) 17. septembra z odprtjem »zgodovinskega Oktoberfesta«, uradno odprtje pa je sledilo 18. septembra, in je trajal do 4. oktobra.
V zgodovinskem delu so obiskovalcem nudili ogled muzejskega šotora, v katerem so bili zbrani predmeti s »starih« Oktoberfestov, v kulturnem šotoru so bile na ogled lutkovne predstave za otroke, zraven tega pa so nudili otrokom tudi vožnjo s starinskim vrtiljakom. Zanimivost zgodovinskega Oktoberfesta so bile tudi vsakodnevne konjske dirke. Vstopnica za ogled je stala 4.
Leta 1810, ko sta se poročila prestolonaslednik Ludwig in princesa Therese, so se na Bavarskem odločili, da se bo praznovalo pet dni. Poročno praznovanje so zaključili s konjskimi dirkami pred takratnimi mestnimi vrati. Danes je to Theresienwiese, prostor, kjer so letos že 177. pripravili Oktoberfest. Seveda so bili takratni prebivalci navdušeni nad velikim praznovanjem. Ob praznovanju srebrne poroke kraljevega para so programu dodali tudi povorko narodnih noš in strelskih društev (ta tradicija se je seveda ohranila do danes).
Se tudi vi sprašujete, kako to, da je bil letošnji Oktoberfest komaj 177., če pa je bil prvič organiziran davnega leta 1810? Nekajkrat je bil odpovedan oz. prepovedan. Kaj je preprečilo to Bavarcem tako ljubo praznovanje? 1. in 2. svetovna vojna, potem je sledila (po)vojna
kriza, pa tudi različne epidemije, na primer kolera leta 1854 in 1873 - vse to so bili razlogi, da je praznovanje odpadlo.
V vseh teh letih se Oktoberfest ni samo spreminjal, temveč je tudi rasel in postal znan po celem svetu. Osebno me še zmeraj na nek način fascinira, da si obiskovalci iz zelo oddaljenih držav, npr. Azije, Kanade, Nove Zelandije in Avstralije, vzamejo štirinajst dni dopusta, da priletijo v München in štirinajst dni pijejo pivo?! Si predstavljate, da si nekdo vzame štirinajst dni dopusta samo za to, da pride na Ptuj pit »špricarje«? Malo hecno, ne?
Zanimive so tudi velikosti šotorov, kjer se dogaja praznovanje. No ja, čisto navadni šotori to niso. Najmanjši ima 2.150, največji pa 10.100 sedežev. Če se Ptujčani malo stisnemo, pridemo ravno v dva velika šotora ...
Kljub temu da so šotori veliki (vseh skupaj je 14), morate imeti veliko srečo, da boste našli prazno klop, kjer boste udobni spili pivo in zraven kaj pojedli. Največ možnosti za prosto mizo bi imeli, če že letos rezervirate za naslednje leto. Ne čudite se temu: Oktoberfest obišče povprečno 6 milijonov ljudi!
Od 1. avgusta 2010 velja na Bavarskem absolutna prepoved kajenja, kar je veljalo tudi za Oktoberfest.
In cene? Eno litrsko pivo (Maß) je stalo od 8,70 do 8,90. Seveda je vedno poskrbljeno tudi za prazne želodčke! Številne stojnice so nudile vse mogoče dobrote. Ni ga čez svežo presto in zraven »obatzda« (svež sir, serviran s čebulo) ali pa »steckerl fisch« (postrv ali skuša, pečena na leseni palici).
»Wiesen« je vsekakor prireditev, ki se jo splača ogledati! Pa če imaš pivo rad ali ne!
Lep pozdrav z Bavarske! Jasmina Preac Leber
Foto:JPL
Preste, pivo in lepa dekleta - zaščitni znaki Oktoberfesta.
Foto:JPL
Bavarska - Oktoberfest že 177. ali 200 let?
Foto:JPL
Oktoberfest poteka pod šotori; najmanjši ima 2.150, največji pa 10.100 sedežev.
Ptuj • Nevsakdanja igra narave
Goba zrasla na gobi
Da je letošnja jesen resnično bogata in z igro narave tudi nevsakdanja, priča poleg raznih velikanov tudi tale posnetek pravega gobana ali jurčka, na katerem je zrasel še en gobanček, lahko bi rekli tudi njegov mlajši brat.
Nekje v haloških gozdovih je to nevsakdanjo igro narave našel ptujski gobar Marjan Pišek, ki je bil tako kot mi nad redko gobarsko najdbo izredno presenečen. Kot je zatrdil, kaj takega ni videl in še manj slišal nikoli v življenju. Tudi sicer se v redakciji ne spominjamo, da bi v Štajerskem tedniku kdaj poročali o kakšni podobni najdbi.
Ko pa smo na sobotni gobarski prireditvi v Ptuju to nevsakdanjo gobo na gobi pokazali znanemu slovenskemu gobarju in mikologu Antonu Polerju, je ta pojasnil, da v naravi večkrat prihaja do zelo čudnih kombinacij rasti gob, poleg podobnega primera gobe na gobi je slišal, da so našli rasti tudi gobo v gobi, menda tudi primer, ko je na gobi zrasla druga vrsta gob in podobno. Skratka, igra narave je zelo neobičajna in nepredvidljiva, zato pa toliko bolj zanimiva.
-OM
Foto: M. Ozmec
Nevsakdanja igra narave: na kapi mladega in čvrstega jurčka je zrasel še njegov nekoliko manjši mlajši brat.
Torek, 26. oktober
Danes goduje Lucijan.
1530 je Malteški viteški red prenesel svoj sedež na Malto.
1787 se je rodil Vuk Ka radič, srbski kulturni reformator. Pripravil je nov
srbohrvaški knjižni jezik - Piši kao što govoriš. Njegov mentor je bil Jernej
Kopitar.
1861 je nemški fizik Johann Philipp Reis na sestanku fizikov v Frankfur-
tu prvič prikazal nepopoln prenos glasu preko telefona.
1881 je prišlo do razvpitega revolveraškega obračuna pri O. K. Corralu,
na osnovi katerega je bil posnet tudi istoimenski film.
1911 so razglasili Kitajsko za republiko.
1911 se je rodila slavna pevka črnskih nabožnih pesmi Mahalia Jackson.
1916 se je rodil francoski socialistični politik, predsednik države Francois Mitterand. Sreda, 27. oktober Danes goduje Sabina.
1672 se je rodil italijanski dekorativni slikar Francesco Costa.
1728 se je rodil britanski pomorščak in raziskovalec James Cook. Prvi je
obplul zemljo v smeri zahod - vzhod.
1736 se je rodil škotski pesnik James Macpherson.
1782 se je rodil italijanski violinski virtuoz Niccolo Paganini.
1904	so odprli v New Yorku podzemno železnico, ki je imela progo z vlaki na električni pogon med Mroadwayem in City Hallom (Mestno hišo) Četrtek, 28. oktober
Danes goduje Simon.
1466 se je rodil znameniti nizozemski humanist, književnik, filozof in
teolog Erazem Rotterdamski. Napisal Hvalnica norosti.
1510 se je rodil španski plemič sveti Frančišek Borgia, ki je kot tretji
general Jezusove družbe razširil vpliv jezuitov po vsej Evropi.
1636 so ustanovili najstarejšo vzgojno ustanovo ZDA - Harvard. Univerza
je v Cambridgeu v državi Massachusetts, številne svoje ustanove pa ima
v Bostonu.
1793 se je rodil ameriški izdelovalec orožja in izumitelj Elimphalet Remington.
1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev.
1886 so na otoku Bedloe pred New Yorkom odkrili Kip svobode, ki je
kmalu postal ameriški simbol.
Petek, 29. oktober
Danes goduje Ida.
Danes je svetovni dan luskavice.
1888 so v pogodbi, ki so jo sklenile velesile v Carigradu, določili, da mora biti Sueški prekop svoboden za vse trgovske in vojne ladje v miru in v vojni.
1938 so v Munchnu podpisali voditelji Velike Britanije, Francije, Italije in Nemčije sporazum, ki naj bi preprečil grozečo nevarnost vojne. Hitlerju so dovolili, da si priključi češkoslovaške Sudete. 1774 je umrl v Pekingu slovenski matematik in astronom misijonar Avguštin Hallerstein. Rodil se je v Mengšu 18.8.1703. Postal je mandarin na kitajskem dvoru in izvedel enega prvih popisov Kitajcev.
1905	je bil v prostorih Slovanskečitalnice v Narodnem domu v Trstu ustanovni zbor Jadranske banke.
Sobota, 30. oktober Danes goduje Marcel. Danes je dan igralca.
1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Njegova dela pomenijo smeri psihološkega realizma.
1885 se je rodil Ezra Pound, ena najbolj spornih osebnosti ameriške literature.
1922 se je začel pohod črnosrajčnikov Benita Mussolinija na Rim. 1872 se je rodil v Ljubljani organizator krščanskega gibanja Miha Mo-škerc.
1941 so Nemci na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 30 talcev.
1975 je potniško letalo slovenske letalske družbe Inex Adria strmoglavilo med pristajanjem na praško letališče Ružine. Bilo je 75 mrtvih, 43 potnikov pa je preživelo. Nedelja, 31. oktober
Danes je svetovni dan varčevanja in tudi »noč čarovnic« Danes je dan reformacije - slovenski državni praznik.
Pri Slovencih je bil največji predstavnik reformacije Primož Trubar, začetnik slovenskega knjižnega jezika.
