n i Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3 .00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA Iistislovenskih ^delavcev r Ameriki. The largest SloveniaJi Daii/ in the United States. luncd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 27. — ŠTEV '27. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 2, 1932. — TOREK, 2. FEBRUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. JAPONCI SO ZAČELI OBSTRELJEVATI NANKING POGAJANJA ZA SKLENITEV PREMIRJA MED KITAJCI IN JAPONCI SO SE IZJALOVILA V Nankingu se nahaja dvesto ameriških državljanov. — Japonci, ki so se izkrcali, so naleteli na odpor 30,000 kitajskih vojakov. — V mednarodni naselbini v Šanghaju je proglašeno vojno sta-nje. — Japonci umore slehernega Kitajca, katerega smatrajo za bandita. — Kitajska vlada se je preselila v Loyang. NANKING, Kitajska, 2. februarja. — Danes so Japonci dve uri obstreljevali to mesto, zatem so pa ! izkrcali par močnih vojaških oddelkov z bojnih ladij na reki Jangtse. Vnel se je vroč boj s strojnicami, ki še vedno traja. Ce se bo Kitajcem posrečilo pregnati napadalce. Otvoritev razorožitvene konference GONJA PROTI PR0HIBICIJI se se ne ve. Japonci so streljali v mesto s križark "Tsushima" in "Tenru". Ameriška križarka "Simpson", ki je bila štacijonirana na reki Jangtse za zaščito 200 A merikancev, ki se nahajajo v Nankingu, se je u-maknila. SANGHAJ, Kitajska, I. februarja. — Vroč boj, v katerem so igrali glavno vlogo topovi in strojne puške, je izbruhnil davi v Honghew okrožju ter se je še zvečer nadaljeval. Nad bojiščem je* ležala gosta megla, tako da se ni moglo dognati, če imajo Ki tajci ali Japonci večje izgube. 2e sinoči se je domnevalo, da bo izbruhnila težka borba, in domneva se je uresničila, kajti pogajanja med Kitajci in Japonci za sklenitev premirja, so se izjalovila. Japonski mornariški vojaki bodo najbrž napadli poštni urad, ki se nahaja v mednarodni naselbini. Francoski vojaki v francoskem delu mesta so pripravljeni, da se spopadejo z Japonci, ker nameravajo slednji zaščititi japonsko vseučilišče, ki se nahaja sredi francoske naselbine. Francoski vojaki v francoskem delu mesta so pripravljeni, da se spopadejo z Japonci, ker name-ivajo slednji zaščititi japonsko vseučilišče, ki se nahaja sredi francoske naselbine. Japonci si prosili francoskega konzula, naj jim dovoli zastražiti poslopje, dočim je konzul prošnjo odločno zavrnil. Japonci so objavili, da bodo usmrtili vsakega plenilca, ki jim pade v roko. Ker pa smatrajo za plenilca oziroma zločinca slehernega Kitajca, je umevno, da so se završila usmrčenja v masah. V mednarodni naselbini je proglašeno vojno stanje, ki je v veljavi od desetih zvečer do štirih zjutraj. Kdor se v tem času pojavi na ulici, pa nima posebnega dovoljenja, pride pred vojno sodišče. Po ulicah leže trupla usmrčenih vojakov in civilistov. Japonci razsajajo brezobzirno. V pristanišče so dospele nadaljne štiri ameriške bojne ladje. V četrtek bo dospel sem enointridese-ti ameriški polk in 300 mornariških vojakov iz Manile. Tudi v času, ko so se vršila pogajanja za sklenitev premirja, Japonci niso mirovali. Nad mestom kroži neprestano kakih štirideset japonskih aero-planov. V mednarodni naselbini je pričelo primanjkovati živil. Na razpolago jih je kvečjem še za dva dni. General Fan Ci Vu, poveljnik devetnajste kitajske armade, ima baje 40,000 vojakov razpostavljenih na strategičnih točkah okoli Sanghaja. Newyorški senator z a-hteva odpravo prohibi-cije. — Prohibicija je vabilo za revolucijo. Washington, D. C., 1. febr. — Senator Warner iz New Yorka je v son h tu predlagal, da se takoj prekliče prohibicijska postava. Stavil je resolucijo, ki zahteva ustavno postavo, da odpravi pro-hihicij-o. — < Kemna.;st i amendment je odprto povabilo za revolucijo, — pravi senator Wagner. — I*od vlado t«» postave j«« bila izzivana najvišja mor postave in je bila tudi premagana. Osemnajsta torka naše Ustave je vr^la s tira ves j ustroj naše vlade. \i samo žganje, kinas briga. Naša skrb je za ugled vlade, katero javim kliče-nio na odgovor. To je edini vzrok, da priporočam, da odpravimo 18. toe ko ustave. DR.JUDDB0 PRIČAL ZA MORILKO Dr. Judd bo skušal rešiti ženo vešal. — Dva porotnika sta obolela. — Obtoženka tudi bolna. Phoenix, Ariz., I. februarja.— l>r. William C. Judd. mož Winnie Huth Judd, se je pripravil, da stopi pred sodišče kot priča, da reši svojo ženo smrti na vislicah. BELI RUSI ŽE KUJEJO NAKLEPE Molotov zatrjuje, da hočejo beli Rusi ustanoviti svojo državo v Sibiriji. — Podpirajo jih tuje države. POLOŽAJ NA DALJNEM IZTOKU BO VPLIVAL NA POSVETOVANJE Morkva, Rusija, 1. Februarja. Predsednik sveta narodnih komisarjev, Vječeslav Molotov je na' sedemnajstem zborovanju ruske! Mr*. Judd je umorila svoji dve 'komunistične stranke opozoril J ŽENEVA, Švica, l. februarja. — Jutri se bo pričela tukaj razorožitvena konferenca katere se bodo udeležili delegatje iz šestdesetih držav. Na posvetovanja bo izvajalo velik vpliv vprašanje reparacij, pa tudi obnašanje Japoncev ne bo ostalo brez vpliva. Namen konference je zaenkrat omejiti oboroževanje in ga sčasoma popolnoma odpraviti. prijateljici Agnes Leroi in Iled-u-igo Samuelson. jih razkosala, stlačila v kovčege in jih odpeljala v Los Angeles, kjer je železni-, Ški uradnik zahteval, da kovčege odpre in je 'bil odkrit zločin. Obravnava je bila preložena za Tl2 ur, ker sta dva porotnika oho-' bda in je tudi obtoženka v poste-! Iji vsled bronhitis. Imela je 101 stopinjo vročine. j Njen mož, dr. Judd je priprav- MRAZU SE JE IZOGNIL ^J^ S&SZl Z j t> .