Tečaj XVIII. gospodarske, obertnišk List 1. m Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane 2a celo leto 3 fl. 60 kr za pol 1 fl. 80 kr četert leta 90 kr po V t po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr za 1 fl. 5 kr. nov. dn Ljubljani v sredo 4. januarja I860. C Ji A B A V cn-bBaiia cseTiMa anocro.ioMa cjaeeHCKiMa spevana svetima apostoloma slavenskima qipuy i METOjy CIRILU METODU jfcia 1860 b Beče j i € ri omi. h Hjy anocToaoBaHja JtTa 860 leta 1860 v veseli spomen nju apostolovanja leta 860 ^Bt €B'bTJÍ 3BÉ34Í (UifflHeTe ha Heóy hom i.iaiuiiOM: Oj CBexi Hipi.i i MeTO^! Ha ne6y nam CaaBeHOM. Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom: Oj sveti Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom! Ora cseiy Bbpy iiiipi.ia ejaseHCKa ana anocTOđa; Oj cBeTi ljipij i MeTO^! caaBencua « Ba anocTQja. i Sta svetu veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola. CxaneHe no#y*iaBaja, Heóeca jÎM opipaia ; Oj CBeii I(ipU i Mcto^! Heóeca jím o^nipaja. r ^ > 09 r' ,J9 rf^ Slavene podučavala, nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod nebesa jim odpirala. CjaseHCKi sec poa jbyóija 3a Bee Cjaneue MoaiTa; Oj CBeTi l^ipij i MeTO#! 3a Bce CiaBeHe MOwiiTa: Slavenski ves rod ljubila za vse Slavene molita; Oj sveti Ciril i Metod! za vse Slavene molita: 9 "V a Bor pa3yM u a m paace^tii c ď>yóaBjoj cepiie pa3jicKpi; Oj CBeii l^ipij i Meio#! c jbyoasjoj cepije pa3jicKpi" „Da Bo£ razum nam razsvetli s Ijubavjoj seree razjiskri; Oj sveti Ciril i Metod! ® Ijubavjoj serce razjiskri". 9 *s ,,4a ce KpicijaHCKO JbyóiMO no ópaTCKo ce MiayjeMo; Oj CBeii K(ipiji i Mctoa! no ópaTCKo ce MiayjeMO44. 5 „Da se kristjansko ljubimo po bratsko se milujemo; Oj sveti Ciril i Metod! po bratsko se milujemo44. 9 V4 Bb CBÉTJÍ 3B'b3#Í 6.1 i li leTe Ha Heóy ua>i C.iaoenoM; Oj CBeTi l^ipij i MeTO#! na Heóy uam CdaseHOM. Marija Ulaj a p Dve svetli zvezdi bliscete na nebu nam Slavenom 9 Oj sveti Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom. Matija Majar Zakaj hirajo kmetije in kako jim pomagati? V Ce natanko pozvedujemo, zakaj kmetij na kant lahko prepriča i današnji čas toliko da se je zadnjih deset let toliko kmetijam nemilih vzrokov nabralo, da nikoli pred pravno lego, ne bo obraniti, ne bo dajalo obdelovavcu stanovitnega dobićka ako kapitala manjka za obdelovanje. Treba je živine po velikosti kmetije, in živino je treba rediti zavoljo gnoja k cj k i ali v vsakem V • jsem pripomocj k m e t i j s k odb tanko pozvedova » pr posojila kih okrajnih gosposk poseb kteri bi dolžnost prevzel je kmetija tega ali unega, i postaviti, kakosua koliko potřebuje za pop na ki svoje brez kterega se kmetovanje misliti ne dá. Živina mora pa zdrava in močna biti, sicer ni mogoče polja prav in o kmetije; on bi imel tudi nad tem čuti, da se posojeni ka pital prav oberne. pravem času obdelavati. Orodje mora biti dobro, sicer ni mogoče, zemljo za vsakoršne pridelke pripravno storiti. Manjka naj le ene teh reci, je polju že žila spodvezana, lobočeje in 5 birati začne: kmetovavec manj prideluje ? or globočeje se zakopuje v na svojem posestvu obviseti. dolgove in nazaduje ne more več podpisai potřebuj kmetijo. 6. Kmetovavcu bi se dalo potem na pismo od odb toliko denarjev, kolikor jih za svojo kmetijo vpisali (vtabulirali) bi se ti denarji na to m Ako bi se vid tem kmetij; marja, bi se smel gospodarju kapital odpovedat z a ali Kmet dobi svoje posestvo po svojem ocetu ali po kaki pa gospodar s pripomočjo kmetijskega odbora toliko časa drugi dedsiui ali si Kadar pa kupi. pod ga V # dobi po svojem očetu ali kako drugač po 7 k vest Posojei djati, dokler bi posojilo ne splačalo denarji naj bi se skozi več let v d dedšini (erbšini), ima vecidel svoje brate, sestre in druge dede (erbe) plaćati in še ih obro kih ali bris ti h ali pa malo' po malo v »V«t ft * * • i V ■ à • . . druge davsine poravnati; dosti-krat gré s sestro nevesto tudi še kako govedo iz hleva; če je pa več sester nevest, pa se več. Kmetu ostane le malo živine; tolaži se, da je bo kaj priredil. AI že ta nj si h kih nazaj placevali in pa tako zbrisovali bi se v d c ali pa utegnila ta reč tudi tako prerajtati, da bi gospodar i^H^H ~ life f MIHbHfe^B čas se mu kupi gnoja zmanjsujejo in nazaj plačeval, leto plaćati ima, prive» ste to je t V . V cinz tako in kap m da se k č i nž u nekolik k přiklad ga vsako , in tako se s samimi nekoliko večjimi činži pobota vès dois:. kakor mu gnoja primanjkuje, tako mu tudi skednji bolj in bolj prazni prihajajo. Z g o d í naj se pa še, da pride slaba 8. Kmetovavcu pa naj bi se tud na olj dalo njemu letina, in kmet ima koj vsega premalo za svoje potrebe! b čem si hoče pomagati. Na pósodo je treba jemati! Na pósodo dobi, pa samo da sebe ohrani in davke in posojene denarje nekoliko posojila, druge opravke poravná; na svoje zemljiše se še ne kakor matica hranilnice (šparkase), po ktere 