Danes se vrnemo na srednjeevropski čas, kar pomeni, da bomo premaknili čas za eno uro nazaj.
1517 je Martin Luther nabil na grajsko cerkev v Wlttenbergu 95 tez za reformacijo Cerkve, kar pomeni tudi začetek reformacije. 1816 se je rodil Phllo Remington, ameriški Izumitelj In Industrlalec, ustanovitelj tovarne pisalnih strojev.
1857 se je rodil švedski pisatelj Axel Martin Fredrlk Munthe, avtor svetovno znanega romana San Mlchele.
1868 je Irski živinozdravnik John Boyd Dunlop patentiral prvo pnevmatiko za kolesa na vozovih.
1984so umorili Indijsko premlerko Indlro Gandhi
Ponedeljek, 1. november
Danes goduje Severin.
Danes je dan spomina na mrtve.
835 je papež Gregor IV. prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.
1700 je umrl zadnji Habsburžan na španskem prestolu Karel II. Ker nI Imel otrok, so si pravico nasledstva lastili francoski Borbonl In avstrijski Habsburžanl. Začela seje 12 let dolga španska nasledstvena vojna. 1813 se je rodil Petar Petrovič Njegoš, vladar In vladlka Črne gore In eden največjih črnogorskih pesnikov.
1871 se je rodil Stephen Crane, prvi ameriški naturalistični pisatelj. Napisal je roman Rdeči znak hrabrosti.
AvtottSOM
Micra zdaj vabi tudi moške kupce
Nova micra se je oddaljila od predhodnice, ker je doslej uspešno pihala predvsem na dušo voznic. V Evropi so kar dve tretjini teh avtomobilov namreč pokupile ženske, preostala tretjina lastnikov pa je micro kupila svojim partnerkam. Z novo micro, ki bo na slovenski trg zapeljala proti koncu leta oziroma v začetku prihodnjega leta, želijo Japonci trgu ponuditi globalni avto, ki bo navduševal tudi moške kupce.
Evropski prodajni rezultati vodilnim pri Nissanu očitno niso bili dovolj, zato nova generacija skuša navduševati še s čim drugim in ne le z obliko, ki je po novem nekaj bolj zadržana, a še zmeraj dovolj prepoznavna. Po novem je to malček za oba spola vseh celin sveta z nekoliko privzdignjeno streho na zadnjem delu in skupno platformo koncerna Renault/Nissan.
V dolžino je micra zrasla za šest centimetrov (na 378 centimetrov dolžine), kar je še vedno precej manj od večine tekmecev, a je potniška kabina kljub temu prostornejša, za kar so zaslužni tudi pedali, ki so pomaknjeni dva centimetra naprej. Za boljšo prostornost je poskrbela spremenjena oblika karoserije, za manj težav z nogami pa proti zadku pomaknjena posoda za gorivo. Prtljažnik je z 265 litri celo med večjimi v svojem razredu in je tudi dvojno povečljiv: samo s preklopom deljenega naslona zadnje klopi ali pa s pre-vrnitvijo zloženega sedeža naprej, s čimer dobimo ravno dno prtljažnika, ko gre v micro 1132 litrov prtljage. Sedalni del sopotnikove-ga sedeža se lahko z eno potezo spremeni v uporaben prostor za shranjevanje drobnarij ali torbice.
Eno temeljnih vodil pri snovanju globalne micre je bila njena praktičnost in enostavnost uporabe, zato je armaturna plošča še naprej iz trde dvobarvne plastike. Osrednja konzola z okroglim sklopom gumbov skuša razbiti monotonijo voznikovega delovnega okolja, še najbolj pa razveseljujejo številna odlagalna mesta, ki jih najdemo pred menjalno ročico, v vratnih oblogah, pod sedežem in pred sopotnikom.
Standardni Nissanovi paketi opreme visia, acenta in tekna ostajajo še naprej. Že vstopna opremljenost ponuja šest varnostnih blazin z
Zdravstveni nasveti
Pravilna uporaba antibiotikov
elektronsko stabilnostjo vozila ESP, acenta, kot najbolje prodajan paket dodaja samodejno klimatsko napravo, tempomat z omejevalnikom hitrosti, po višini nastavljiv voznikov sedež, usnje na volanskem obroču in prestavni ročici, radio s predvajalnikom zgoščenk ter sistem za prostoročno telefoniranje.
Razočara podatek, da pri Nissanu še naprej ponujajo neposrečene trivaljne agregate, tokrat 1,2-litrskega, ki zmore 80 KM in 110 Nm navora. Tipične motorne vibracije, ki jih povzročajo trivaljniki, so Japonski inženirji skušali odpraviti z glavno gredjo z vgrajenimi izravnalniki tresljajev. Spomladi prihodnje leto bo trivaljnik na voljo še s tehniko neposrednega vbrizga goriva ter kompresorjem in bo zmogel 99 KM in 142 Nm navora. Pri Nissanu izpostavljajo nizke izpuste ogljikovega dioksida, ki znašajo 95 gramov na prevožen kilometer, kasneje bodo ponudili še dva trivaljna bencinska stroja, dizlov pa zaradi dovolj poskočnih in predvsem varčnih bencinskih motorjev ne bo.
Pri Nissanu izpostavljajo tudi svojo platformo z oznako V, ki nakazuje na vsestranskost in bo do leta 2013 ob micri četrte generacije namenjena še dvema kompaktnima avtomobiloma, ki jih Japonci že razvijajo. Kljub dejstvu, da je nova platforma večja, na tehtnici pokaže manj kilogramov in je vzvojno trdnejša, precej truda pa so vložili tudi v zagotavljanje nižje mase drugih sestavnih delov. 41-li-trska posoda za gorivo je tako lažja za 2,2 kilograma, izpušni sistem za 3,2 kilograma, sprednje vpetje in vzmetenje za kar 9 kilogramov. Lažji so tudi sedeži, armaturno ploščo sestavlja manj delov, in če zraven prištejemo še manjši motor, ugotovimo, da je prihajajoča micra izgubila okoli 35 kilogramov.
Japonci so se odločili, da jo bodo (za evropski trg) izdelovali v Indiji, kjer je cenejša delovna sila, in nič več v Veliki Britaniji, saj so tam zagnali tekoče trakove za nenavaden model juke.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Iztekel se je teden zdravja, v katerem smo lekarniški farmacevti posebej opozarjali in svetovali o pravilni uporabi zdravilpri akutnih zdravstvenih težavah. V novembru bo poudarek na uporabi zdravil pri kroničnih obolenjih.
Akutne zdravstvene težave so tiste, ki nastopijo nenadoma in pri katerih se zdravstveno stanje hitro slabša. Zato je treba čim prej ukrepati. Velikokrat ljudje pri teh težavah poiščemo pomoč dežurne zdravstvene službe. Če nam zdravnik predpiše recept, obiščemo še dežurno lekarno. Najpogosteje predpisana zdravila v dežurni službi so antibiotiki (zdravila za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo bakterije) in analge-tiki/antipiretiki (zdravila za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature). Če težave niso prehude in če znake bolezni prepoznamo, si z zdravili za samoz-dravljenje lahko pomagamo sami. Tak primer so prehladna obolenja, ki so značilna za ta letni čas. Za prehladna obolenja je značilna nekoliko povišana telesna temperatu-
ra, nahod in/ali kašelj, glavobol in splošno slabo počutje. V tem primeru si pomagamo z zdravili proti bolečinam, proti povišani temperaturi, zdravili za lažje izkašljeva-nje oz. v primeru suhega ka-šlja z zdravili za pomirjanje kašlja, spastilami za grlo, kapljicami za nos ipd. Uporaba antibiotikov ne bo nič pomagala, saj prehladna obolenja povzročajo virusi.
Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Razlikujejo se po svoji strukturi (zgradbi) in po delovanju (delujejo na manjše ali večje število povzročiteljev okužb). Tudi mehanizmi, s katerim uničujejo bakterije, so različni. Zato zdravnik za različne bolezni predpiše različne antibiotike. Npr. za okužbo sečil potrebujemo drugačno učinkovino kot za vneta ušesa. Tudi občutljivost bakterij na antibiotike se s časom spreminja. Zato nam tudi za podobne bolezni zdravnik predpiše različne antibiotike.
Pravilna uporaba
Če je zdravnik predpisal antibiotik, je potrebno ob
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec
splošnih ukrepih (počitek, dovolj tekočine) le tega tudi uporabiti skladno z navodili. Recept za antibiotik velja tri dni, saj je zdravljenje treba pričeti takoj. Pri antibiotikih je pomembno, da zdravilo vzamete točno na uro. Farmacevt v lekarni vas bo opozoril tudi, kako jemati zdravilo glede na obroke hrane. Pri tem pomeni:
-jemanje na tešče - zjutraj, eno uro pred zajtrkom,
-	jemanje na prazne želodec - eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi,
-	jemanje s hrano - tik pred jedjo, med obrokom ali takoj po jedi.
Določenih antibiotikov ne smemo jemati skupaj s specifično hrano (npr. z mleč-
nimi izdelki), pri večini se odsvetuje sočasno uživanje alkohola.
Antibiotike bo zdravnik predpisal za določeno obdobje. Praviloma jih uporabimo do konca. Učinek zdravila ne nastopi takoj, potrebnih je nekaj dni jemanja. Če po večdnevni uporabi ni izboljšanja, svetujemo ponovni obisk zdravnika. Če bi predčasno prekinili jemanje ali če bi jemali nižji odmerek zdravila od predpisanega, pa tvegate ponovitev okužbe in omogočite bakterijam, da razvijejo t. i. rezistenco ali odpornost na antibiotike. S tem ne ogrozite le sebe, ampak vse nas.