__. . _ . godile v sedmih letih zakonskega Detroit, Mich., 1. februarja. — • i, i - i , , • ..... življenja. l»ii je hud mraz, ko je policija izpustila Pavla Xly na novica, starega 'J.'l let. \a prostosti pa je bil samo eno uro. nato pa je vrgel kamen v izložbeno okno neke trgovine in mirno čakal policista, j da ga je zopet odpeljal v zapor. San Francisco, Cal.. 1. febr. — SIRUP MESTO SLADKARIJE K"r T K!!aj"' ^-'»vi"^1 ____| ae rojila n. ki je goreč pauel na poslopje trgovske tiskarne in je poslopje zaznal v Šanghaju, ji* mogoče, da je bila s tem povzročila velika škoda kitajski klasični književnosti. svoje poslušalce, da bela garda s pomočjo tujih držav skuša odtrgati od sovjetske države del o-zemlja in ustanoviti svojo drža-1 vo. Ruske bele garde v Parizu, Mandžuriji in po drugih državah delajo v tem roko v roki. Molotov pravi, da je v Pragi središče tega delovanja, kajti ravno sedaj se nahajata v Pragi Aleksander Ive-renski in Pavel X. Miljukov. Ke-renski je bil v prvi ruski republiki pred boljševiki ministr. pred- IZGUBA KITAJSKIH KLASIČNIH KNJIG Gcdesville, Wis., 1. IVbr. — \ek lekarnar iz Trempeleau okraja ' pripoveduje. da je prišel nekega 1 dne nek Indijanec in je naročil dvanajst steklenic sirupa proti kaši ju. Začuden ga vpraša lekar-1 n ar: — Ali je v vaši naselbini toliko j bolnikov — Xe. — odvrne Indijanec. —j ampak rad ga imam na pancake.' Profesor orijemalskib jezikov, E. T. Williams, ki je sedaj v pokoju. pravi. je pri tem požaru Idlo uničenih mnogo kitajskih knjig, ki so bile pisane mnogo let pred Kristusom. WASHINGTON, D. C., 1. februarja. — 31. aJ meriški infanterijski polk, ki je bil poslan iz Mani-i le v Sanghaj, je eden najboljših ameriških polkov, j Poveljuje mu 651etni polkovnik Lorenzo D. Gaz-zer iz Ohio. Polk ni nikdar vršil službe v Združenih državah, ampak so ga organizirali tekom filipinske vstaje in je bil poslan na Filipine. Tekom svetovne vojne je bil v Vladivostoku pod poveljstvom gerjeralnega majorja Gravesa. NANKING, Kitajska, I. februarja. — Pet japonskih križark je dospelo po Jangtse reki do Nan-kinga. Križarke so zavzele strategične pozicije ter imajo topove namerjene na mesto. Kitajska vlada se je preselila v Loyang, sto milj v notranjost dežele. TOKIO, Japonsko, I. februarja. — Japonski zunanji minister Jošisava je pozval Združene države: Veliko Britanijo in Francijo, naj pomagajo Japonski pregnati 40,000 Kitajcev in 40 vojaških zrakoplovov, ki so pripravljeni v okolici Sanghaja. Po njegovem zatrdilu ogroža ta sila življenja in-zemcev, ki se nahajajo v mednarodni naselbini. Ako se to ne bo zgodilo, bodo poslali Japonci močan oddelek vojaštvo v Sanghaj. v tem slučaju ne bo mogel nihče garantirati za varnost inozemcev v tamkajšnjem mestu. sednik, Miljukov pa zunanji minister. — Zelo pazljivo moramo gln-dati na razvoj naraščajoče krize in spora v imperialističnih tabo-( riščili, — je rekel Molotov. — Kar se tiče svjetov, ji' jasno, da je naša politika za mir in da smo se popolnoma zavzeli za mirni j razvoj svoje dežele in smo proti vsakemu napadu na sovjetsko republiko. — Vendar pa moramo z ozirom na dogodke na Daljnem Iztoku j hiti propravljeni na kak nenadni izbruh, ki bi ga izzvala kaka tuja utilitaristična sila. Dogodki na Kitajskem, zlasti pa še v Šanghaju. na in jasno kažejo, na kak način iinperijalistične države začenjajo vojne . — Čudno razliko nam v tem kažejo med vojno in mirom. Pričeli so vojno, n»* da bi napovedali vojno. Imperijalistični generali teptajo v prah neodvisnist velikega naroda, na mednarodnih konferencah pa razpravljajo o razoroževanju. S tem nam je jasno pokazano. da ne sinemo poslušati govorov in resolucij. Zato moramo biti pripravljeni braniti delavsko kmetsko državo. Iz izjav posameznih delegatov je razvidno, da se bo delegacija z ozirom na japoonsko-kitajski konflikt razdelila v dva tabor«. Delegatje v prvem taboru bodo poudarjali, da zadnji dogodki na Kitajskem najbolje dokazujejo, kako zelo potrebuje svpt razorožitve. Tega mnenja bodo predvsem delegatje Xemčije in Italije. Ameriška delegatka dr. Mary Woo lev j" rekla: — Po mojem mnenju ni bila potreba razorožitve še nikdar tako nujna in očividna kot je danes. To so jasno pokazali dogodki na Daljnem iztoku. Xasprotnega mnenja bodo seveda Francozi, ki bodo izjavljali. da bas dogodki na Kitajskem kažejo, daj se lahko zgodi državi. ako ni zadostno oborožena. Za sedaj se plošno domneva, da bo tvorila Francija največjo oviro za tr*"peli konference. Istega mnenja kakor Francozi, bodo tudi zastopniki Male antan-te. vedoč. da bi jim nudila v slučaju vojne Francija največjo pomoč. NEMŠKO GOSPODARSTVO SE IZBOLJŠUJE Cene so prišle na staro veljavo.—Borza je precej stalna. — Sest milijonov brezposelnih. Berlin, Nemčija, 1 februarja. •Splošne tržne cene so prišle na ( višino leta lf>13. Četudi ima indu-j.strija svojo krizo, vendar z«vz»--i majo vrednostni papirji trdili stališče. i Sredi januarja je bilo v Nem-! čiji šest milijonov brezposelnih, kar je 200.000 več kot pa 31. decembra. Tekom, zadnjih tednov se je premog nekoliko podražil. Trgovine in banke izražajo primerno zadovoljnost vsled upa-; nja na kratek rok. Ker pa *>• ni rešena zadeva odplačila nemškega dolga, trgovina se vedno zastaja. ZDRAVNIK NA POTU K ZASTRUPLJENIM Fresno, Cal., 1. februarja. — Dr. -T. (Munich, ki je izvedenec v zastrupi jen ju. je bil naglo poklican. da reši življenje sedmim Mehikancem, ki sa sc zastrupili s strupom po imenu thallium. Sest jih je že umrlo, ker -so jedli zastrupljen ječmen, ki j«- bil namenjen za podgane. PET JIH UMRLO ZA SRČNO NAPAKO Hackensack, N. J., 1. febr. — Zdravstveni urad Bergen okraja je v enem dnevu prejel naznanilo. da je pet oseb umrlo vsled srčna kapi. Ed\Vanl Hoppenstett, star 50 let. je umrl vsled strahu, ker je gorela sosedova hiša. Walter J. Koorhin, star 77 let in Max Saks, star 73 let. sta bila najdena mrtva v postelji'.Luigi IJivona. star 80 let. se je v kopalni sobi zgrudil mrtev na tla. Fred Klinkcr, star G<; let. pa je padel mrtev na tla, ko je ravno hotel stopiti v avtomobil. VSTAJA PROTI FAŠIZMU Rim, Italija, 1. februarja. — V Doreglia. v okraju Foggia. je izbruhnila javna komunistična vstaja proti fašrstovski vladi. Kričeča množica je drvila proti mestni hiši in jo zavzela. Policija na demonstrante ni mogla streljati, ker so bile v prvi vrsti ženske. Razjarjena množica je pretepla župana in je zažgala mestno hišo. DEVETA OBLETNICA FAŠIZMA Fašisti slovesno obhajajo obletnico. — Mussolini nadzoruje parado. 