1 e j, kadar bi mu bilo mogoče, ali saj ki čas brez prejšne odpovedbe, verniti. Tako bi se ta matica ne ohranila le v dobrem stanu. naj izgledu spo m ni, da bi m u p o m a g a 1. Přejeto posojilo se i?r se osnovala, temoc tudi brez lastne škode, marveč z deset drugih straní potroši i zemljiša ne doleti ne lastnim dobičkom bi blagor deržave množite. cempêr te pomoci ; temuč se le obi esti (činži) od posojila V pripomoć kmetijstvu imajo v našem cesarstvu til in se nabijejo na-nj, in kolikor večje breme ga teži, toliko tam srenjske žitnice, iz kterih dobivajo kmetje žita manj more donašati. Tako zemlja donašav od leta do leta na pósodo. Te naprave so sicer koristne, al le malo pomoci manj, in počasi pojemlje vsa premožnost. Živine ni v hlevu dajejo kmetu. Ubožni kmet si sposodi žita iz njih za setev; kolikor bi je bilo treba spodar ima, ne daje nič in suha in slaba, ki jo dobička. Poljsko orodje v se res je, da mu ni treba denarjev izdajati; al koj po mlačvi gre 5 V • novega ni od nikodar. Dolgovi rodé dolgove i pomagalo, v nič, mora žito poverniti pa tudi se merico dati. Pride naj pa ne da bi se slaba letina, koliko mu ostane potem, ko sposojeno žito in ampak samo, da se more kmet merico verne, za njegove potrebe? Dostikrat malo ali pa ! SsSr i . »i celo nič. Sopet si mora žita za setev sposoditi kakor vlani kmetijstvu preživiti. Nikogar ni volja, na tako zanemarjeno kmetijo ka- tako letos in tako drugo, tretje in kega večjega zneska posoditi. Kmet se mora po manjših se sicer kmetu v taki stiski za tišti vsako leto ! Pomaga cas ; kakega al njegovi zemlji oderiiha, kteremu mora se ne pomaga nič. Zemlja ne dobi nič kakor samo seme 7 posojilih ozerati, stakne velike činže plačevati, včasi pa še kaj polja ali poljskih in pusta, pa še bolj pusta ostane kakor je bila. pridelkov namesti obresti prepustiti. Tako zabřede kmet Da je zemlja bolj rodovitna, potřebuje več kakor le v dolgove, da si ne more nikamor in nikakor več poma- sarnega semena. Treba je tudi denarja za potrebne orodja; «/ « • A V * _ V V « « • i i V • a i v i • ft 1 I fl • gati. Zanemarjenega in zapusenega zemljiša nihce neče treba je denarja za živino, da delà gnoj, kolikor ga je Sa> bob en za- treba; treba je denarjev za marsikako popravo zemljisa in še tukaj se prodá vecidel cenejše, kakor je bilo Ob kratkem rečeno: kmetovavcu je kakor vsakemu obert- pod roko kupiti in dobro plaćati; oklicejo •r . . 9 V« i « • V poje cenjeno. in tako pride gospodar z družino svojo na be- niku treba denarja, da ne omaga raško palico. Razun vsega tega je pa treba, da se zlasti manjše Da bi se tedaj takim kmetijam pomagalo, ki pridejo kmetije ohranijo, število kmetijskih družb pomnožiti ia brez svoje krivice v nesrećo in da bi se jim pomagalo kmetijskih šol na kmetih napraviti. o pravem času, to je t takrat kadar ni V ze prepozno, Kmet naj se uči, iz svojega zemljiša kolikor je moč bi bilo treba: kmetijsko kreditnico ali naúpnico v dobička vsako leto dobivati, svoje pridelke v svoj najvecji vsak i de žel i napraviti, ki naj bi imela v posamesnih prid obraćati; uči naj se, kantonih »svoje pod dru žni ce. To bi se dalo najlozeje z del it < v ; >» i ali akcij ami storiti. Posebno bi bilo pa treba: tujejo šali. kako v druzi h derzavah kme da se bodo njegovi pridelki s tujimi v dobičku sku-V tem mu morejo biti in so mu tudi kmetijske 1 - • tii bolj premožni in veliki in pa domoljubni družbe pripomožne. One mu dajejo dobre nauke in ga one mu oskerbujejo sad ne pose ( iki s svojim? denarji matico (Grundfond) na- poducujejo po mnogih potih, pravil 20 bi f m 2 . 4 zavarovavnic ali asekuracijnih druzb. in murvine drevesa i one mu delijo nove semena ? one I • r » *J i se izdajale maj hne delnice (posojila) po mu kazejo novo in drugod poterjeuo kmetijsko orodje, ra tudi večje, m a nj za činže po 5 gld. od sto 5 da premožni kmetovavci udeležiti mogli. Visoka i one so njegove zagovornice itd. So sicer po deželah vse hvale vredne kmetijske družbe, se naprosila za dovoljenje, proti gotovi (pupi- ktere so sploh kmetijstvu zlo dobrotljive; tii in tam so se _ _ 1. V fl • V • 1 •• A !•• ï _ T. _ I • vlada larni) varnosti tudi otroške denarje jemati. tudi že poddružice ustanovile, ki se trudijo po deželi blagi namen doseći. A1 premalo jih je se in premalo združijo, namreć bolezen » b z boleznijo na parkljih zdatné so, ker štejejo premalo družbenikov. Vsak kmet (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. li mogel stopiti kot ud kmetijske družbe v p od dr uznico, in tam ji pravijo ovcec ali saj Tu Snažnost je pri Ker pa kmet najraji le to verjame, kar vidi in z roko tej bolezni vecidel, ako ni huda, pervo in dosti zdatno zagrabi, je živa potreba, da so mu velike kmeti je in zdravilo grajšinske p os est va kot izgledna sola. Vneti in boleči gobec naj se h spii z k Pokažimo le ubožnemu, nezaupljivemu in kratkovidnemu ali slano vodo; maselc