Na zunanji ovojnini zdravil boste kdaj opazili trikotnik. Lahko je poln ali prazen. To je opozorilo, da zdravilo vpliva na psihofizične sposobnosti in da se ob uporabi tega zdravila odsvetuje vožnja avtomobila in upravljanje strojev. Poln trikotnik pomeni absolutno prepoved vožnje in dela s stroji. Pri antibiotikih je takšnih zdravil malo, veliko pa jih najdemo med zdravili za lajšanje bolečin.
Nadaljevanje prihodnjič Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Lepo obarvana jesen
Teden, ki je za nami, nas je razveselil s prelepimi jesenskimi barvami. Vsaj konec tedna smo jih lahko občudovali, saj je bilo tudi vreme lepo. Pred nami je sicer dan vseh svetih, zato o sajenju novih rastlin v vrtu verjetno ne boste vleko razmišljali, pa vendarle. Na sprehodu si oglejte sedaj rastline v vrtovih, poskusite izvedeti, katere so tiste, ki so najlepše obarvane. Ko planiramo zasajevanje na novih vrtovih ali samo zasajevanje novih gredic, je pomembno, da poskrbimo, da bodo gredice in vrtovi lepi v vseh letnih časih. Najlažja je pomlad, saj takrat cveti veliko grmičkov in dreves, pomembno je le, da izberemo taka, ki ne bodo po nekaj letih prerastla mesta, ki smo jim ga določili. Tudi poletje je še vedno polno cvetja. Zato lahko namesto poleti cvetočih grmičkov izberemo enoletnice, poleti cvetoče trajnice ali pa kombiniramo oboje.
Jesenske barve nam ne prinaša cvetje, čeprav jeseni cveti kar nekaj trajnic, prinaša ga lepo obarvano listje. Nekateri grmi se obarvajo lepše, drugi manj izrazito, enako seveda velja za drevje. Zato moramo sedaj odpreti oči in si pogledati, kaj se najlepše obarva. Pri tem pa bodite pozorni na velikost: širino in višino rastlin, da jim boste pustili dovolj prostora na gredici.
Naj kljub vsemu tukaj zapišem vsaj nekaj okrasnih grmičkov, ki se najlepše obarvajo in ne zrastejo v visoka drevesa. Na prvem mestu so prav gotovo pahljačasti javorji. Te rastline so med najpriljubljenejšimi pri nas. Tudi med njimi je nekaj razlik. Najnižji ostanejo tisti z najbolj drobnimi in narezljanimi listi. Nekatere lahko kupimo tudi cepljene na
Foto: Miša Pušenjak
debla, tako nam prav gotovo ne bodo zrasli previsoko, za širino pa lahko poskrbimo tudi z obrezovanjem. Javorje sadimo na svetla, vendar ne cel dan osončena mesta. V vročem poletju bodo na popoldanskem soncu prav gotovo dobili opekline - listni robovi se bodo sušili. Po drugi strani pa njihovo listje v senci ne bo rdeče, ampak zeleno. Javorje resnično kupujemo zdaj, v tednu, ki prihaja, saj boste tako najlepše videli, kakšno bogastvo barv nam nudijo in izbrali tistega, ki je vam najljubši.
Pred kakšnimi 14 dnevi smo pPtujčani pri vstopu na most opazovali prelepe brogovite s krasno obarvanimi rdečimi listi. Lepe so spomladi, ko cvetijo, zdaj v jeseni, ko se tako lepo obarvajo, in pozimi, saj nas mnoge brogovite razveselijo tudi s plodovi. Brogvit je več različnih vrst in sort. Nekatere zrastejo precej visoko, nekatere, kakor je na primer vrsta Viburnum plicatum "Mariesii", pa rastejo počasi. Omenjena vrsta je odlična tudi za prosto rastoče žive meje.
Lepo se obarvajo tudi češmini, le da imajo trnje. Seveda ne smemo pozabiti prelepih rujev, ki so lepi v cvetenju in sedaj, ko jih malo ošvigne mraz. Lepo rumeno se obarva listje drenov. Prav posebej lepi so cvetniki, ameriški dreni, saj pozno spomladi lepo cvetijo, v jeseni pa se njihovo listje še lepo obarva. Z manjšimi cvetovi, a jesensko zimskimi plodovi in rdeče obarvanim listjem nas razveselijo tudi japonski dreni.
Sama sem velika ljubiteljica hortenzij. Pri nas premalo cenimo te lepotice. Poznamo samo navadne, vrtne horten-zije, pa še s temi je več težav, saj nam Nizozemci prodajajo lončne sorte, namenjene gojenju v zimskih vrtovih, te potem v naših razmerah, saj jih posadimo na prosto, rade pomrznejo. Manj pa poznamo druge vrste, kot so Horten-zija paniculata - latnata hortenzija in jeseni najlepša hra-stolistna hortenzija. Obe veliko bolje, kakor navadna vrtna hortenzija, prenašata tudi sončne lege. Posebej hrastolistna pravzaprav mora biti na soncu, da nam podari najlepše, kar zmore. V jeseni pa se njeno listje še prelepo, rdeče obarva. Naštela sem samo nekaj v jeseni razkošno obarvanih gr-movnic, danes jih v vrtnarijah najdemo še več.
Seveda pa se v jeseni prekrasno obarvajo tudi številna listopadna drevesa. Pri teh bodite še bolj pozorni in se pred nakupom resnično pozanimajte o končni višini in širini, da ne boste prehitro presajali že odraslih rastlin.
Po jesenske lepotice se odpravite v vrtnarije čim prej, saj se vam zdaj predstavljajo v največjem razkošju.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Znani so letošnji nomi-niranci za vpis v znamenito glasbeno institucijo The Songwriters Hall of Fame. Omenjeno priznanje podeljujejo tistim avtorjem glasbe, ki so s svojim glasbenim avtorskim delom pustili pomemben pečat pri razvoju glasbene scene. Nominacije podeljujejo v dveh kategorijah. Prva nagrada je namenjena izključno samo za avtorje, druga pa hkrati avtorjem in izvajalcem. V prvi kategoriji najdemo avtorje velikih uspešnic, kot so skladbe Downtown, Dancing in the Streets, Footlo-
ose, Eternal Flame in True Colors. V drugi kategoriji pa so se s svojimi skladbami znašli naslednji izvajalci: Steven Tyler in Joe Perry iz skupine Aerosmith, Kenneth »Babyface« Edmonds, Garth Brooks, Tom Johnston in Patrick Simmons iz legendarne zasedbe Doobie Brothers, George Michael in tudi Annie Lennox in Dave Stewart (Euritmics). Člani komisije bodo do konca leta v vsaki kategoriji izbrali po tri imena, kijih bodo v začetku prihodnjega leta vpisali v omenjeno glasbeno institucijo.
Foto: wordpress.com
Aerosmith
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Robbie Williams
Foto: wordpress.com
Britanski pop zvezdnik Robbie Williams (Robert Peter Williams), ki je na glasbeni sceni prisoten že dvajset let, je okroglo obletnico svoje glasbene kariere obeležil z zbirko svojih največjih uspešnic. Album, na katerem je zbral kar 39 skladb, nosi naslov In And Out Of Consciousness - The Greatest Hits 1990-2010 in je že izšel na zgoščenki in DVD. Robbie je leta 1995 zapustil svoje kolege iz skupine Take That in se podal na samostojno pot. Da je bila ta odločitev pravilna, potrjujejo nekateri njegovi res izjemni uspehi. V svoji dosedanji karieri je prodal že več kot 57 milijonov albumov in 11 milijonov sin-glov. Kar sedem njegovih albumov seje uspelo uvrstiti na prvo mesto britanske lestvice albumov, kar mu je prineslo titulo najbolje prodajanega solo izvajalca v zgodovini britanske glasbene lestvice. Prav tako je re-korderpo številu osvojenih britanskih glasbenih nagrad (Brit), saj je prejel kar 16 tovrstnih nagrad. Trenutno je pevec prekinil svojo solo glasbeno pot in se znova pridružil zasedbi Take That, s katero je pred dnevi predstavil prvi skupni sin-gel z naslovom The Flood, ki napoveduje novi album z naslovom Progress.
Člani ameriške rock zasedbe REM, ki zadnje mesece pospešeno pripravljajo material za svoj novi, že 15. studijski album so pred dnevi izdali ime novega albuma. Album naj bi izšel v prvi polovici leta 2011 in bo nosil ime Collapse into Now. Na albumu so sodelovali s svojim starim sodelavcem, producentom Jacknife Lee-jem. Album Collapse into Now bo nasledil njihov zadnji album Accelerate iz leta 2008. V tem vmesnem obdobju bodo še ta mesec objavili novi live DVD Live From Austin, TX s 17 skladbami, med katerimi so nekatere njihove največje uspešnice, kot so Man on the Moon, Drive in Losing My Religion.