370,000 v organizaciji. Rim, Italija, 1. februarja. —■ Italijanska mesta so slovesno obhajala deveto obletnico ustanovit-ne črnosrajčne legije fašistov. Ta dan pred devetimi leti je bila ustanovljena Mussolinijeva fašist ovska stranka. Menda ni bilo nobenega mesta, ki ne bi imelo kake parade. V Ri- Ormond Beach, Cal., 1 febr. — inu pa je Mussolini nadzoroval John D. Rockefeller, ki je star fašistovske čete na Piazza Sienna, let in ki se jo vedno hvaliil. da ni nikdar zamudil svojega opravila ali pa opustil svojo navado, je vendar prelomil svoj običaj. Preteklo nedeljo ni bil kot po navadi, v protesta litovski linijski cerkvi, vsled česar ni zadnji dve leti nikdar zamudil. Rockefeller se je prehladil in je na zdravnikovo odredbo moral ostati v postelji. JOHN D. ROCKEFELLER NI SE V CERKEV PROFESORJI PROTESTIRAJO. Cambridge, Mass., 1. febr. — Profesorji Harvard vseučilišča so pisali predsedniku Ilooverju pismo, v katerem protestirajo pro-to postopanju .Japoncev v &anf?-haju. V fašistovski organizaciji je o-koli 370,000 bojevnikov, ki so neodvisni od redne italijanske ar- made. ŠKODA V VATIKANSKI KNJIŽNICI Vatikansko mesto, 1. febr. —• Ko se je porušila streha vatikanske knjižnice, je bilo zakopanih v razvalinah 12,000 knjig, ki so bile več ali manj poškodovane. "Tako poškodovanih, da niso več po-rabljive. pa je samo 2000 knjig ali mogoče še manj. Ker se je pripetila nesreča tile Predsednika prosijo, da naj , pred božičnimi prazniki, ni bilo prepove izvoz orožja in drugih t mogoče vse natančno preiskati, stvari, ki jih je mogoče porabiti j toda takoj 2. januarja je bila na-za vojno, na Japonsko. ' tančna preiskava zopet pričel^ ■ <3 L NSW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 2, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. and Published by COMr AMY (A Corporation) L fkce of boMneoi of the corporation and Of W. tttk Strast, Boroocb of Manhattan, of above officers New York City, N. Y. Gill NARODA (Tole« of the fwpia) Iray Day Except Holidays leto velja ttafc KmikV) - pol leta Be četrt leta Ameriko.Za New York __$6.00 j Za pol leta _.$3.00 Za toosemstro __.41.50«Za pol leta _____ oelo leto $7j00 ______:__$3.50 ^ celo leto .....$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on "Ola* Naroda" izhaja vsak* dan brrsemil nedelj ln praanlkov. Dopisi brca podpisa ln osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli poMIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da se nam tudi prejšnje blvalli&e namtnl. da hitreje najdemo naslovnika. 'QUI NAKOPA", ti« H Telephone: 18th Street, New York, II CBelsea 3—3878 DELAVEC IN STBOJ Dopisi. N. 8. Pittsburgh, Pa. Dragi prijatelji in znauci: — Ker aaui ni mogoče vsakemu posebej pihati, teiupotom sporočamo, da se bomo preselili, iz Pitts-bUrgha. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem za naklonjenost, ki ste nain jo izkazali tekom 18. letnega bivanja med vami. Ako bi katerega pot nanesla proti Harrisburg-u in Lancaster. Pa. naj se ^oglasi pri nas. 1'pamo, da bo vsak dobro postrežen. Pozdravljamo vse znance in prijatelje! Družina Frank Eržen. Schaum's Auditorium. Cor. of New Holland Pike and Reading Road, Brownstown, Pa. Lancaster County. Belle Vernon, Pa. Odkar so je žarela Iota 1922 depresija, so tovarnarji Dotrošili na milijone dolarjev za izboljšanje starih strojev in nabavo no vili. Moderne iznajdbe vedno bolj izpodrivajo delavca. Stroji pode delavce iz tovarn, onim, ki so zaposleni, pa odjedajo že itak pirel zaslužek. V strokovnih časopisih ritamo od dne do dne oglase o novih in izboljšanih strojih. V oglasih je brez sramu poudarja no, da bo nov stroj opravil delo petih ali desetih mož ter da bo storil \o dosti ceneje in uspešneje nego morejo storiti rloveskc roke. Kapitalisti so najprej zasužnjili delavca, toda delavec jim ni bil po volji, zato ker ima razum in zahteva svoje pravice. Ko je dospela napetost med delavstvom in kapitalom do viška, je kapitalistom nehote priskočila na pomoč moderna znanost s svojimi iznajdbami. V Združenih državah je sedaj osem milijonov nezaposlenih, in med njimi jih je skoraj polovica takih, ki so izgubili delQ vsled izboljšane masinerije. Kapitalist bo nemara stavil drzno vprašanje: — — Ali hočejo delavci odpraviti moderne stroje? Ali se bomo delavcem na ljubo odpovedali modernim izboljšanjem in iznajdbam i Ne, delavci ne zahtevajo tega. Delavci zahtevajo, naj bo mašinerija uporabljana v prid delavca, ki vrši produktivno delo, in v dobrobit javnosti v splošnem, ne pa samo v dobrobit onih, ki laatujejo tovarne. Delavci zahtevajo, naj se delovnik skrči na sedem ur in delovni teden na pet dni. Ako bi se to zgodilo, bi takoj dobilo vseh osem milijonov nezaposlenih delo ill zaslužek. a In če bi se stroji še bolj izboljšali, naj bi se delo\ ni k še bolj skrčil. Naravnost zločin je pa, pošiljati zaradi izboljšanih strojev delavce na eesto. Ker sem že več* let naročnik Glas Naroda- in nisem še čital dopisa iz naše naselbine, prosiiu cenjeno uredništvo, da mi dovoli malo prostora v tem priljubljenem listu. Kar se dela tiče, ne bom opisoval. ker ga sploh ni. V mestu i>o imenu Monessen so tri velike tovarne. Pittsburgh Steel Co.. Paghe Steel Wire Co. in American Tin Plate Co. Zadnje omenjena kotn-panija je zaprla vrata za nedoločen ras. Saj pravim, na ubogega delavca gre vse. Na vse načine skuša da se otrese nadlog, pa vse nič ne pomaga. Sedaj so napravili magnatje še to, da se morajo dela\t*i, ki sta- da edeu se je vendar okorajžil, tla bo zlezel v zakonski stan. To je občeznan Louii Zefran. edini slovenski pogrebnik v Chi-cagu. Izbral si je za družico do-broznano Elizabeto Škerjane iz dobroznane družine. Ker imata ženili in nevesta veliko znancev in prijateljev, se bo svatba vršila v Selški dvorani aa vLiueoIn in 22. Street C. februarja. Želim jima obilo sreče v novem stanu! Pozdrav vsem čitateljem tega lista Frances Lukanicli. Oakland, Cal. Cenjeni urednik Glas Naroda! Vein, da je tu nekoliko naročnikov najbolj priljubljenega