jesiha se zmesa z bokalom vode kmetu pot k premožnosti na njegovem la s tne m svetu in ali se pest soli raztopi v nji , zraven pa prideni enmalo dajmo mu pomoćkov v roko, gotovo si bo zaćel sam priza- k in ce mores devati, do premožnosti priti; pridnost in delavnost se bote v njem zbudile in kmalo se bo odpovedal stari vrazi da voda vie ce rahlo cunjo m gobec převleče ovežes, io v to vodo rnalo s ter d í (medií) , da se ta kadar okoli lesene žlice i V . V pomocis in z njo gobec staro kopito najbolje'4 in sam bo začel svojo kmetijo rahlo otipljes (pa ne dergnes). Grozno skodlj Je >\ zboljsevati. Je 5 s ce bulo cesnorn, poprom ali drugimi taki t r i m i rečmi Še celó marsikterzanikernik, će le niste že popolnoma boleči gobec ©pirati. Treba je, da se živini večkrat hladne zatopile njegovega duha nemarnost in pijančevanje, kteremu vode ponudi, da si gobec sama spere. Kadar so se meh _ * ...... . . ... v. v.. ... 5 kakor sam spozná, iz skerbi in nevolje nad svojo prederli, pomazi rane veckrat s se je revsino udal, bo dobroto spoznal in se z večjo Ijubeznijo kmetije lotil, vidši, da od dne do dne boljša prihaja. Za ustanovljenje tacih poddružnic kmetijskih družb morejo pa najbolj duhovni gospodje pripomožni biti; ker k m/mmmmmmmmmm đ k Ce se te rane gnojć, napravi t in b e-4 beljakov w m m JU pa 1 lota 8Írovega galu na. Ce zivinčetu gobec gr treba ga spirali z žaj bel novo vodo in vodo kuhane Je hrast korj kteri se enmalo k a f ima kmet največ zaupanja do njih, jih bo najložeje stalo, Klaja naj se bolni živini daj le hk da • • J mu dobrotljivost tacih naprav jasno dokazati. Poddružnice kmetijske po kmetih bi se pa mogle bode ali rani; pijaca rnocnat več mogel krat v letu sni ti v posvetovanje, da bi svoje mnenje in ravnanje brez ovinka povedati. Tako bi se dalo natanko pozvediti in prevdarjati, kaj je koristno kaj pravij . jaslih je potrebna. Zd vsakdo in naj svoj škaf ima. živina a přilije, gobca ne snažnost v skafih in naj ne stoji poleg bolne Bolezen na parkljih, kteri tudi g ali červ ? pa pačno, ker ni ne gosence ne červa pri tej ne ? in kaj je posnemanja vredno. V našem cesarstvu je bolezni, je veckrat zdruzena z boleznij v gobcu Ker so še veliko rodovitnega sveta, . ker kteri pa se slabo obdeluje ali celó neobdelan lezi manjka kap i ta lov. Ce bi se v podporo kmetijstva po bolecine hoditi. s t e r ž e h hude, ne more živina na nogo stopiti in ne Med parklj J vnetje vecidel najhuj ki se tii pri ovcah napi > imaj U « za kakošen èt u Odgovor vredništva Z1 loga. IVapada največkrat goveda, ovce in presice navadna je ta zivinska nad- , manjkrat z i vinske bolezni in druge potrebne reci, bile f rokah vsakega gospodarja. V . V k o nj Izperva se po posebnih, še ne dosti znanih vre Naturoznanska drobtinica men ski h pomlađanskih ali jesenskih uímah začne pri živinčctih ali pa napade, ko bi trenil, mn enkrat. Dostikrat je nalez Ij i va, zlasti P s a m n i h živ živine na ei parkljih, in se potem kakor ku te bolezni je, da se rade po dv © na v • na Cud lastnost ali celó po tri bolezni * Klana je 3 ure od Reke in pol ure na desno od cesarske ceste, ki pelje iz Reke v Terst. Mislim, da Klana sliši k ićarii, kakor nošnja kaže. Ce kdo drugac vé, naj pové. Sajovec Jakob, Liinini krajec prorok vremena. YT francozkih novicah „Main et Loir" piše zvěděni gosp „Dovolíte mi, gosp abè Taliereau od luninih krajcov to-le: vrednik, da v vašem časniku nekaj naznanim, kar so po terdile 251etne skušnje: T) kakor pravijo Ce je ob času sipa.ali mlade lune njeni znamenje, da bo celi mesec suho krajec rgori o ber nj, un u je to vreme ; ce ija je d r u ga c obernjen, to je, proti izhodu ali tišti strani sveta, kjer sonce izhaja, bo vreme s p remen lj ivo u Verjernite mi, da si « tega si nisem sam izmislil, ampak da je to že stara skušnja, pa malo znana. Pred 25 leti, mesca sušca, mi je rekel star kmet: „Letos, gospod, bo seno drago; mesec obraća svoja rogova navzgor, in to pomeni sušo". Kot neverni Tomaž se ma smejam, ćeš, to je bôsa. AI se tisto leto kakor v vseh sledečih sem se prepričal. da moj prerok res ni slame jede). Leta 1857 in 1858 so bili lunini krajci skor vsak mesec navzgor obernjeni, in znano je, kakošna suša je té leti bila. Temu dostavljam le se to, da tudi divjaki v Ameriki to vedó". Po tem takém vendarle ni v vsem resnica, kar nas mojster pevec „Zvezdogledom" poje: „Vsi pojte rakom žvižgat, Lažnjivi pratikarji, Lažnjivi zvezdogledi, Vremena vi preroki!44 Naj tedaj tudi nasi gospodarji ne zanemarjajo lune pogledati, kadar bi radi vediti, kakošno bo vreme. za rokodelstva in obertnije« Oklicana je nova postava, ktera bo po vseh deželah našega cesarstva, razun Beneškega, mesca majnika veljavo zadobila. Ker ta postava, ki bo po vsem prekucnila dosedanje navade in razvade rokodelstva in obertnijstva, globoko sega v naše vsakdanje življenje, jo borno v „No-vicah" natisnili celo po cecarskem