Menedžer rock zasedbe U2 Paul McGuinness je potrdil, da bo novi material te popularne irske zasedbe luč sveta ugledal že nekoliko prej, kot je bilo sprva načrtovano. Če bo šlo vse po načrtih, se bo to zgodilo že v prvi polovici prihodnjega leta. Album, ki bo naslednik njihovega zadnjega albuma No Line On The Horizon, ima že delovno ime Songs Of Ascent. Načrt skupine je tudi, da album izide vsaj do maja, ko se bodo podali na severnoameri-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LIKE A G6 - FAR* EAST MOVEMENT FT CATARACS DEV
2.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
3.	JUST A DREAM - NELLY
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	FORGET YOU - CEE LO GREEN
2.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
3.	DUCK SAUCE - BARBRA STREISAND
NEMČIJA
1.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
2.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
3.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
Kurja dežela
Vlak ima zamudo... Presenečenje? Seveda ne. Delavci ne dobijo plač ... Presenečenje? Enako ... Živimo v Sloveniji, deželi primerne oblike. Že leta si ustvarjamo utvare, da smo Evropa in da smo "civilizirani", čeprav smo realno gledano daleč, daleč, zelo daleč od tega. Povsem normalno je, da se delavcev ne plačuje, da obrtniki za storitve ne dobijo plačil, čisto vsakdanje je, da imajo vlaki zamude, da se otroke v osnovnih šolah tri leta opismenjuje in tako naprej.
Povsem sprejemljivo je tudi, da se Hilde, ki so podjetja spravile na kolena ali jih povsem uničile, z vsemi žegni upokojijo, namesto da bi šle za nekaj let na ogled zapora. Pa naj kdo reče, da nismo socialna država, ko pa tako lepo poskrbimo za te nove upokojence ... Normalno je, da se morajo obrtniki in podizvajalci na sodiščih pravdati za plačila, čeprav je jasno kot beli dan, da so delo kakovostno opravili. Že res, da sodbo v večini primerov pravnomočno dobijo, izda se celo sodna izvršba, ampak kaj potem ... Pa kaj, če sodnija izdaja takšne in drugačne izvršbe. To je v Sloveniji le papir, s katerim na koncu koncev ne moremo početi drugega, kot da si ga obesimo na steno ali pa ga uporabimo na stranišču. To nikogar ne zanima.
Prav tako imamo zakone in predpisane kazni, ki pa se jih sicer ne izvršuje. In kaj potem? Tako pač je ... V Sloveniji je namreč vse selektivno; za ene kaj velja, za druge pač ne. Vendar smo vsaj ponosen narod, zaradi vsega močnega gospodarstva in politike, ki jo premoremo. Zakaj pa bi sicer imeli petnajst političnih strank in toliko državnih uradnikov, ko pa imajo vse zarukane države, kot so Nemčija in Velika Britanija, le po dve ali tri stranke. Po Evropi se Slovenija namreč zgleduje samo po cenah in dajatvah. Nekoliko pa se zatakne pri plačah in standardih. Kot sem že zapisal, stvari so selektivne. Žalostno se mi zdi, da se ne izkoriščajo stvari, ki so takšni državi podarjene. Verjamem, da če bi jo upravljali na primer Nemci, bi pokala od razcveta in blaginje.
A to ni tako ... Slovenija je na žalost kurja dežela, selo, kjer vladajo birokrati in puhoglavci. Ko jo pogledam, vidim, da ji ne manjka nič drugega kot stvar, ki se je tako otepamo - zdrav razum! In prav grozljivo je, ko se ob pogledu na Slovenijo spomnim na Butale in Butalce, ki so si šli naokrog iskat pamet. Tako že leta in leta kupujemo miši, vlaki pa še naprej zamujajo ...
Matic Hriberšek
ško glasbeno turnejo. U2 so nekaj novih skladb že predstavili na dosedanjem delu turneje, imenovane 360°. Kot vse kaže, pa se člani skupine po 12 letih znova vračajo v Južno Afriko, saj imajo že dogovorjena dva velika koncerta v Johannes-
burgu in Cape Townu. ®@®
Legendarni ameriški roc-kerji iz zasedbe Bon Jovi bodo na letošnji podelitvi evropskih MTV nagradpre-jeli posebno nagrado, ki so jopoimenovali Global Icon. Svečana podelitev nagrad bo 7. novembra v Madridu. Skupina pa je tudi že potrdila svoj nastop na omenje-
ni svečanosti. Brez dvoma je skupina Bon Jovi dosegla status glasbenih ikon, saj že dolga leta sodi med najbolj znane in najbolj priljubljene skupine na svetu. Na omenjeni glasbeni televiziji že skoraj 30 let vrtijo njihove največje video uspešnice, kot so spoti za skladbe Livin' on a Prayer, Always, Bed of Roses, It's My Life in številne druge. Bon Jovi so v svoji dosedanji karieri po celem svetu prodali že več kot 125 milijonov albumov. V začetku naslednjega meseca pa nameravajo objaviti novo, bogato zbirko svojih največjih uspešnic.
Janko Bezjak
t V
IAMS - EM
INEM FEAT.
1.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO L_______
2.	SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GARY BARLOW
3.	I LOVE THE WAY YOU LIE - I RIHANNA
4.	WONDERFUL LIFE - HURTS
5.	RADIOACTIVE - KING OF LEON
6.	FOR THE FIRST TIME - THE SCRIPT
7.	CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS
8.	WHAT DO YOU GOT - BON JOVI
9.	GET OUTTA MY WAY - KYLE MINOGUE
10.	BILLIONAIRE - TRAVIE MCCOY
11.	THIS PRETTY FACE - AMY MACDON
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kašnate klobase, kisla repa SREDA
korenčkova juha, mesno-zelenjavna rižota, rdeča pesa v solati ČETRTEK
kuhano meso iz razsola, krompirjeva solata PETEK
gobova juha, kostanjeve rezine*
SOBOTA
segedin golaž
NEDELJA
goveja juha z rezanci, sesekljana pečenka**, motovilec PONEDELJEK
kuhana govedina, bučke v omaki, pražen krompir
*Kostanjeve rezine
Sestavine: biskvit: 4 jajca, 2 žlici ostre moke, 4 žlice kostanjevega pireja, 4 žlice mletega sladkorja, pol pecilnega praška, vanilijin sladkor, žlica ruma, limonina lu-
pina; nadev: 1/21 stepene sladke smetane, dva trdilca za smetano, sladkor, 4 žlice kuhanega kostanjevega pireja.
Vse sestavine za biskvit zmešamo kot za navaden biskvit. Pečemo v pekaču velikosti 30 x 40 cm pri 180° Celzija okrog 12 minut. Ohladimo in prerežemo po dolžini (da dobimo dva dela 15 x 40 cm). Stepemo smetano in vanjo previdno vmešamo 4 žlice kostanjevega pireja. Namaže-mo prvo ploščo, nanjo položimo drugo in po vrhu spet namažemo s kremo. Po vrhu potrese-mo s čokolado.
**Sesekljana pečenka
Sestavine (za 3-4 osebe): 500g mlete govedine, 1 jajce, 1 srednje velika čebula, šopek peteršilja, 1 ščepec timijana, 1 žlička soli, sveže zmlet poper, 4 rezine slanine, aluminijeva folija.
Pečico segrejemo na 200 stopinj. Peteršilj drobno sesekljamo, čebulo narežemo na drobne kocke. Mleto meso, čebulo, jajce in dišave dobro premešamo in oblikujemo v štruco. Pekač obložimo z aluminijevo folijo, ki jo dobro premažemo z maščobo, da se ne bo prijemalo. Nanjo položimo mleto pečenko in jo obložimo z rezinami slanine. Robove folije rahlo dvignemo, vendar naj ostane pečenka zgoraj nepokrita. V prej ogreti pečici pečemo štruco 60 minut. Mleta pečenka se tako prepeče tudi v sredini, ostane pa lepo sočna. Ponudimo jo toplo ali hladno.
Pripravila: Alenka Smigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o smrti
Nepalci: "Umreti je težko, a tudi živeti ni lažje." Poljaki:"Grenka je smrt, če je življenje sladko." -k-k-k
Kaj pravijo o ljubezni
Angleži: "Ne ljubi tisti, ki ne kaže svoje ljubezni." Nemci: "Ljubezen je treba neprestano zalivati." •k-k-k
Kaj pravijo o domovini Rusi: "Ne pozabi dežele, kjer so ti popek zavezali." Slovenci: "Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, ampak zato, ker je njegova."
-k-k-k
Kaj pravijo o oderuštvu
Nemci: "Oderuh se redi tudi med sprehodom." Nizozemci: "Oderuhovo leto ima trinajst mesecev." -k-k-k
Kaj pravijo o pravočasnem ukrepanju
Nemci: "Moder človek si kupi kožuh poleti." Armenci: "Čepetelin kiki-rika ob napačnem času, mu odrežejo glavo." -k-k-k
Kaj pravijo o prednikih Danci: "Iz koprive ne bodo lilije zrasle." Židje: "Kis nastane iz vina."
Vojak je dobil pismo, ki ga je močno ganilo: "Moram ti priznati, da sem te štirikrat prevarala, odkar te ni. In vse to ni v redu za naju. Oprosti! Prosim, pošlji mi nazaj sliko, ki sem ti jo poslala. Pozdrav - Marina!"
Vojak, ves pretresen zaradi pisma, odide do svojih prijateljev in jih prosi za slike njihovih deklet, sester, tet, sestričen, ki bi mu jih lahko dali. Skupaj s sliko Marine vstavi vse slike lepih deklet v veliko kuverto (skupaj 57) in zraven priloži pismo:
"Draga Marina! Žal mi je, a ne vem več, katera si ti. Prosim, poišči svojo sliko in jo vzemi, druge pa mi pošlji nazaj!"