lista Glas Nar<>da. a nikoli ne vidim nobenega dopisa iz Oakland. Cal. Slovenci smo tukaj bolj raztreseni. živimo daleč narazen drug od drugega, tako da se malo kdaj sni tie m o. Delavske razmere so jafco slabe. Mnogo ljudi je brez dela, a še tistim, kateri so toliko srečni, da delajo, je povsod plača odtrgana. Vsak človek, naj bo bogat ali reven, čuti depresijo. Že lansko leto sem enkrat pisala. da je rojak Frank Rebol, bolan v San Praneiscu v bolnišnici. On je bil 15 mesecev v bolnici in je podlegel kruti bolezni raku 2G. .januarja. Pogreb je bil 31. januarja v Fallon. (Nevada. Pokojni Frak Hebol je bil rojen v Panovi vasi pri Grosuplju na Dolenjskem. Star je bil 44 let. Tukaj zapušča ženo. dve hčeri iu sina, sestro, bratranca in več sorodnikov. V starem kraju za-pušča brata iu sestro. Vsa doktorska veda mu ni mogla pomagati. Bil je v najboljši oskrbi. On je bil eden prvih, ki je bil zdravljen z Dr. Ilumbold in Caffie serumom. Pozdrav vsem rojakom in roja k in jam! Josephine Kausek. Iz Slovenije. Nož v rokah 13-letnega dečka. 13 januarja opoldne so se vračali z braslovške šole učenci VI. razreda proti Podvrhu. Med potjo so se začeli igrati za novčiče in je pri tej igri dobil 131etni Ivan Turnšek z Dobrovelj 50 par od 13-letnega. Ivana Parfanta. ki sije nedavno priselil s svojci iz Hrastnika in stanuje sedaj na Babčevem v Podvrhu. Parl'ant se je razburil iu zahteval nazaj izgubljenih r>0 par. ki mu jih pa Turnšek ni hotel vrniti. Tedaj je dečko privlekel iz žepa nož iu začel ž njim groziti, naposled pa je res tudi zabodel Turuška med rebra malo pod srcem. Hudo ranjen šolar je imel še toliko moči, da je prilezel ves v krvi domov, kjer je padel v nezavest. Žalostna zgodba pokvarjenega dečka je vzbudila mnogo razburjenja med prebivalstvom, ki takega primera pokvarjenega paglavca ni še doživelo. Matija Pogorele: OB DESETI OBLETNICI BUHOVE SMRTI Neki učenjak pravi, da je najbolj srečen tisti zakon, če se mladenič poroči z lepo deklico in dobro gospodinjo. Po mojem mnenju bi morali takega mladeniča zapreti zaradi bi-gamije. * Prijatelja sta se srečala, pa pravi prvi drugemu: — Ti si pa precej prehlajen. S čim pa preganjaš prehlad — Predvčerajšnjim sem ga preganjal z zdravilom, ki mi ga j«' priporočila nu ja žena. včeraj in danes ga preganjam z zdravilom, ki mi ga je priporočila moja tašea. jutri ga bom preganjal s kapljica-mo. ki mi jih je poslala moja teta. pojutrišnjem s čajem, ki mi ga je priporočil stric. Če bom v četrtek še živ. ga bom preganjal z zdravilom .ki mi ga boš ti sedaj priporočil . Dne !♦. avgusta PJ31 sem bil v bolnišnici in sem čakal na operacijo. Prišli so k meni prijatelji in znanci, katerim sem pripovedoval. da bi moral biti ob tem času v Planini pri odkritju Vilharje-vega spomenika. Omenil sem tudi, da je minilo 23 let. ko sva z blagim možem nujejo izven mesta Monessen, pre- | Buhom praznovala v Lt " h na seliti v City. Kdor tega ne stori, j Gorenjskem petdesetletnico nje-izgubi tlelo. Še ta dva borna dne- j govega mašništva. va na teden nam hočejo vzeti, i Vas je bila odeta v pražnjo o- blcko, vsepovsod so bili postavil ljeni mlaji, v zvoniku ie pa svečano pritrkovalo. NASI V AMERIKI V Clevclandu je preminul rojak Louis Robedar, star 05 let. Pokojni je bil doma iz Ilinjske fare, vas Vase ve na Dolenjskem. V Ameriki je bival 41 let. — Mr. II. Z. Perušek. naš odlični am^riško-slo venski slikar je dobil iz Chicaga brzojavno obvestili), da je umetnostna jury sprejela dve njegovi sliki, kateri je poslal tja ua razstavo v Umetnostnem institutu. Vsega skupaj je bilo od raznih umetnikov poslanih 4000 del, sprejetih pa samo 200. Mr. Perušek je ptrsdal le dre sinki, in sta bili obe sprejeti. Obenem mu je umetnostna jury priuukal nagrado (Carr prize). — Po več mesečni bolezni je v nedeljo 24. januarja umrla v Dea-cones bolnici v Milwaukee rojakinja Mary Pauc. Stara je bila 54 let ter doma iz Starega trga pri i. V Ameriki je bivala 20 sr najprej r Calumet, pušča moža ter štiri sine in eno hčer. — V Calumet, Mich.,* je preminul v C. 11. bolnišnici poznani trgovec 'iz Ahmeeka, Martin Choop. Pokojni je bolehal že dalje časa ter je bil lansko leto tudi pri Mayo Brothers v Rochester si iskati zdravja. Bolehal je na srčni napaki, kateri so se pridružile še druge komplikacije, vendar niso prijatelji pričakovali, da bode t« nenadoma preminul. Pokojni Martin je bil zelo priljubljen pri svojih rojakih kakor tudi drugih, ker je bil prikirplji-vega in vedno prijaznega značaja. Rojen je bil pred 49. leti v Lokvah. G-orski Kotar na Hrvaškem. V Ameriko je prišel pred 33 leti ter je bit pred leti več časa zaposlen v trgovini Jo«. &ti— elin in pozneje pri 'Muvrin in &ti-mac. Pred dvajsetimi leti je odprl evojo prodajalno z groeerija-mi aa Ahmeeku, katero je uspešno vodil do sedaj. Poleg soproge sapnica tudi devet otrok. denarja ni. Kdor je imel kaj pri hrankov. so mu pošli. Oni. ki so jih imeli po bankah, nimajo tudi dosti upanja, tla jih bodo dobili. Xe kaže drugega, kot čakati "o d rešen i k a" Ilooverja, kdaj se bo j K)javila obljubljena "teta" prosperiteta. Kakor pravi g. Hoover. bo še kandidiral. Rojaki, stojmo trdno kot skala, naj nas njegove obljube ne omajajo, da nam bo še dolga štiri leta štel mizerijo in delil neslan kruh po krušnih vrstah. Xa društvenem polju prav dobro napredujemo. Imamo dve društvi. Prav veliko ni Slovencev, je pa toliko več Slovanov, da jih moremo vzdrževati. Kateri naših rojakov nima podpornega društva, naj pristopi k naši J. S. K. J. Xe smemo pozabiti, da nesreča ne počiva. Končno pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, tebi Glas Naroda pa želim obilo uspeha in dosti dobrih naročnikov. Martin Sivic. Chicago, m. Cenjeno uredništvo Glas Naroda : — Zimo imamo jako lepo milo, tako da najstarejši ljudje ne pomnijo tople kot je letos. Se vi di, da se svet vrti. V Californiji iiuajo mraz. tukaj pa toplo. Delavske razmere so take. da jili ni vredno imenovati. iSaj so skoro vsi delavci doma ali se pa izprehajajo po cestah kot da je vsak dan nedelja. Chicago je že tako razupito mesto, da je strah. Ne more plačati svojih delavcev, davki so pa zmiraj večji. Da se pa preveč kislo ne držimo sedaj v tej Hoover j evi prospe-riteti, se vendar še zmiraj vrše veselice, posebno sedaj, ko je predpust. 