patentu berž ko ga bo deželni zakonik razglasil v slovenskem jeziku. Danes pa že posnamemo poglavitniše reci iz nove postave, da dobijo bravci naši zapopadek od nje. Vse obertnije in rokodelstva po ti novi postavi razpa-dajo v dvojne. Eue so take, da jih more začeti in ž nj im i se pečati vsak (ali se je rokodelstva ali obert-ništva učil ali ne) proti temu, da gosposki le na znanje dá, da se bo lotil tega ali unega rokodelstva ali obertništva in se vé da davek plaća, ki je za-nje določen. To so tako imenovane proste ali svobodné rokodelstva in obertništva. Druge so pa take, za ktere je treba gosposkinega dovoljenja, da se jih sme kdo lotiti. Te se imenujejo do voljene ali kon- cesijonirane. Tako določuje pervo poglavje nove postave. Drugo poglavje govori najpopred od tega sploh, kar je treba, da more kdo samostojen rokodelec ali obertnik biti, potem pa od tega, kaj je treba, da more kdo prosto rokodelstvo ali obertništvo početi, in kdaj se more d o volje nj e dobiti. Poglavitni pogoj za vsako sa m ost oj no rokodelstvo ali obertništvo, naj spada med proste ali dovoljene, je ta, da ima člověk po postavah pravico, s svojim premoženjem sam gospodariti. Možk ali ženska — to ne delà no-benega razločka; kakor možki tako morejo vprihodnjič tudi ženske se pečati z rokodelstvi in obertnijami. Sledeče rokodelstva in obertništva spadajo med tište, za ktere se mora od gosposke do voljenje dobiti in ktere se tedaj brez dopuščenja ne smejo opravljati: 1) natiskavci bukev, pišem, podob ali kar koli na papir, in ki v kuper, jeklo, les ali kamen režejo pisma, podobe ali kar koli, in ki kupčujejo z bukvami, podobami in muzičnirni řečmi, 2) izposojevavnice takih reci in pa bravnice; 3) ki se pečajo z občasno vožnjo ljudi, 4) najemni vozniki, ki na očitnih mestih s svojimi vozovi stoje, da prepeljujejo Ijudí sèm ter tje, 5) brodniki, 6) zidarji, kamenarji, tesarji, 7) dimnikarji, 8) trebivci kanalov ali jarkov, 9) konjoderci, » f - ^ff . * -'v. J i 10) izdelovavci iu prodajavci orožja in střeliva, in zlasti puškarji, 11) izdelovavci in prodajavci gradiva za umetalni ogenj (Feuerwerk), 12) barantači z obnošeními oblačili in posteljami, z obnošením perilom in staro zlato, sreberno ali kakoršno koli starinsko robo, 13) prodajavci strupenih řečí in zdravilnih zeliš. 14) gostivnice (oštarije), žganjarije, kavarnice. To so obertnije in rokodelstva, za ktere je dovoljenja treba. Vse druge, ki niso pod temi 14 verstami imenovane, spadajo med proste, za ktere ni treba nobenega dovoljenja, ampak le to, da se naznanijo gosposki. §. 30 pravi, da c. k. ministerstvo notranjih oprav ima v soglasji s policijskim ininisterstvom pravico , pozneje še kako drugo rokodelstvo ali obertništvo v versto dovoljenih postaviti, ako bi s kuš nj a učila, da je sploh ali le za kak poseben kraj premembe treba. Ravno tako pa se more kako zdaj v versto dovoljenih obertnij ali rokodelstev spadajoče rokodelstvo ali obertništvo iz te verste vzeti in djati v versto prostih. Pri peki h in mesa rj ih (ki pride zdaj v versto prostih rokodelstev) in pa pri d i m n i ka rj i h (ki so v versti dovoljenih) ukazuje nova postava, da ne smejo, će so pekarstvo, mesarstvo ali dimnikarstvo začeli, popustiti svojega rokodelstva.kadar bi hotli, ampak oni morajo to popred gosposki na znanje dati, in ako ta za potrebno spozná, morajo še nekoliko časa, najdalje pa 2 mesca, pri svojem rokodelstvu ostati. Nova postava določuje še veliko dražih reci na drobno, ki se stikajo s prostimi in dovoljenimi rokodelstvi in obert-ništvi, — govori od sejmov in tergov, od razmer roko-delskih učencov in pomoćni kov (kselov) do mojstrov, in še več druzih reci, ktere bomo povedali, ko bomo celo postavo natisnili. O tej novi postavi sploh bomo menđa prifožnost imeli še večkrat govoriti. Danes le to rečemo, da nekteri jo bojo z velikim veseljem sprejeli, nekteri pa bojo hudo mermrali, — nekteri bojo prerokovali vse dobro od nje, drugi pa vse slabo. Uno in to pa se danes ne opira še na nobeno gotovo podlago, ker skušnja ćez ene leta bo še le razodela pravo. Da rokodelstva in obertnije niso več ukované v tišti jarm, ki jih je dozdaj tlačil, to je gotovo dobro, in bo poterdii vsak, kdor ne stavi luči pod mernik in komur je svobodno gibanje v vseh rečéh pri sercu. Al če kdo misli, da bo zdaj le kako rokodelstvo ali obertnijo na svojo roko začeti treba, pa bo že srečen in bogat, in pečene pišeta mu bojo same letele v usta, se bo grozno sam sebe goljufal. Zdaj ko bojo rokodelstva in obertništva proste in jih bo veliko več „na svojo roko44 začelo, bojo le tišti dobro izhajali, ki bojo najbolje svojo robo iz-delovali in jo najcenejše prodajali. Da bojo pa to zamogli, bojo mogli v svojem rokodelstvu ali obertništva ali sami dobro izučeni biti ali pa posebno i z učene pomoćnike imeti, — če ne, jih bojo prekosili drugi, in kmali bojo zaperli svojo delavnišnico ali