FRANCOSKI KEMIK (PAUL)
POLIAKRILNO VLAKNO
STAROGRSKA ROJENICA
REKA V
FRANCIJI
ZVONKO DAMIŠ
JUDOIST SENČIČ
LUKA V JORDANIJI
NASA IGRALKA (MILA)
KAČA
(NAR.)
NEZAVZET ČLOVEK
PAS PRI KIMONU
SINTETIČNI KAVČUK
TV REŽISER
(IGOR)
KUČMA (ZASTAR.)
UDAV
ROMUNSKA TELOVADKA (DANIELA)
PREDMET PRIPRAVE
ORGANIZACIJSKA TVORBA
STANE POTOKAR
4. RIMSKI KRALJ
REKA V
SIBIRIJI
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
OKOLIS, ČETRT
ESEJIST FINCI
NATASA ERJAVEC
PRODAJALEC NA DOMU
OTOK NA JADRANU
DEL LJUBLJANE
ANGLEŠKI OPERNI TENORIST (DAVID)
POZIV
DRESIRAN SLEDILNI PES
MODEL FIAT PUNTA
SKOTSKA ŽGANA PIJAČA
Štajerski TEDNIK
SESTAVINA BENCINA
NAS PIANIST (ANTON)
REKA V FRANCIJI
»Kaj pa iščeš?« jo vpraša prijateljica.
»Gledam, da morda nisem kaj pozabila.«
»Kar brez skrbi bodi. Da bi lahko kaj pozabila, bi morala to prej tudi prinesti!«
Jetniški paznik ni zadovoljen z zapornikovim delom v delavnici.
Obsojenec mu reče: "Če vam moje delo ni všeč, lahko grem!"
Blondinka naroči pico. Natakar jo vpraša: »Vam jo narežem na šest ali na dvanajst kosov?«
»Na šest, dvanajst jih ne bi mogla pojesti!«
Skupina prijateljev je po dolgotrajnem vzponu prispela do lovske koče. Oskrbnica jim je prinesla vročo pijačo.
Prvi je naredil požirek in rekel: "Fuj! Smrdi in okus ima po umazani vodi!"
"Si svoj okus pustil v dolini?" je rekel drugi. "To je vendar čaj!"
V tem trenutku je pristopila oskrbnica in rekla: "Bo še kdo skodelico kakava?"
Dva šejka se pogovarjata.
»Obožujem športni tip ženske.«
»Jaz tudi. Včeraj sem oženil celo rokometno reprezentanco.«
Inšpekcija obišče zapore. Enega od zapornikov vprašajo: "Zakaj ste vi tu?"
"Ker je zapor tako močno zastražen in je zaporniški zid tako visok."
Znani zoolog se pohvali prijatelju: »Uspelo nam je križati dihurja in goloba.« »In kakšen je uspeh?« »Smrdi do neba!«
Gorenjka na obisku pri prijateljici. Popijeta kavico, poklepetata, potem pa se Gorenjka odpravi domov, toda ko vstane, se radovedno ogleduje okoli sebe.
Pacient je presenečen nad diagnozo kardiologa: "Ampak, gospod doktor, jaz sploh nisem vedel, da imam tako hudo srčno napako!"
"No, vidite, kako je dobro, da ste se oglasili pri meni. Če ne bi prišli na pregled, bi veselo živeli in ostareli, ne da bi vedeli, da imate smrtno nevarno bolezen."
Srednješolec Marko je iz deroče reke rešil svojega profesorja. Ta se mu je zahvalil in mu rekel: "Če imaš kakšno željo, samo reci. Vse bi storil zate, ker si mi rešil življenje!"
"Imam samo eno željo!" je rekel Marko. "Nikomur ne povejte, da sem vas jaz rešil!"
Ugankarski slovarček: AIRE = reka v Angliji, BUNA = sintetični kavčuk, ČAMER = zastarel naziv za kučmo, MLAČ = slovenski TV režiser (Igor, »Odklop«), OLARU = romunska maratonka (Nuta, 1970-), PALAS = rdeča sorta vinske trte, POPPER = angleški filozof avstrijskega rodu (Karl, 1902-1994), SABATIER = francoski kemik (Paul, 1854-1941), SILIVAS = romunska telovadka (Daniela, 1970-).
■uejvjo 'Joqud '3!0 -e» '!>|S!A 'seA||!s 'eqe>jv 'epu9 euAopp 'e|o>j!|\| 'ujo 'iej>jo 'euoiu 'qz 'jenzroje 'eunq '9ujo '01 'pde 'jeiueg 'ej|0|A| '||ep -uey '>juv 'uepe 'e>joo)jsez 'J9neqes '>|9oeiu9Jd 'je]jd 'eised 'rneio 'se|ed :0NAVH0Q0A '»luezMvi 9( A9}|saa
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjiíztiil
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da se bo evolucija na Po-etovionskem nadaljevala s starim županom, a v imenu revolucije.
... da so bili v nekaterih Po-etovionskih volilnih taborih zelo inovativni, sedanji zmagovalci so svoje parole lepili celo med bele črte prehodov za pešce.
... da so že včeraj napoetovi-onskem odprli novo stavnico, baje zaradi izredno velikega zanimanja za to, kdo bo postal novi podžupan.
... da se baje na Holermu-škem zelo resno bojijo, da bodo letos martinovali le ob Soku.
... da se bodo na hajdinskih sejah občinskega sveta še naprej pekle potičke, saj sedijo v novem občinskem svetu kar štiri svetnice.
. da čaka novega šterntal-skega župana baje zelo trd oreh, saj je obljubil bistveno skrajšanje sej občinskega sveta, te pa so bile v minulem obdobju tako dolge običajno
prav zaradi njega.
... da v novem mandatu občinskih vodstev ne bo več vroče in smrdljivo v andraški občini, ampak se bodo bojda pljuvali v bližnji, Urbanovi fari.
... da so se menda marsikje dogajale čudne zadeve z glasovnicami in seštevanjem, čeprav sta bila oba kroga volitev pred martinovim. Še dobro, ker če bi volitve padle med martinovanje, bi verjetno marsikje našteli več glasov za
župane kot je živih duš v občini.
... da ptujski in kidričevski žogobrcarji doživljajo tedensko preobrazbo: iz mišk v leve in spet nazaj.
Vidi se ...
... da sploh ni res, da se iz Štajerske z jesensko ozimnico oskrbujejo le Ljubljančani. Res pa je, da se v prestolnici še naprej oskrbujejo s štajerskimi kadri.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča ZA MAJHNE IN Ai -cS^^P^	Wi fH www.DikaDolonica.com
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Rok Levičnik nam je pred kratkim poslal ducat zanimivih fotografij, ki kažejo drobne utrinke iz narave. Tokrat koloradski hrošček ...
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 25. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrajenka je: Nuša Moravec, Runeč 43 a, 2259 IVANJKOVCI.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
								
7		9		6		3		5
4	8						1	7
	9		1		7		5	
1								2
	6		3		2		7	
3	2						8	9
8		6		7		5		1
								
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	000
Bik	vvv	©©	€	00
Dvojčka	v	©©©	€€	000
Rai	¥»¥	©©	€	0
Lev	v	©©©	€€	0
Devica	vv	©	€€€	000
Tehtnica	vv	©©©	€	00
Škorpijon	vvv	©©	€€	000
Strelec	v	©	€€€	00
Kozorog	vv	©©©	€	0
Vodnar	vv	©	€€€	0
Ribi	vvv	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 26. oktobra do 1. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Anekdote slavnih
Ko je postal francoski državnik Jean-Baptiste Colbert finančni minister, je sklical vodilne gospodarstvenike in jih vprašal, kaj lahko naredi zanje. Gospodarstveniki so si bili edini: »Prosimo vas, gospod, da ne naredite ničesar! Naj tečejo stvari po svoje!«
Od tod je izšlo geslo gospodarskega liberalizma: »Naj gre vse po svoji poti, naj dela vsak, kar hoče!«
-k-k-k
Ko je nemški filozof Wilhelm Friedrich Hegel ostarel in so ga vprašali, ali so njegovi nauki padli na rodovitna tla ter ali ima kaj dobrih učencev, je odgovoril: »Povem vam, da me je od množice učencev razumel samo eden in še ta napačno.« -k-k-k
V zbirki ameriškega pisatelja Marka Twaina v muzeju v St. Luisu je med drugim tudi pismo, naslovljeno na njegovo ženo, s pripombo slavnega humorista:
»Pismo sem odprl pomotoma, da bi videl, kaj v njem piše.« -k-k-k
Ko je generala Dwighta Eisenhowerja, kasnejšega ameriškega predsednika, obiskal francoski general, je Eisenhower diplomatsko pohvalil ameriške vojake, da so pod vplivom francoskih vzorov sedaj veliko bolj vljudni. Prav tedaj pa je pristopil nek vojak in vzkliknil: »Hej, Ike, ali mi lahko za pol ure posodiš svoj džip?«
Eisenhower se je obrnil k francoskemu generalu in rekel: »Ali vidite, kaj sem mislil s tem? Še pred četrt leta bi mi vzel džip, ne da bi kaj vprašal.«
•k-k-k
Ko je ameriški pisatelj Mark Twain predložil rokopis svoje prve knjige založniku Carltonu, ta ni hotel niti slišati o izdaji.