27. januarja smo obhajali v cerkveni dvorani srebrno poroko Mr. in Mrs. Johan Fabian, znanega krojača. Da imata veliko prijateljev v naselbini, se je videlo omenjeni večer,- ko se je slavnosti udeležilo do tristo ljudi. Prišel je celo sodnik George S. Bered iu njegova sestra. Govorjli so mnogi govorniki in jim želeli, da bi še zlato poroko dočakala v zdravju in zadovoljstvu. Kakor sta dosedaj živela srečna in zadovoljna, jima želim, da bi tudi v prihodnje. Predpust je tudi doba ženito-vanj. Ker se pa takozvana prosperiteta aa m vrnila izsa koroer-ja, se tudi fantje boje ženiti To- Meti ljudstvom se je raznesla govorica, da bo zlatomašnik delil po maši darove, toda ljudje niso vedeli, da si je moral Buli izposoditi denar, da je zamogel ob priliki zlatega jubileja obiskati svojo rodno vas. O vsem tem sem pripovedoval svojim prijateljem v Duluth, Minn, v »St. Mary's bolnišnici, kjer je izdihnil svojo blago dušo zaslužni mož Buli dne 2. februarja 1U22. Mož. ki je žrtvoval vse svoje življenje za blagor, izobrazbo ter versko tolažbo Indijancem, mož. ki je meti prvimi naseljenci v Minnesoti storil toliko dobrega, mož, ki je bil prvi slovenski literarni delavec v Ameriki. Prevzel je namreč z velikimi denarnimi žrtvami prvi slovenski list "Amerikanski Slovenec*' ter ga urejeval do leta 1899. Ko se je vračal s svojih misijonskih opravkov, je delal in pisal pozno v noč ter odgovarjal ua razna pisma. Spomnil som se tudi časa. ko win se leta 1921 meseca septembra zadnjič poslovil od njega. Iz Duluth, Minn., sva se odpeljala na Ely, Minn., kjer sva u-redila njegov arhiv. Pri slovesu mi je rekel : — Matija, drugo leto pa greva že meseca maja na Ely, — toda 2. februarja je zaspal za ta svet. Precej svojih stvari mi je izročil Buli že leta 1!)21 in te stvari so bile razstavljene ob stoletnici Baragovega prihoda v Ameriko. Razstava je bila v Lemont. 111., in Calumet. Micli. Osa predvečer njegovega odhoda z Ely, so mu pripravile tamoš-nje rojakinje malo iznenadenje. Midva z ReA\ Sedejem sva pripravila mize, rojakinje so pa skuhale okusno večerjo. Rojakinja Grzin je imela primeren govor ter mu jo podarila šopek cvetlic. Dvignil se je tudi Buli ter začel govoriti o prvih letih svojega bivanja v Ameriki. Ko je prišel na Ely. je bila mala gozdarska koča tam. kjer je >e-daj velika hiša rojaka Zoretiea. Večkrat je zahajal tudi v Franc Lozarjevo hišo. kjer sta imelo Loža r in njegova sestra mnogo ljudi na stanovanju. Za tisti večer sem tudi skrivaj povabil na slavje starčka 'Lozar-ja .ki je >/*tlaj, ko to pišem, star že šest inde vet deset let. Veselo sta si segla v roko in obujala stare spomine. Xato sva se odpeljala z Buhom v Duluth. Minn., kjer sva se ločila. Kot da bi nekaj slutil, mi je bilo strašno^pri srcu iu jokal sem, ko sem odhajal proti Jugozapa- du. Dne 2. februarja dobim brzo-jav, da je blagi starček zavedno zaspal. Rad: oddaljenosti nisem mogel na pogreb, zato sem pa v Rock Springs, Wyo. v družbi Rev. Shiffrerja in mnogih drugih fa-ranov obhajal pogrebni dan mojega najboljša prijatelja. Dne 30. maja istega leta sem v družbi Indijank, ki so bile njegove učenke, okrasil njegov grob. Blag spomin vrlemu možu ob deseti obletnici njegove smrti. Ženska služila za hlapca. V zapore sodišča v Kozjem so privedli orožniki iz Podčetrtka nekega Janeza Potočnika, ki je služil tlva in pol meseca kot hlapec pri posestniku Drofeniku v Imenom. Potočnik je bil osumljen neke tatvine, zaradi česar je imel opravka z orožniki. Pri aretaciji je hote! orožnikom pobegniti in je skočil v vodo. vendar se mu beg ni posrečil. Ko so orožniki izvršili pri njem telesno preiskavo. st> z začudenjem ugotovili, da imajo pred seboj žensko, preoblečeno v moško o-blAo. Do te ugotovitve jih je do-veulo dejstvo, da se Potočniku te-' lovnik ni prav prilegel. Ker ima ženska bolj trde poteze m je o-strižena na moško frizuro, je v moški obleki ni bilo mogoče prepoznati za žensko. Xa vprašanje, zakaj se j«' izdala za moškega, j*' dajala. da je na tu način lažje do-l»rla službo in več zaslužila. Menila je tudi. tla je umska obleka za nošnjo prav prijetna. Bivši hlapec se piše Ana Kostajškova in je doma iz Lastnica ob Sotli. Lani je bilo poslanih iz Amerike v Nemčijo tristotisoe starih radio aparatov. •Ja. saj pravim, gorje premagancem * Xeki učenjak je dognal, da ,i<* moški štirikrat bolj močan nego ženska. Jaz nisem poseben korenjak, toda deset takih žensk kot jih vidite po newvorskih ulicah. >i lipam zmagati z eno roko. K nsi uazivajo letošnje leto "šturmovo" leto. Za začetek je ta izraz povsem dober, toda v*e kaže. tla mu bo bo treba nadeti takole novembra ali decembra dosti ostrejše ime. Demokrat je pa re.-» ni maje srečo. 1 Ako se bodo gospodarske razmere izboljšajo, bodo republikanci obdržali politične »službe, ako se pa razmere ne bodo izboljšale. 1!° bodo politične službe dosti • vredne. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE #tGLAS NARODA" m članstvo, pač p» vu Slovene! v okolici CINE ZA OGLASE SO ZMERNE Maks Detičck umrl. V kratkem letu je odšla v večnost cela vrsta mož, ki so dali belemu Celju njegovo močno naci-jolnalno obležje. Imena Rafko Salmič. notar Drugar. tir. Vrečko. Janko Lešnikar, Ivan Krajne ter Karol Goričar so med stoterimi drugimi vklesana v bele kamne okoliškega pokopališča ; eel gozd novih gomil je zrasel na položnem pobočju eeljskega Oo-i lovca. 17. januparja se je vrsta pomnožila za novega tovariša. Po daljši mučni boleznil je zati-nil svoje oči Makso Detiček, knjigovodja Celjske posojilnice. Žalostna smrt obupanega invalidnega posestnika. Pred petimi leti je doletela posestnika Antona Lauserja iz Cirk nice pri Št. TI ju huda nesreča. Slamorezniea mu je tako poškodovala roko. da so mu jo morali v bolnišnici odrezati. Ker je bii za vsako delo nesposoben, ga je to srlno j>otrlo. Sle huje pa so ga po-trle težke gospodarske prilike, ki so ga pritirale v obup. Sosedom je često pripovedoval, da si bo končal življenje. Zadnje čase je bil silno potrt in domači so se resno bali. da- bo res izvršil samomor, J kakor je to že pred nekaj leti poskusil. 