štacuno ter pobitega serca gledali za mervico premoženja, ki so ga vtaknili v svoj „antverh", pa jim je hitro po vodi splavalo! Le prebrisana glava, pridna roka in pa poštenost bojo vprihodnje obveljale; kdor se ni nič učil, kdor ne bopridenin delaven, zraven pa ne pošten, tega bo brez milosti stčrlo koló svobodné postave. Čas pravega učenja je tedaj še le přišel z novo postavo! In večidei za tega voljo so nas tište dežele, v kterih že zdavnej taka postava veljá, p rek osile v rokodelstvih in obertnijah. Ceh je bil dober za slabe glave in počasne delavce; svobodno rokodelstvo in obertništvo bo pomoć le pre-brisanim glavam in izurjenim delavcom. Za tega voljo so pod krilom svobodné postave vsi poklicani, malo malo pa bo izvoljeli i h, ako jim ne bo učenje pred vsem pervo. Slovensko slovstvo v letu 1859 Skerben gospodar pregleda konec leta zapisnik do-bodkov in stroškov, da vé, ali mu napreduje gospodarstvo ali gré rakovo pot. „Novice", vseskozi unete za dobro gospodarstvo, naj toraj pregledajo in povejo, kako je v minulem letu 1859 napredovalo naše slovstvo. Razun čvetirih časopisov, ki so izhajali na čast in veselje Slovencom, so še sledeče bukve zagledale beli svet v pretečenem letu: i. Vodnikov spomenik. Na svitlo dal dr. E. Costa. Govorilo in pisalo se je o ti tujih časopisih, in povsod se je knjigi dosti v domaćih in razodel le en glas — glas obče zadovoljnosti. Kdo bi tudi ne bil zadovoljen z bukvami, ki obsegajo 47 predmetov v slovenskem jeziku, spisanih večidel od veteranov naše književnosti. Pač lep spomenik so ž njim postavili Slovenci svojemu Vodniku. 2. Mlinarjev Janez. Spisal F. Kočevar v Za- grebu. Hvalili in grajali so naši časopisi pričujoče delo, nekteri zmerno in krotko, drugi zopet strastno in gnjevno potem pa so zaperli pisatelju pot javnega odgovora, bil primoran, da je v 265. broji zagrebških „Narodnih Novin" se oglasiti zoper pretresovavce ter se potegniti za svoje po štenje. — Žalostno je, da ne zapopademo slabih nasledkov domaćega prepira in hèrvanja na našem književnem polji in da nam še ni prislovica prešinila možganov, ki pravi: „Sloga jači, nesklad tlači". h , 3. Venec gle dišnih iger. Izdaja J. D. v Gradcu. V dveh spahljejih so se prikazale tri igre: Dr eva r ali b e 1 i g a b e r, 2) Starost slabost, in 3) Pravi S1 o venec. Tudi pri tem početji seje pokazalo, da ni mogoče brez dnarne pomoci napredovati. Namesto mesečnih zvezkov smo dobivali polletne, namesto obljubljenih dvanajst igro kazov le tri. 4. Pesmarica. Na svitlo dali trije domorodci v St. Jurji poleg Celja. Vesele pesmice so se prikupile našim kmetom, ki ne sedijo radi tiho in klaverno pri majolki ruj-nega vinca, ternoč radi ktero zakrožijo, kadar jim vinska kaplica glavo razžari. Drugi zvezek se pričakuje. 5. Krivica za krivico. Povest. Poslovenil Franc Mal a vaši č. 6. Koledar slovenski 1860. Spisal P. Hicinger. Edini obširniši naš koledar, kar so nehali 55 Koleda" in „Romar". y „Koledarček", 55 T. Pratikavélika. V imenu krajnske gospodarske družbe za prosto ljudstvo spisuje dr. Bleiweis. Castitljiva knjižica, která v več kot 10.000 iztisih hodi po vsem slovenskem svetu. 8. Nemško-slovenski del keg k l keg Cigal t se ravno kar dogotovlja pod vrednistvom gosp. Hrepeni vsak domoljub po njem, in kako bi ne > ker je delo preimenitno za naše slovstvo. To je naša bibliografija za leto 1859 razun nekterih duhovnih buk 55 Zorni ca" nam je bila obljubljena, ravno tako 5. zvezek „Slovenske gerlice", pa ne una ne ta se ni zgodila. Od „Dr ob ti nic", našemu ljudstvu tako priljubljenih, še nismo nič slišali; berž ko ne jih je poparil voj skini hrup letošnjega leta. Tudi Občna po vestn i ca Ci je zaostala letos. Družtvo sv. Mohora, ki je bilo letos za nas čisto mertvo, se sedaj temeljito predeluje, in nadjati se bodo primerne prenaredbe omladile in okrepčale. A. K. Cestnikov. Je da ga Slovanski popotnik # Jugoslaveni nismo še imeli tak ega lista in ker nam je porok, da bo izverstno vredovan. njegovega ime izdateljz Radi tedaj spolnimo željo gospod dr. J. A gust a naznanimo tudi v B v „Novicah" njegov list Dunaj bei bo izdajal ko mu doide dopušeuje pogla- varstveno , pod naslovom nj ega m o rj u 55 k P i vila Izhajalo bo na t 24 listov, v p o 1 5 leta 12 listov pod imenom: ,,p te rt leta 6 listov po 3 pôle; ena pola « y dve poli pa pod imenom njeg mori u Obsežek r> vile novega lista nam naznanja gosp. izdatelj sam tako prvenci ce se zabavljati popu larnim znanjem o naravi i zdravlju (naturwissen 8chaften und medizin), ticalo se to napose medicine, kirurgie okulistike, ginekologie ili veterina 1 pako punice listove b a v n i m p i s i m bilo kakve mu drago vrsti nastoeći uedno. da što brže razvie i raširi čim više svoja krila y zabavan material se pojavljivati i uredništvu sti gavati zacrne, p i vila biće jednak formata moći y a će se svako i napose vezati, prvenci i vila s poštarinom biće 3 