Čez dvajset let sta se srečala. Carlton je prisrčno segel v roke Twainu in dejal:
»Nisem veliki človek, vendar mi je to, da sem odklonil izdajo vaše knjige, prineslo svetovno slavo in danes veljam za največjega osla devetnajstega stoletja.«
Draženci • Pobratenje dveh čebelarskih društev
Nova vez med čebelarji
Že na rednih letnih občnih zborih v januarju 2010 sta čebelarski društvi Turnišče in Rogaška Slatina sprejeli sklep, da podpišeta listino o pobratenju in prijateljstvu.
Vodstvi ČD Turnišče in ČD Rogaška Slatina sta podpisali listino o pobratenju.
Slovenija • Več upokojencev, manj zaposlenih
Pokojnine bodo vedno manjše
Že nekaj časa se demografska slika pomembno spreminja v smeri podaljševanja pričakovane življenjske dobe posameznikov, zaradi česar se povprečna doba prejemnikov starostne pokojnine podaljšuje, s tem pa se povečuje tudi število upokojencev. Težave ne bi bilo, če bi se sorazmerno s povečevanjem števila upokojencev povečevalo tudi število zaposlenih. Rezultat demografsko pokojninskega neravnovesja se najbolj odraža v padajočem razmerju med zaposlenimi in upokojenci.
Tako smo se 11. 9. 2010 čebelarji obeh društev ter številni povabljeni gostje zbrali pri društvenem čebelnjaku v Dražencih. Po krajših uvodnih govorih predsednikov obeh društev smo v ta namen posadili lipo prijateljstva. Še pred tem dejanjem so nam v tem mirnem kotičku narave zbrano zapeli člani Kulturnega in folklornega društva Lancova vas. Ob lepem vremenu smo prisotni pokramljali ob čebelnjaku, izmenjali izkušnje, nato pa smo se odpravili v vaški dom v Dražencih. Tam je potekalo osrednje dejanje s pestrim programom. Povezovala ga je gospa Irena Pravdič. Med točkami programa je povedala glavne koristne lastnosti čebel v povezavi z naravo, čebelarji in nasploh družbo.
Najprej smo si ogledali igrico, v kateri so nastopali otroci iz bližnjega vrtca. V kulturnem programu so nam ponovno lepo zapeli člani folklorne skupine iz Lancove vasi, pa lepo zaigrali in zaplesali vmes. Nastopili so tudi mladi Štajerski frajtonarji iz Hajdoš in ogreli čebelarje s tisto Slakovo Čebelar in tudi z drugimi melodijami.
Osrednji dogodek v dvorani je bil podpis listine o pobratenju in prijateljstvu, ki sta ga ob močnem aplavzu podpisala predsednika obeh društev: gospod Slavko Čeh, ČD Turnišče, in gospa Liljana, ČD Rogaška Slatina. Na slovesnosti so bili tudi predstavniki Čebelarske zveze Slovenije, Medexa, župani in podžupani bližnjih občin ter drugi gostje iz go-
Domači duhovnik Edi Vajda je pripravil kratek film na temo 20-letnega organiziranega delovanja Karitas v Sloveniji. Poudaril je predvsem, da kot delavci Karitas skrbimo za potrebe človeka v stiski.
Iz poročil župnijskih Karitas je izhajalo, da so sodelavci delili hrano in mleko iz rezerv EU, organizirali srečanja ostarelih, se udeležili srečanja na Vidmu, romanja po Prekmurju, evha-rističnega kongresa v Celju, dobrodelnega koncerta NŠK Maribor pod geslom Podari upanje ter da so pred začetkom šolskega leta razdelili zvezke nekaterim otrokom iz socialno šibkih družin.
spodarstva. Iz njihovih govorov je bilo opaziti veliko željo po nadaljnjem delovanju in sodelovanju čebelarskih društev. Posebej je poudaril župan Ptuja gospod Štefan Čelan, kako je pomembno v teh časih, ko človek zaradi tekme za čim večjim bogastvom zgublja moralne vrednote, vrednote narave in povezanosti narave s človekom. Vsi govorniki so zaželeli veliko uspeha in želje po še boljšem povezovanju in sodelovanju vseh društev, na vseh ravneh, pa naj bo to na lokalni ravni ali z državnimi institucijami.
Po končanem uradnem delu je sledilo kosilo, ki so ga skrbno pripravile v glavnem članice ČD Turnišče, in zabavni del, v katerem je sodeloval duo DA-JO. Z lepimi občutki smo se vračali vsak na svoj dom, utrdila se nam je zavest, da je delo s čebelami plemenito, saj s tem skrbimo za harmonično delovanje narave in s tem prispevamo blaginjo vsem živim organizmom na planetu Zemlja.
Da je slovenski čebelar marljiv in cenjen v svetu, je razvidno tudi s tem, ko je Sloveniji ponovno zaupan Svetovni kongres o čebeljih pridelkih, ki bo potekal konec septembra in v začetku oktobra v glavnem v Ljubljani, zraven tega pa še na petih krajih, med drugimi tudi v Mariboru na stadionu Arena pod Pohorjem. Predvideva se, da bo takrat o čebelah in njihovih koristnih pridelkih govorila in pisala vsa Slovenija. Ne bo zaman. Veselimo se tega.
Jože Šafranko
Pri ŽK sv. Ožbalt na Ptuju imajo na razpolago dve otroški postelji, zibelko, pohodni nahrbtnik za dojenčka, dva ležalnika, jogije, odeje in razna oblačila. ŽK sv. Marjeta pa podari športne copate in drugo otroško obutev od št. 30 do 35 in nekaj zgornjih delov trenirke od št. 6 do 16. ŽK sv. Vid na Vidmu pri Ptuju potrebuje okno v izmeri 1,00 m x 1,20 m. V zvezi z navedenimi stvarmi se lahko obračate na ŽK v svoji župniji.
Na septembrskem srečanju so sodelavci določili komisijo za pripravo tradicionalnega dobrodelnega koncerta na Ptuju.
A. T.
Brez nujnega in korenitega posega v sistem bi se moral poseg države povečevati, kar pa za javne finance ne bi bilo vzdržno. Primanjkljaj v pokojninski blagajni, ki ga iz proračuna letno doplača država, znaša danes že visokih 30 % vrednosti izplačil za pokojnine.
Čimprejšnja pokojninska reforma je torej nujna in najbrž bodo v prihodnje pokojninske reforme še bolj pogoste, z vsako pa se bodo upokojitveni pogoji še bolj zaostrovali.
Varčevanje za dodatno pokojnino
Med strukturo in višino dohodkov današnjih in prihodnjih upokojencev obstaja pomembna razlika. Medtem ko predstavlja edini dohodek velike večine današnjih upokojencev pokojnina iz pokojninske blagajne, bo poleg tega dohodka večina prihodnjih upokojencev prejemala tudi dodatno pokojnino. Višina dodatne pokojnine bo v celoti odvisna od tega, koliko sredstev bomo do upokojitve uspeli privarčevati. Sredstva bomo lahko privarčevali na različne načine, smiselno pa je, da država bolj aktivno poseže v promocijo namenskega varčevanja za dodatno pokojnino v skladih prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. A kljub dodatnemu varčevanju za pokojnine ni realno pričakovati, da bodo imeli prihodnji upokojenci v povprečju višje dohodke od trenutnih upokojencev.
Uvedbo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja s pokojninsko reformo
iz leta 2000 (ZPIZ-1) bi lahko razumeli tudi kot uvedbo jav-no-zasebnega pokojninskega partnerstva - del pokojnine nam bo zagotovila država preko ZPIZ, drugi del pa si bomo zagotovili sami z namenskim pokojninskim varčevanjem v specializiranih ustanovah. Danes, deset let kasneje, smo pred novim izzivom.
V prihodnjih letih bomo upravljavci skladov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja soočeni s posledicami anomalije v ZPlZ-1, ki omogoča dvige pokojninskih sredstev po preteku deset let od vključitve v sistem, in sicer neodvisno od starosti varčevalca. Strah pred množičnimi dvigi in nenamensko porabo pokojninskih sredstev je realen in lahko izniči vsa prizadevanja in napore izvajalcev in države glede vključitve čim večjega števila varčevalcev v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je bil v preteklih letih vložen. Zato bi bilo prav, da se v razpravo o nesmiselnosti predčasnih dvigov poleg izvajalcev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja vključi tudi država.
Koliko privarčevati do upokojitve?
Skupno varčuje v sistemu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja približno 530.000 varčevalcev. Glede na to, da je število novo vključenih varčevalcev v sistem vsako leto manjše, sklepam, da velika večina, ki ima namen varčevati za dodatno pokojnino, že varčuje. Trenutno je v vseh skla-
dih prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zbrano premoženj e v višini približno 1,6 milijarde evrov. Vsak varčevalec ima torej v povprečju na računu znesek v višini slabih 3.000 , kar predstavlja približno tri povprečne mesečne plače. Razlog za tako nizek znesek v povprečju na računu je poleg nizke povprečne vplačane premije predvsem nizek ustvarjen donos. Upokojenec s tem zneskom seveda ne more računati na rento, ki bi mu pomembno dvignila življenjski standard. Četudi se mesečna premija dvigne na maksimalno višino premije (5,844 % bruto plače), ki omogoča posamezniku in njegovemu delodajalcu izkoriščanje davčnih olajšav, je malo verjetno, da bomo do upokojitve privarčevali znesek, ki bi ga potrebovali.