15. januarja zvečer se je mudil v neki gostilni v St. 11ju. ob mraku pa je šel proti domu. Bržčas je v njem tedaj dozorel obupni sklep. Ko je šel po cesti, je oul pristajanje potniškega 'vlaka. Od-jiitel je k železniški progi in legel ua tir. Lokomotova mu je odrezala glavo in ga strašno razmesa-rila. Kmalu po odhodu vlaka so mimoidoči opozili truplo in obvestili o tragičnem dogodku sen-tiljsko orožništvo, ki je v mrtvecu spoznalo nesrečnega posestnika Lauserja. Truplo se prepeljali v mrtvašnico na šeatiljskem pokopališči!. Vest o tragični smrti pokojnega Lauserja, ki je bil med prebivalstvom zelo priljubljen, se je naglo raznesla in je vzbudila splošno sočutje. U Vse kaže. tla bodo Japonci vdrli tako daleč v Kitajsko, da jih protestne note našega državn ga tajnika Nt i m -ona sploh ne bodo več dosegle. * California je edina država, ki ima dva aktivna vulkana. Prvi je Mount Lassen, drugi pa republikan. senator Hiram Johnson. Finska je po dvanajstih letih odpravila prohibieijo. In tako se je zgodilo, da finski policisti nimajo drugih dohodkov kot samo svojo tedensko plačo. * Dcmokratje imajo dobre ideje. Vsepovsod prirejajo takozvanc "pojedine zmage". Le to je vrag. ker jih prirejajo pred volitvami, ne pa po volitvah. V zvezni novčarui se je zgotli-la nenavadna pomota. •-Vek i banki so poslali zavoj bankovcev, ki so imeli na eni strani natiskano označbo na drugi strani pa 'Xo, to ni bila posebna pomota. Zadaj je bilo povedano, koliko je bankovec v današnjih časih spredaj vreden. * — iSpomin me je začel zapušea-ti. — je stokal rojak. — Kaj naj storim ? — (Dolgove prieni delati. — mu je svetoval prijatelj. * — T«' dni so v Italiji proslavljali deveto obletnico ustanovitve fašistične franke. Je žejtako na svetu. Kar je dobrega. hitro mine, kar je slabega, se pa precej dolgo časa vzdrži. * Post-ama devica je prihitela ua policijsko stražnico in rekla: — Gospod — pravkar me je napadel neki moški in poljubil! — Da. da. — vse to dela kriza. Večina ljudi sploh ne ve. kaj de- Ui •»!•-« . . r* •» O LAS NARODA" KBW YORK, T0ESDAY, FEBRUARY 2, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. ML MIH. ZOŠČENKO: Pravijo, da so v Evropi ure žc zelo poceni. Tam da jih dai^jo skoraj zastonj. Ce računaš v našem denarju, tc stan? ura komaj štirideset kope i k. Tako je prav. To je dobro. Pri nas pa za štirideset kope j k niti sekundnega kazalca ne bi dobili. To ni prav. To je slabo. Slabo, toda vendar ne popolne • m a slabo. Mogoče je naš Trust Točne Mehanike zaposlen s čim drugim. Mogoče ima vse druge, grandiozne niloge. Mogoče dela najnreciznei-še tehtnice in injekcije proti glavobolu. Jaz tega ne vem. Samo ur očvidno ne dela. Čeprav pomisliš, mu mogoče ni nič do tega. Sicer pa. lahko rečem, ure tako niso neobhcano potrebne v našem skromnem življenju. Podnevi so ure prav 7a prav odveč. Lahko rečem. da so to povsem nepotreben balast, ki nam samo hlače vleče navzdol. Kdaj treba iti z dela. to itak vidiš. Spat takisto lahko greš brez urs. Ješ takrat, ka-dar imaš denar in tek. Toda, bratci, vstati in za Časa priti na delo, to je brez ure skoraj nemogoče. To se ve, lahko vprašaš sos^drt ali pa stečeš na Finski kolodvor in pogledaš, koliko je uro, toda vse to ni tako enostavno. In prav lahko a? zgodi, da tudi sesed nima ure. Moj sosed na primer vstane t a-krat, ko vstanem jaz. Jaz pa vstane m takrat, ko vstane on ali pa stanovanjska gespedšnja. Stanovanjska gospodinja pa ne vstane zmerom za časa. V tem pogledu naš čacomer iepa. Mogoče ima rev-matizem v oklepih in mogoče pet dni skupaj ne vstane iz postelje. Zdaj pa vedi, koliko je ura. Nič slabega ne mislim, če rečem, da je človeku brez ure sila nerodno. In kar je glavno, zavoljo tega jaz večkrat zamudim službo. Nekoč so mi takole dejali: — Tovariš, hodite točneje, sicer se vam utegne kaj primeriti. -"Jaz se seveda potrudim hi vstajam s petelini. Pclcti pa vstajam s soincem. Na tleh pri peči je nemala vrzel, neke vrste odprtina neznanega izvora. Ko pride solnce do tc odprt-nlne, tedaj pometni, da bo čez pet VRZEL minut sedem in da bo treba vstati i Toda včeraj me je tudi solnce J, to tako točno svetilo, potegnilo za i nos. Ko sem včeraj dvignil glavo z i blazine in pogledal na svojo na-; ravne uro, sem videl, da solnce se ne bo kmalu pri špranji. — Pol j ■sedem bo, — si mislim. — Lahko £e malo zadremljem. Dremljem še pol ure. Potem po--: časi vstanem. Grem v službo. — Zamudil si, — mi pravijo. — Kaj poveste? — pravim. — Da, — pravijo, pomislite, za dvajset minut. — Bratci, — pravim, — formalna pomota. Ničesar ne razumem. Upravnik pravi: — Morebiti ti ura zaostaja? — Da, — pravim, — to se ve, ura mi zaostaja.... Vrzel, — pravim — mi zaostaja, ne ura. SLONI IN ZVERINE V GOREČEM CIRKUSU V Anversi je te dni zgorel nemški cirkus Sarrasani, eno največjih podjetij svoje vrste na kontinentu. Že več dni pred usodnim dogodkom je vodstvo cirkusa o-pazilo, da se potikajo okolu eir- i kuških naprav ljudje, ki so sou-! j ah pozornost s svojim vedenjem. Tik pred izbruhom požara je videlo csobie podjetja v garderobi dva sumljiva moška, ki sta neopazno izginila. Kmalu nato je izbruhnil ogenj v cirkuški leseni stavbi za kostume in jahalno opremo. Od tu je preskočil plamen na oddelek za slone. Nastala je strašna zmešnjava. Sloni, ki jih je bilo dvanajst, so dobili hude opekline in so pobesneli. Nekateri so se odtrgali in tekli instinktivno proti jarkom z vodo. Zmeda je bila tako velika, da je moralo priti cirkuškemu osobju* na pomoč vojaštvo, ki je zaprlo prostor. Le skrajnemu naporu krotilcev se je posrečilo obvladati polofaj in rešiti ognjene smrti leve, tigre in druge zveri, či-jih kletke so stale v bližini oddelka