mjeseca po 75 krajcara austriskog nofea y 7« godine (12 po 1 for. 50 kr., a na godinu (24 lista) po 3 for listova) listova) skupi li se dovoljan broj dionika, te stane li material stigavati uredništvu, da bi vila i svake nedilje (po jedan list) sviet zagledavati mogla, tada bi se i ciena lista u zgodno tome doba mienjati i nanovo oglasivati morala nepojavi li se dovoljan broj dionika, polož * • 9 primlj u ime lista novac s imenikom dionika društvu po pučki knjiga, ili kad ga do to doba nebi još bilo y ilir- skoj matici, neka svaki svoe dig vežem se na dalj ako bi list budi kakvom odom prie reda presta, da ću atiti novac svakom dioniku po razmjeri listova, koi bi ga • v • V jos ISU. ko nctnisli biti dionikom napisav na ovitku riečcu i veže se biti dionikom. y neka n t a y ati prvom poštom list, ko list nevrati, očitue nofee i listove, što mi ko pošlje, molim neka franki rano pošti predae pod imenom * V Ersch dr. agustinović gjuro, ck. viši liečnik na miru. (u beču, herrnals, 272). - in Gruber-jevi „Allgem. Encyclopádie der ■kËi Wissensch. und Kiinste", erste Section, LXVILl, 51. Bogen se nahaja pod besedo „g 1 a g o 1 i t i s c h" obširen sostavek gospod dr. Miklošič-a o glagolici, v kterem imenitni naš rojak razlaga, kaj so zastran tega pismenstva mislili in kaj mislijo ti in uni učeni; zadnjič pa pristavlja z dokazi vřed, kar se njemu samému zdi najverjetnejše. To se pa tako-Ie dá ob krátkém posneti: Glagol i ca je starejša od ciril ice. Sv. Ciril je glagolico med panonskimi Slovenci našel in za sv. bukve porabil. Sveti Klement (-{- 916) pa je iznašel cirilico, vzevši iz gerške abecede kolikor je v nji dobil slove n ščini priličnih čerk (namreč 21); za druge lastno slavenske glasove je privzel iz glagolice nekaj bolj ali manj primerjenih in priličnih čerk; nektere iz njih je pa čisto z m is lil ali iz nez nan ega vira posnel. Glagolico so nekdanji Slovenci najberže přejeli po Ilirih, neslovenskem plemenu, iz starogerške abecede, po tem ko so se naselili v Panonijo. Od Slovencov so jo dobili in nekako po svoje premenili Horvatje, zato se govori tudi od slovenske in horvaške glagolice. Sklepa se ta sostavek z razkazom starih spornenikov oboje gla golice. Med sodbami druzih učenih je sosebno mikavna Pertz-ova (K. Pertz 55 De cosmog raphia Ethici'. Berol. 1853), da iznajdnik glagolice je bil tišti Et hi eus, me8tih v misel jemlje. cigar abecedo sv. Hieronim na več Gosp. Miklošič pa opominja temu nasprot med drugim, da so Slovani těžko že v 4. stoletji bivali ob dolnji Donavi ali celo v Istri. In ker se govori tu od sv. Hieroriima y * Nov jugoslavensk časnik nam je napovedan, in z nam sopet prihaja na misel v lánském „Slovenskem toliko večjo radostjo smo sprejeli oglas ta, ker dosihmal Prijat I u" omenjeni pa menda že pozabljeui pismonosec sv. Pavla z imenom Tihik, ktero ime sv. Hicronim, kakor se bodo ali bukve izdavale iz pri nes ko v, ali pa se pravijo, v svojem razkladu Pavlovih pišem z latinskim bodo prineski karn vložili in potem le obr es ti obraćale v izdajo knjig; bodo li darovnikl svoje prineske brez vsake lastne koristi davali, ali hočejo v primeru na prinesek pri- 55 silens" tolmači. M. Dopisi Iz Varaždina 1. jan. M. K. Pri nas na Ilorvaškem se literarno obnebje spet nekoliko bolje jasni. „Leptii je koj razpečal, da je treba v drugo » ga natisniti. se meren broj izdanih bukev brez plačila si prilastiti, in napo sled, davale. bodo se li knjige čisto zastonj ali za malo ceuo raz Nekteri od Mirka Bogovića Ravno sedaj so prišle izpod tiska „Pri po vesti o---„iAn(C „u.™ 270 Lična knjiga- obsega na Serbi, ki jim je do oči priferlel, kupili so ga samo zato, ker drobno tiskanih stranih osem pripovedk, ktere so že sicer so vidili v njem sostavke s cirilico natisnjene. Lepa je počemši od leta 1852 do 1856 po naših časopisih tiskane, ta knjižica in prikazal, Leptir u si je svest, da, kolikorkrat bode se pa zato vendar zlata vredne glede notranje vreduosti in drag bode v vsakem horvaškem vertu. Jezik je zaderžaja. Bile so namreč dve od teh osem pripovedk ob vecidel lep in dober; izvzeti je treba samo sostavek n us po darjene s pervim razpisanim darilom, četiri pa je doletela mena maršala Marmonta". Narodna knjiga, F.-ov koledar redka cast, da so bile od bratov naših Cehov prevedene na se jako razprodaja in tudi ona ima se nadati dolgega živ njih jezik in priobčene po časopisih. Nadjamo se za ljenja. Narodne novine" prinašajo čedalje več zanimivih 55 novo leto tudi novega političnega časnika. Berž ko postavkov in si nabirajo s tem vec in več bravcov. Prevod bo gotovo, da pride na beli dan y bom Puškinove pesmi „Ruslan in Ljudmila" , ki so ga prinesle, veselo novico. 