Če želimo prejemati mesečno pokojnino v višini 70 % naše povprečne mesečne neto plače zadnjih nekaj let pred upokojitvijo in predpostavimo, da bo državna pokojnina znašala 55 % tega zneska, bi manjkajočih 15 % torej morali zagotoviti sami. Da bi privarčevali takšen znesek, bi morali varčevati 30 (moški) ali 34 (ženske) let z mesečno premijo v višini 9,74 % bruto plače. Izračun predpostavlja 6,5-odstotni letni donos
Z novo pokojninsko reformo bo posodobljen tudi sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega varčevanja. Da bi bil bolj privlačen, bi bilo treba omogočiti varčevalcem izbiro med produkti z različnimi naložbenimi politikami in ne le tistim, ki zasleduje cilj do-
seganja zajamčenega donosa; vpeljati enotne standarde glede pripisovanja ustvarjenega donosa in vrednotenja premoženja za vse varčevalce v skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja na enak način, s čimer se onemogoči potencialno zavajanje potrošnikov; in jasno razmejiti ter poenotiti nadzor nad upravljavcem skladov dodatnega pokojninskega zavarovanja. Jasno je potrebno opredeliti davčno spodbudo za varčevanje, predvsem glede izplačila pokojninske rente; znižati stroške prenosa sredstev iz osebnega pokojninskega računa enega izvajalca na drugega; onemogočiti dvige sredstev iz osebnih računov članov pokojninskega sklada pred redno upokojitvijo, oziroma jih omogočiti le v izjemnih primerih; povečati znesek premije za koriščenje davčne olajšavo na 10 % bruto plače; omogočiti posamezniku vplačevanje v več skladov individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja hkrati.
Če želimo vzpostaviti sistem, v katerem bodo ljudje lahko svoje zavedanje, da bodo morali za svojo pokojnino delno poskrbeti sami, tudi uresničili, je rešitev v promoviranju prenovljene, bolj privlačne oblike namenskega varčevanja za dodatno pokojnino v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja kot temeljne oblike organiziranega varčevanja prebivalcev za pokojnino.
Vesna Razpotnik, vodja službe za kadre in strateško komuniciranje Kapitalska družba
Leskovec • Srečanje Karitas
Dobrodelnost in solidarnost
V septembru so se sodelavci župnijskih Karitas srečali v Leskovcu. Po počitnicah je bilo to prvo srečanje v novem delovnem in pastoralnem letu, ki je namenjeno krščanski dobrodelnosti in solidarnosti.
Prireditvenik
Torek, 26. oktober
10.00 do 12.00 Ptuj, na gradu, Čarovniške muzejske delavnice, v času
počitnic, vabljeni otroci, udeležba je brezplačna 18.00 Ormož, v hotelu, predavanje, Pravljično starševstvo, Partnerski odnos in vplivi na funkcioniranje otrok, s sočasnimi delavnicami za otroke
19.00 Maribor, multimedijski center Kibla, predstavitev knjige Knjiga teles, avtorja Aleša Štegra
Sreda, 27. oktober
10.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, počitniško-ustvarjalna
delavnica, spoznali boste servietno tehniko 19.00 Maribor, Židovski trg, odprtje likovne razstave kulturnega sodelovanja med mestom Bruck na Muri in Maribor 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, glasbeno scenski dogodek »Discover the Cure
Četrtek, 28. oktober
18.00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana na gradu, potopisno predavanje »Po kanadskem gorovju«
Petek, 29. oktober
18.30 Lenart, športna dvorana, tekma v košarki, program ob prazniku občine Lenart
19.00 Trnovska vas, športni park, ogrevani šotor, Reporter Milan, Trije dedi pika smo
19.30 Lenart v Slovenskih goricah, gledališka predstava Gajaš, are-stant, predstava ob prazniku občine Lenart
Mali oglasi
STORITVE
KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Oktobrska akcija: cilindrični vložek K5 s šestimi ključi - samo 18 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
KMETIJSTVO
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
PRODAM repo za kisanje. Telefon 031 396 095.
PRODAM domači krompir ter 300 litrov kvintona. Telefon 070 869 539.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM balirko za okrogle bale SIPMA, široka, pobiralna, letnik 1997. Tel. 051 345 549.
K POSKOČNIH
1.	ZREŠKA POMLAD - Žalostnega žigola pesem
2.	BOJAN LUGARIČ-Car
3.	NINO-Prijateljstvo
4.	Ans. PETKA - Ženin bom
5.	Ans. ČAR - Nocoj bi rada plesala
6.	Ans. ZD0MARJI - Glasba je naše življenje
7.	Ans. CVET - Odpriva dnevu sončno stran
Ji f
POP 7 TOP
1.MANCASPIK-	Stereo naboj
2.	ELA-Najlepši pušlc
3.	OBJEM - Marjetka Marjetka
4.	ZAKAPANE-Mlejku
5.	KATJA FAŠINK IN ROK FERENGJA- Nova pomlad
6.	DJ SVIZEC F DEE KAY - Rdeči cvet
7.	CLAUDIA-Moja punčka
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poiljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
KUPIM traktorski mulček - kladivar za traktor moči do 60 konjev. Tel. 041 599 567.
PRODAM koruznjak, kovinski, z mrežo, 4,50 metra dolžine, 2 metra višine ter 0,90 metra širine, betonske sohe za brajde ter slamo v balah, 100 kosov. Telefon 776 36 31, 031 211 504.
PRODAMO odojke. Stojnci 130, tel. 766 90 01 ali 031 845 522.
PURICE domače reje, težke 7 kg, žive ali očiščene, prodamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM koruzo z njive. Tel. 751 39 61.
PRODAMO breje plemenske svinje, vzrejno središče Kacijan. Tel. 041 548 115.
PRODAM telico simentalko v devetem mesecu brejosti. Tel. 031 623 356.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na številki 041 212 136.
vsak cht;<te;< ob 20,00 uri
RAZNO

dr. Dražen Babic
v Ourmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije na tel: 00 385 98 725 293
iPoitu.ia.jtz nai na iVEtovnem
.jjhtu!
RADIOPTUJ
tut- 4/Uetct
www.radio-ptuj.si ^^
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SiP-
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. , Raičeva 6
2250 Ptuj	i
Dragi ati, tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega atija, dedija, tasta, brata in strica
Jožefa Turka
IZ SLOVENJE VASI 34 A 3. 2. 1934-27. 9. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa izrekali besede sožalja.
Hvala g. župniku Marjanu Plohlu za opravljen cerkveni obred, hvala ge. Mariji Košec za molitve, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, g. Alojzu Šeguli za ganljive besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir, sindikatu Taluma ter zdravstvenemu osebju Slivniškega Pohorja.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Sandra z Boštjanom ter sinova Jože
in Vilko z družinama
PRODAMO dvosobno stanovanje, 52 m2, II. nadstropje, v vzhodnem delu Ptuja, v neposredni bližine bolnišnice in zdravstvenega doma ter železniške in avtobusne postaje. Stanovanje je prenovljeno 2008, je prosto bremen in vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena 61.000,00 EUR. Lastna nepremičnina, ni provizije. Informacije na telefon 031 602 396.
V CENTRU Ptuja oddamo v najem prostor, primeren za pedikuro, masažo ali alternativno zdravljenje. Tel. 031 741 540.
DOM STANOVANJE
ENOSOBNO stanovanje, v celoti opremljeno, na Ptuju, oddam v najem. Tel. 051 356 346.
Svet zavoda
OŠ BORISA KIDRIČA KIDRIČEVO
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predviden začetek dela je 1. 2. 2011.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem rav-nateljskem izpitu; program vodenja šole, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju s kratkim življenjepisom, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ BORISA KIDRIČA, Kajuhova 10, 2325 KIDRIČEVO, s pripisom "ZA RAZPIS RAVNATELJA/-ICE".
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
IŠČEM DELO, pomoč starejšim osebam na domu. Telefon 030 667 169.
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
SP
TV
TOREK 26.10.
8.00 Srečanje ljudskih pevcev 9.30 Polka In majolka 18.00 ŠKL
19.00 Polka in majolka
20.00 Dobrodelni koncert za Mamograf 1. del
21.30 Mozaik kulture
22.00 Glasbeni utrinki
23.00 Vldeo strani
SREDA 27.10.
8.00 Oddaja občine Hajdina 18.00 Polka In majolka 20.00 Kronika občine Markovcl 21.00 Dogodki Hajdina 22.30 Mozaik kulture 23.00 Vldeo strani
ČETRTEK 28.10.
8.00 Kronika občine Dornava 18.00 Glasbena oddaja 20.00 Igre društev na Polenšaku 21.00 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 29.10.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
17.00 Glasbena oddaja
18.00 Dobrodelni koncert za Mamograf 2. del
20.00 Gorišnica - Iz naših krajev
21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje
22.00 Mozaik kulture
00.30 Video strani
badulat
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
89,8 98,2 104,3 Mk
J
^Q)s(uXajte nai tudi na ipletu: vuuiui.radio-ptuj.ii
Maribor • Z Borštnikovega srečanja
Osebna kronika

Prestižne nagrade tudi na Ptuj
24. oktobra se je v Mariboru s slovesno podelitvijo nagrad zaključilo 45. Borštnikovo srečanje, na katerem je najvišje nacionalno priznanje za igralsko umetnost, Borštnikov prstan, dobil igralec Janez Hočevar - Rifle, slavilo pa je tudi Mestno gledališče Ptuj.
Velika nagrada za najboljšo uprizoritev pretekle sezone tokrat ni bila podeljena, so pa med drugim izročili pet enakovrednih igralskih nagrad, eno izmed njih tudi Pii Ze-mljič za vlogo Babice in Evice v predstavi Žabe ptujskega gledališča.