slonov. Sedem slcnov je dobilo hude opekline, enega na so morali zaradi divjanja ustreliti. Cirkus Sarrasani ni bil kdo ve kaj staro podjetje. Njsgov lastnik jc Sarrasani iz Šlezijc in je bil prvotno clown. V tem svojstvu jc nastopal za svojih mladih dni z gosmi. Točka je vsebovala toliko komike, da je žel z njo vsepovsod viharne aplavze. Polagoma si je Sarasani osnoval lastno cirkuško podjetje. Umel jc dobro gospodariti in je lepo naporedovai. Takoj po vojni ga je spoznal pokojni nem- j ški finančni mcgotec Stinnes, ki je j podprl njegovo podjetje z dvema j milijonoma mark. Iz kakšnih riz~ i logov je investiral toliko kapitala v Sarrasanijevo podjetje, ni znano. Sarrasani je nato odpotval v Ameriko, angažiral je najboljše artiste in je s svojo organizacijo celo prekosil sloviti cirkus Bar-num. Turneja po Južni 'Ameriki pa se je kljub temu končala s finančnim neuspehom. S Stinneso-vimi parniki se je Sarrasani vrnil zopet v Nemčijo ter začel gostovati v inozemstvu. PRODAJALKA NAPISALA DRAMO Dodie Smithova, prodajalka v neki londonski veletrgovini, je na najlepši poti, da postane s svojim dramskim prvencem "Jesen" milijonarka. To delo igrajo ta čas v londonskem Liričnem gledališču in obisk je tako velik, da je gledališka blagajna že doslej imela najmanj 100.000 funtov šterlingov dohodka. Istočasno je avtorka že prodala pravico za filmsko predelavo drla v Ameriko, tako da je zaslužila do 25,000 funtov na samih tantiemah. Toda po londonskih uprizoritvah se poda igralska družina, ki pred stavlja njeno dramo, na gostovanje pc Angleškem, v Afriki jo tudi že igrajo, v Ameriko pride v kratkem preko gledaliških de&k kakor v Avstraliji, v Skandinaviji. Zapa-dni in Srednji Evropi. Dohodki bodo torej ogromni. Srečna avtorka, ki je svoje delo napisala lansko poletje na oddihu v Tirolu, pa vendarle še vedno služi kot prodajalka v londonski veletrgovini. TEŽK0ČE MODERNE JAPONSKE Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) liiiltn sem s«> jaz likal (Ah'sovec» II. str. .. ..............60 Kako sem k* jaz likal (Ale3t)vee( 111. zvezek ............60 KorejHka brala, povest iz misijouov v Koreji .........................................30 Krvna osveta .....................................30 Kraetki punt (šenoal .........................60 Kuhinja pri kraljici gosji nožici ...50 Kaj se jc Markarn sanjalo .............35 baza ki ..................................................60 Križev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................M 1. z v. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolmač (I^evatik .......70 5. z v. Slika Levstika in njegove -kritike in polemik« ........................70 Trdo vezano ............................L— Ljubljanske slike. Hisnl lastnik. Trgovec, Kupčijrki stražnik, Ouduik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Katakarca, Duhova i k. Itd. ................................ Lov na ženo (roumu) .......................80 Lutifer ..............................................L— Marjetica ...........................................50 Materina frtev .....................................50 »loj« življenje .....................................75 Mati Lord .............................................80 MHjonar bre* denarja.......................75 Maron. britanski deček ic Liha- ...25 Uotaki iivo- ........................75 ---------------00 Mrtvi Gostar .......................................33; Mali Klatež .........................................70 Mesija ...............................................J>0 Malenkosti (Ivan Albrcckt) ..........25 Mladini srečni. Zbirka povesti za slovenska mladino ...........-...............25 Misterija, roman .............................. I.— Na različnih potih .............................40 Notarjev nos, humoreska ...................35 Na: »d, bi izmira .................................40 Naša vas, II. del, 9 povesti ...............90 Nova Erotika, trdo vez .....................70 Naša lela. trda vez .............................70 broširana .......................................50 Na Indijskih otokih .............................50 Naši ljudje.............................................40 Nekaj iz ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega sloven skejra jxjlkii ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda.................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano.........60 meliko veza»a ..............................50 Praprečanove zgodbe .........................-35 Pasti in zanld .....................................25 Pater Kajetan....................................1 — Pingvinski otok ...........-......................60 Povest o sedmih obešenih .................50 Pravica kladiva ..................................50 Pabirki iz Roia (Albrecbt) .............35 PariSki zlatar .......................................85 Prihaja*, povest ...........................»....00 »ožigalec...............................-................25 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano ..................................1-— Po strani klobuk ................................-50 Plat zvona ...........................................-40 Pri stricu ...........................................JO Prst boiji .............................................30 Pptria, povest U irske JunaSke dobe ...............................................JSt P« gorah In Muh______*_______________.J0 Pol litra vipavta .................................00 Poslednji Mehikanec ...........................30 Pravljice H. Majar .............................30 1'redtržani. Prešern in drugI svet« nilii v gramofonu .........................25 PrigodOe čebelice Maje, trda vez 1.