55 Novicam" naznanil se je tako prikupil, da ga je bilo treba v posebno knjižico Iz Kranja. Pred tremi dnevi ponoći so roparji nekega pretiskati. Dobiva se v Zagrebu po 50 kr. a. v. Tudi oznika, ki je suhe pu Gorensk peljal imamo na Ilorvaškem še zmirom rodoljubne žene. Taka je Kranjem in Medvodami napadli, mu okol 300 na cesti med vzeli gold 5 blizo nas v Biškupcih četert ure od Varaždina gospa Praš k o nj nič ka, ki je v narodnih novinah sprožila blago misel, da BHHH^IHHHHHIBIHHb za V • i pa zabodli Iz Ljublja A P Na sv. Štefana dan po zj anjem slovesnem cerkvenem opravilu so imeli udj se osnuje družtvo za izdavanje dobrih knjig prosto ljudstvo, in je obljubila za to vsako leto po 20 liske družbe rokodelskih poma pr 3 kato veselo večernico O" oldinarjev dati. Od vseh strani prihajajo odzivi in ni več pi so namt po svoji stari ad dvomiti, da bi se ta prekoristna stvar na noge ne spravila. ^Christbaum) v družbenih sobah 55 božičn kres y u y je bilo vse lep raz Jaz tudi n* dvorním, da bo saj nekoliko Slovencov iz itlj in zalj Naj pred s pre Kranjskega, Koroškega ti dobri in predobri stvari pripomoglo. je letos čez 260 učencov. Uči se v in Štajarskega tudi po svoji moči vneti prednik gospod dr. L. V V « Na naši gimnaziji udj peti in slovesno Želez od města Do města se vije uu blaga un eg a kraja gospe prinese radosten odziv zdaj iz tega zdaj iz horvaško-slavonske domovine; povsod je bil předlo Prašničke sprejet z velikim veseljem in uzhitom. Najpopreil so položili nekteri domorodci iz Varaždinskih to plic 40 Nabralo se je delo, e zdaj me zapustiš. Hudó me bo imelo, Krivico mi storiš!" yy * Tako smo mi samici \ Kjerkoli nam ni všec Svobodni kakor tici Odrinemo jo přec 5 gld. v ta namen y potem bogoslovci djakovacki senjski 25 in bogoslovci zagrebski 42 ir 17, bogoslovci Id. itd. Ravnateljstvo Rad hočem ti pridati, Da boš dovoljen spet, Edino hčerko dati, Ob kratkem boš moj zet!" Ne Ijubic, ne Vsak svojo težo nese Sereá veselesra. nimarno zaveze, d olga$ „matice ilirske'4 je sklenilo v sednici 23. t. m., naj se na znani po „Narodnih Novinah", da je pripravno nabirati do Ko je Vedno kričim. Vedno kričim. Stišam voz na Ljubelj, Hej! sem pa spet vesel5 Svoje blago oddam, Kar sem ga vzel; Živino izprežem zdaj Dam ji zobati kaj. Kmal naložim, Pokam nazaj. y Tukaj poglejte me Pera zavihane V 4 ^ Cernega škarjovca Kak mi stoje! Kdor jih želí imeť, Naj jim gré sam na sled Jez jih ne dam Za celi svet! j Kar jez vem, da živím Radosten vedno sim 1 j Če tudi dostikrat, Kaj preterpim! Delam rad, pojem rad, In pijem tudi rad; Kdor bi mar žaloval, Dokler je mlad ! Močen sim, zdrav in čverst, Ljub'co na vsaki perst. Ce bi brezvesten bil, Znal bi s natvest ; Dećve vse v me režé Drugim pa preó bežé > Jez pa imam Izvoljeno že! In spet je donel vesel ropot od vseh krajev verlemu pesniku v pohvalo, ki ni nehal pred, da ni postregel se z eno, ki jo je zapel od svojega last n ega doma pod naslovom : Zadovoljni Teržican. Sem Terciéan, Deleó poznán, Delam in pojem, Rad sim stémán. Mi disí jed, Kaša, podmet. Zganci in krape, Tudi trijet. Vname se ples, Jez sem vmes; Sucem dekleta Bistrih očés. Kdor me pozná, Rad me ima Bodi drugodi Ali domá. Štruklje rad jem, Vince pijem, K mamki beržanki Najrajši grém. Kjer diši kljun, Purman, kapiin, Sern a, beržole, Nisim begun. Ko gnjezdo tie Ljub im Terzic, Kjer se zdeluje Kosa, mesic. Da sim le zdrav, Vse mi gré prav, Bog daj, da srećno Smert bi přestal! Dravci ..Novic" že zdavnej vejo, kakosna bistra glavica je nas V. Kur nik, in danes smo imeli spet priložnost prepričati se, da ga smemo po pravici šteti v versto pravih národni h pesni kov, kteremu ne stopa kurji pot na čélo, kadar Pegaza jezdari, ampak brez vsega truda in brez vse°;a napenjanja mu pesmi tekó tako preprostov in gladko, da je veselje. Tudi pesmici „Saviea" in „Za los tni glas zvono v" ste se lepo ujemale. Izmed nemških govorov pa je bil posebno kratkočasen dogovor, kterega sta govorila n čevljar in krojač u Ko je bilo vse to pri kraji, se je začelo srečkanje, po kterem so se dělili različni božični darovi, ktere so mili dobrotniki tudi letos 5 prav bogato podělili verlim udom te družbe. Marsiktera hvaležna solzica se je svetila v oceh pridnih mladencev, kteri res zaslužijo, da se jih spominja mila roka. Navadna večerná molitev in pesem je končala veseli večer te družbe. Veliko visokočastitih gospodov in gospej, podpornikov in podpornic in drugih prijatlov iz vseh stanov je bilo priča te lepe slovesnosti 5 ktera je bila zares prav serena, domaća in pošteno vesela. Serčno želimo, da bi se nam tu več-krat napravila taka veselica in da bi se družba množila od dne do dne in razevetela v lepi edinosti. Pod krilom nevtrudljivega vodja lovški nakloni podpora, druga polovica pa za to, da se sozida vojaška kopeljnica v peščanskih toplicah na Kdor praša po dobičku, ki ga ponuja ta Ogerskem. loterija? temu damo vesel odgovor, da 300.000 gold. a. v. v vsem skupaj bo mati Fortuna (mati Sreča) iz te loterije med tište razdelila, ki bojo srečne loze (srećke) imeli. Kdor zadene perva dobivka, bo dobil bo tako srečen 