Podelili so tudi nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010, za katero so upoštevali vse gledališke predstave v Sloveniji, ne le izbrane na
Borštnikovem srečanju. To so prejele Žabe Gregorja Strniše v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Mestnega gledališča Ptuj.
Na obe nagradi je zelo ponosen njegov direktor Peter Srpčič, ki je ob tem sporočil: »Glede na to, da strokovna komisija na Borštnikovem srečanju ni podelila nagrade za najboljšo predstavo in da so največji gledališki strokovnjaki Slovenije našo predstavo izbrali za najboljšo, si upravičeno lastimo moralno
in stvarno edino nagrado za najboljšo predstavo in s tem tudi za najboljše gledališče v pretekli sezoni. To je za naše malo gledališče izjemen dosežek, ki smo ga zmogli z veliko predanosti, požrtvovalnosti in neizmerno ljubeznijo do našega skupnega ustvarjanja. Ob tej priložnosti čestitam celotni ekipi predstave Žabe ter se obenem zahvaljujem kolektivu Mestnega gledališča Ptuj za srčno, nesebično in predano delo.«
Polona Ambrožič
Foto: Črtomir Goznik
Odlomek iz nagrajene predstave Zabe
Ptuj • Začetek cepljenja proti gripi
Ob preventivi pomaga tudi cepljenje
V soboto, 23. oktobra, so tudi v ambulantah Zdravstvenega doma Ptuj pričeli cepljenje proti gripi po ceni 12 evrov oziroma sedem evrov za kronične bolnike, stare 65 let in več
Foto: Črtomir Goznik
Tudi na Ptujskem se je te dni pričelo cepljenje proti gripi.
Tudi v letošnji jeseni ga še posebej priporočajo osebam, starejšim od 60 let, vsem s
kroničnimi boleznimi pljuč, srca, s sladkorno boleznijo, bronhialno astmo, ledvičnimi
boleznimi, živčno-mišičnimi boleznimi, rakastimi obolenji in družinskim članom ogroženih skupin. Na Ptuju so cepljenje nadaljevali včeraj in ga bodo izvajali vsak dan od 11. do 14.30, v prevezovalnici 1, v I. nadstropju splošnih ambulant na Potrčevi cesti, do petka, 29. oktobra. Cepljenje proti gripi pa izvajajo tudi v nekaterih zunanjih ambulantah, včeraj v splošni ambulanti Hajdina, danes v ambulanti v Kidričevem, med 15. in 17. uro, jutri (27. oktobra) v ambulanti v Žetalah, od 15. do 16. ure, v splošni ambulanti Leskovec bodo cepili v četrtek, 28. oktobra, od 15. do
16. ure, v splošni ambulanti Podlehnik pa v petek, 29. oktobra, od 15. do 16. ure. Proti gripi pa se je mogoče cepiti tudi v zasebnih ambulantah, v enotah zdravstvenega zavoda in tudi v domovih za starejše. Letošnje sezonsko cepivo ima vgrajenih več antigenov. Letos naj bi po napovedih krožilo več sevov, zato ima novo cepivo s tremi komponentami prednost pri uporabi. Po mnenju epidemi-ologov je cepljenje še vedno najboljša zaščita pred gripo. Z njim bodisi preprečimo virusno okužbo, ki običajno traja nekaj dni, bodisi jo omilimo. Bolezenski znaki pri gripi so
podobni kot pri drugih virozah, vendar izrazitejši. Bolniki so močno izčrpani, pestijo jih bolečine v mišicah in kosteh, imajo dražeč občutek v žrelu in suhi kašelj, ki lahko traja še nekaj tednov potem, ko so drugi znaki virusnega obolenja že izginili, telesna temperatura je višja od 38 stopinj Celzija.
Med preventivne ukrepe v zaščiti proti virusnim obolenjem sodijo tudi dosledno umivanje rok, prezračevanje prostorov, higiensko kihanje in kašljanje v robček, zdrava prehrana, veliko gibanja ter nasploh zdrav način življenja.
MG
Rodile so: Maja Belšak, Cankarjeva ul. 7, Šmarje pri Jelšah - deček Brin; Natalija Horvat, Zagrebška 110, Ptuj - deklica Tia; Jasmina Kidrič, Preša 8 c, Majšperk -deček Tjaž; Nina Cerkvenik, Podgorci 85 - deček David Alexander; Sonja Petrovič, Pestike 13, Zavrč - deček Žiga; Nuša Svenšek, Tovarniška c. 13, Kidričevo - deček Lijan; Nea Ivanovič, Starošin-ce 1 b, Cirkovce - deček Teo; Petra Bašl, Hočko Pohorje 36 a, Pohorje - deklica Izza; Polona Bombek, Miklavž pri Ormožu 5 - deček Mihael; Nataša Weingerl, Vinarje 41, Maribor - deklica Maruša; Nevenka Zelenjak, Apače 293, Lovrenc na Dravskem polju - deček Marko; Saša Rakuša, Krčevina pri Vurber-gu 76 a, Ptuj - deček Jaša; Dunja Zavec, Maistrova ulica 10, Ptuj - deklica Mina. Umrli so: Bernarda Klane-ček, Sedlašek 89, rojena 1985 - umrla 14. oktobra 2010; Marija Skledar, rojena Topolovec, Kočice 69 a, rojena 1930 - umrla 17. oktobra 2010; Ana Pišek, rojena Brunec, Lovrenc na Dr. polju 106, rojena 1946 - umrla 17. oktobra 2010; Katarina Kolar, Dobrina 34, rojena 1927 - umrla 18. oktobra 2010; Terezija Korenjak, rojena Šoštarič, Dragovič 1, rojena 1929 - umrla 20. oktobra 2010; Ivan Zemljak, Pobrežje 131, rojen 1928 -umrl 19. oktobra 2010; Angela Lovrec, rojena Poharic, Ul. prvega maja 16, Ptuj, rojena 1927 - umrla 12. oktobra 2010; Damjan Dukaric, Ciril Metodov drevored 19, Ptuj, rojen 1985 - umrl 16. oktobra 2010. Poroka - Ptuj: Jožef Krajnc, Lancova vas 40, in Martina Bohinc, Dragovič 39.
Prlekija • Priznanje za prleško kulinariko
Zaščitena tudi prleška tunka
Evropska komisija v Bruslju je na seznam zaščitenih proizvodov v EU uvrstila še peti slovenski proizvod - prleško tUnko. Po belokranjski pogači, idrijskih žlikrofih, prekmurski gibanici in deviškem oljčnem olju slovenske Istre je pomembno priznanje pripadlo še kulinarični specia-liteti, ki jo pripravljajo v Prlekiji.
v*"

OGO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREW0Z NANOVO VREDNOSTI
ZAVAROVALNICA MARIBOR
080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Kakšen Konrada dan (26.), 8/0 ^taksen bo malone ves svečan. O"	____[10/5 v
8/-1 r^ ^ 8/2	10/5 ^L íív, _rv>
r M*	
© 9/4 " C 13/9 10/5 fS / €? tC:i	A 9/5 é
"""n 14/10Ij C? /L	
A CC* t/^w^i 4/1 rvr^ \ I E \	
Danes dopoldne bo še pretežno oblačno, popoldne se bo zjasnilo. Še bo pihala močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 14 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno, zjutraj bo slana. Burja bo slabela.
Prleška tunka se je uvrstila na seznam proizvodov z zaščiteno geografsko označbo, s katero se zaščitijo kmetijski pridelki in živila, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju in imajo posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz tega geografskega območja. S tem je proizvod na celotnem območju Evropske unije zaščiten pred potvorbami, zlorabami, posnemanjem in drugimi praksami, ki potrošnika lahko zavajajo pri ugotavljanju njegovega porekla.
Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot iz Križevcev pri Ljutomeru je pripravo dokumentacije za zaščito prleške tunke pričelo leta 2000, prvih pet certifikatov za prleško tunko, ki je
Ü
Prleško tünko so pripravljali že v 16. stoletju.
izdelana po posebnem procesu iz svinjskega mesa in zaseke, pa so podelili konec leta 2006. Danes v Prlekiji tunko izdelujejo Panvita Mir iz Gornje Radgone, Kmetija Vargazon s Cvena in Mesarija Hanžekovič Ex iz Veržeja. Za zaščito se je društvo odločilo s ciljem po uveljavitvi avtohtonosti in prepoznavnosti te domače jedi pred morebitnimi ponaredki in zlorabami njenega imena.
Sicer pa gre za način shranjevanja suhega svinjskega mesa v zaseko, ki je v lesenem čebru, izdelanem za to priložnost, s prleškim vzdevkom tunka. In kako se v Prlekiji pripravi tovrstno meso? Zgo-
dovinski viri pravijo, da so Pr-leki že v 16. stoletju na tak način pripravljali in shranjevali meso ter si pripravili zaloge hrane za daljše obdobje. V tunko se dajejo najboljši kosi svinjskega mesa (stegno, ledja, hrbet ali vrat) brez kosti, kože in površinske masti. Po razsolu se pokuha, ponekod tudi popeče in položi v di-mljenje. V tunko se izmenično polaga meso s plastjo zaseke, pri tem pa velja paziti, da se meso med seboj ne dotika. Zaseko pripravijo iz trde hrbtne slanine, ki jo termično obdelajo, zmeljejo in začinijo s soljo, zelo pogosto pa dodajo še česen in poper.
Niko Šoštarič
Foto: NS