70.000 cr » old., ? da ga za njo pa prihaja V se veliko imenitnih dobivk po 30.000, 20.000, 15.000, 10.000, 8000, 6000, 5000, 4000, 3000, 2000, 1000 gold, in tako dalje noter doli do 10 8 j 6 in 4 gold. V vsem skupaj je 4530 dobivk, s kterimi je založena ta loterija, in ki se bodo vzdignile 12. dan letošnjega majnika. En loz veljá 3 nov. dn. Lozi so naprodaj pri vseh ces. davkovskih kasah gld. > mnogih V n štacunah ; vseh skupaj se Cigar loz je kaj zadel 1 dobi svoj vzd i 2:0 va nj i, » pa ne drugac kakor po vseh poštnijah in v jih bo izdalo 270.000. dobitek izplačan 14 dní po da nazaj dá loz, in ne drugje kakor pri tišti kasi na Dunaji, ki jo ces. ravnavstvo loterijskih dohodkov nalaš za to postavi. Ker so dobitki podverženi štempeljnu, se mora štempeljska marka, primerna zadetemu znesku, prilepiti od zadi na loz, kteri je kaj dobi!; kdor nima druge priložnosti dnarja vzdigniti, ga more tudi po pošti dobiti iz Dunaja. Hajd! dragi bravci, čez loze! ;?Kdor ne blaga" blag zgubili vaga, je brez pravi star pregovor al tukaj veljá v se našim drug ki so namen: sila nesrecnim ljudem, bliznim pamet, al kterim je nezgoda sluh in besedo odrekla podeliti podporo, da se jim žalostni stan olajša. Iz Stajarskega. Zeleznica, ki bo peljala iz Pra- srarskega v Kanižo, se bo začela še ta mesec. 1 to 1 Iz Tersta. Z našo železnico je kriz. Do Nabrezine Iz Dunaja. Letošnje leto ne bo rekrutbe, čeravno se ni moč po nj i peljati in navadni vozovi jo morajo je bila že oklicana. Cesar sami so 26. dec. preklicali po drugi poti nadomestovati. Silni sneg, popred pa nepre- prejšni oklic, rekši, „da se je po domoljubnosti avstrijanskih nehoma dež sta razmočila zemljo tako, da se med Barkolo narodov leta 1859 toliko prostovoljeov in po rekrutbi ravno in Grinjano tikama železnice gora udera; pa tudi cesta sama novincov toliko nabralo, da ima ar- je tukaj tako pokvarjena, da bo treba tù jo popolnoma pre- đi ugih tega leta tudi mada skoro dosti ne bo večja rekrutba kakor navadna". vojakov; zatega voljo pa tudi v letu 1861 delati, kar pa ne bo tako hitro storjeno. Iz Marskega, Goveja kuga se razširja pri nas od Večkrat že v misel vzeta nova postava za ro- tedna do tedna bolj. Dosihmal je v 31 vaseh v 46 hlevih kodelstva in obertništva (Gewerbeordnung) je prišla 167 goved zbolelo, izmed kterih jih je poginilo 44, pobili zadnje dní lanskega leta na dan. Cesarski patent od 20. so jih 157, ozdravilo se jih je le dvoje, in dvoje jih bo se prebolelo.— Okoli Du naj a so se je že zlo odkrižali. Al matij, ki jih je napravila omenjena brošura, se konsrres ne S1 e z i i na Pruskem se razširja v kuga čedalje bolj spet bo razderl, ampak Ie za kt d zakasnil da se je pritepla v 3 kantone; v okolici vratislavski (Breslau) kardinal Antonelli pride v zbor, in da 5» ležka, ruska je tako huda, da je več vaší popolnoma zapertih; v vsako pruska, švedska in sardinska vlada bojo podpirale francozko vas gré vsaki dan po 20 do 40 vojakov z oficirjem, da se Da je omenjena brošura, ktere se je samo v P vstavijo okoli vaší in ne pusté nobene živine ven, nobene 43.000 iztisov poprodalo, v pap ar izu berz d eze 1 e (Roma n n v v r> 79.50 72.80 ° /o Donavske parabrod ske po g. 100 64.501 Knez Esterhazy. po g. 40 57.501 Knez Salmove po g. 40 T> n r> 101.5a 83. 41. 36. 14 501 Knez Palfyove po g. 40 „ 38 50 Knez Claryove po g. 40 „ 36.25 Knez St. Genoisove po g.40 „ 38.5Ô> Obligaci je zemlisn. odkupa. KoezWindischgraz.pog.20 rt 23 še ui zatajiti dal 1 tedaj (po 100 gold.) on se znnraj za njenega 5% dolnjo - avstrijanske g. 91. očeta veljá. Berž potem je rimska vlada po svojem po- 5% ogerske. slancu v Parizu vprašala francozko vlado: kako in kaj je s tem spisom? Tudi avstrijanska, španjolska in y> Mi- B^HIHI^H^^IHV da dokler bo on minister, se francozka vlada ne bo nikoli napolitanska vlada so enako vprašanje zastavile. nister Valevski je vse lepo po to la žil, rckši jim 5% horvaèkein slavonske 5% krajnske, štajarske, koroške, istrijanske . r> r> 74.25 73. Grof Waldsteinove po g.20 „ 28.50 Grof Keglevićeve po g. 10 „ 15.50 ílenarji. » 76. Deržavni zajemi z lotrijami Zajcm od leta 1834 po 250 „ 367. ravnala pobesedah tega spisa". Koliko veljavo ima pa to za gotovilo, bojo vlade tako dobro vedile kakor ves V 1834 petink. V) r> 365. 122. drug 9 kteri vé, da Napoleon je cesar in si sam minister ob encm ; vsi njegovi ministri so le cesarjevi sekretarji. Vendar poslednje novice iz Pariza zagotovljajo, da zavolj teh lio- . r> v v » • v y, y, 1839 petink. „ 4°/0 narodni od leta 1854 „ Dohodkine oblig, iz Komo „ 16,7ó Cesarske krone . . Cesarski cekini . . Napoleondori (20 frankov) Souvraindori . . . . Ruski imperiali . . . Pruski Fridrikdori . . Angleški souvraindori g* 17. 115.501 Louisdori (nemški) 112.751 Srebro (ažijo) r> n v r> v rt T) 5.89 17.0» 10.15 10.65 12.45 10.10 24. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef BldZnik.