— Ptice selivke, trda vez .........................75 Pred nevihto ......................................35 Popotniki .............................................60 Poznava Boga .....................................30 Pirhi .......................................................30 Povodenj .............................................30 Praski judek .........................................25 Prisega Huronskega glavarja .........30 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek ....................................40 2. zvezek ....................................40 Prvič med Indijanci.......................... Preganjanje indijanskih misjonar jev.......................................-..........50 Romap treh src ...............................1.20 Robinzon ..........-...............................-50 Robinzon Crusoe...................................00 Revolucija na Portugalskem ..........-30 Rdeča in bela vrtnica, povest .........30 Rdeča megla ...........-...........................70 Rdeča kokarda..........-.......................L25 Slovenski Saljivec ...............................401 Slovenski Robinzon, trd. ves..............75 Sueški invalid .............................-.......-35 Sveta Genovefa.....................................50 Solnce in sence ...................................65 Skrivnost najdenke .............................35 Skozi širno Indijo ...................—......50 Sanjska knjiga, mala ........................00 SaJnjska knjiga, velika .................90 Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1J50 Spomini Jugoslovanskega dobro- volj ca, 1914—1018 ........................1.25 Srtduiati, trd. vez. broi. .................... Stranote vojne _______ Štiri sarti, 4, cr.____ Važni notranje politični dogodki na Japonskem, ki so sledili nsusj-e-lemu poskusu korejskega zarotnika, da bi dali slutiti, da so slična podjetja prevratnih življev v deželi otoškega cesarstva nekaj silno redkega in 'skoro. nečuvenega. Iz zgodovine japonskega naroda pa vemo, da do najnovejšega časi skoroda ni bilo sledu o današnjem oboževanju vladajoče dinastije in je japonsko plemstvo postopalo s. svojimi vladarji daleko brezobzirne-je nego1 marsikateri drugi narod na svetu. Takisto je dejstvo, da je najnovejšiOatentat že četrti naklep proti življenju vladajočega cesarja Hirohita. Visok ugled japonska dinast-k-je plod zadnjih dveh generacij, ko je Japonska prestavila vse pridobitve zapadne tehnične kulture#jua svoja tla in tako za neko dobo znatno dvignila blagostanje naroda. Cesar Hirohito, ki je 1. 1926. zasedel prostol, prej pa že pet let vladal kot regent namesto svojega bolnega očeta cesarja Jašihit?, je tretji vladar moderne Japonske. ' Po dolgotrajni meščanski vojni se je Japonska 1. 1867. osvobodila nadvlade plemiške oligarhije ter je z zmago zapadnjaške stranke krenila na pot modernizacije. Nastopila je "prosviljena vlada" cesarja Mucuhita, pod čigar vlado je mi-kadovo ljudstvo doseglo vse ono, ono,česar do tedaj še ni bH dosegel noben drugi azijski narod. Ik pre-ziranega otoškega narodiča je nastala moderna velesila, odločilni či-nitelj v Tihem oceanu in na vzhodnoazijski celini splošno priznan in upoštevan v koncertu velesil Evrope in Amerike. V dveh zmagovitih vojnah, s Kitajsko in Rusijo, se je Japonska tudi osvobodila osamljenega otoškega položaja ter si odkrila veliko ozemlje za ekspanzijo svoje trgovine in industrije. Blagostanje naroda je na mail doseglo razmeroma visoko stopnjo, japonski narodni ponos je dosegel naj višjo me- jo in popolnoma upravičeno je po japonski veri cesar Mucuhito postavljen med bogove, z njim vr?a pa so enakega češčenja deležni njegevi potomci. Japonska gospodarska in politična ekspanzija pa je samoumcvia j naletela na mine go nasprotnikov. Predvsem so to Korejci, ki so leti 1906. izgubili svojo državno samo • stejnost ter postali zakleti sovražniki Japoncev, že prej se je otoško ljudstvo namerilo Kitajcem z aneksijo otoka Formoze. v vojni 7 Rusije, ki je sicer dovedla otoško čarstvo do največjega razmaha, pa so si nakopali najsilnejšega nasprotnika. Tudi svetovna vojna je znatno povečala prestiž japonskega orožja. Zavoljo t£ga so se bele velesile ne nekoliko ohladile v svojem prijateljstvu do Japoncev: Anglija ni več obnovila zavezniške pogodbe, ki je mikadu krila hrbet v boju z Rusijo. Amerika pa je leta 1922 energično zahtevala in tudi izposlovala japonski umik- iz Vladivostoka in iz Mandžurije, poudarjajoč, da bi z zasedbo tega o-zemlja Japonska le preveč škodovala "ugledu belega plemena". Do neprijetnega preobrata pa je prišlo tudi v notranji politiki. — Ljudstvo je zahtevalo večjih pravic in svoboščin, zato je morala vlada' po-pustiti in je število volil-cev polagoma stopnjevalo od dveh na 12 milijonov. Notranje težko-če so silovito izbruhnile 1. 1921., ko so odkrili široko zasnovano zaroto v vojski in mornarici in v samem Tokiju. Upor so zadušili in brezobzirno obračunali z upornici. Izkazalo se je, da so vstajo zanetili intelektualci in delavci, stoječi pod vplivom socijalizma in komunizma. Moderna japonska zgodovina se deli v tri obdobja: Mucuhitova vlada se imenuje "prosvitljena vlada", ppd slaboumnim cesarjem Jošihitom je nastopil "režim bte-ščečega miru", vladavina sedanjega cesarja pa se zove "velika pravičnost". v času obeh povojnih ce- sarjev so nastale notranje težkoče na temelju socijalnega in gospodarskega vprašanja. Prebivalstvo države .se je v obdobju modernizacije pcdvojiio. industrijah-arija ic redila delavski proletariat; in vsl-njegove težnje. Razširjenje incu-strije med vojno je povzročilo brezposelnost po vojni m bedo delavstva. Da temu stanju kolikor toliko odpomore. se je Japonska spustila v nevarne avanture na azijski celini, ki naj zaposilijo vojno industrijo, ojaOijo prejšnji duh, strnejo ves narod ter usmeri;o njegovo pozornost od notranjrh zadev na zunanje dogodke. Koliko se je vladi to posrečilo, se še ne da oceniti, vendar pa zadnji atentat na mkiada razločno govori. da se Koreja še ni sprijaznila s svojim stanjem in četrtina druge -rodnih podanikov je vendar čini-1 telj. s katerim mora računati vsa-j ka vladavina, tembolj, ker je v *ej > četrtini še živa tradicija narodne ; in državne samostojnosti in ker s= korejsko ljudstvo čuti kot podjar-mljeno. Kadarkoli je prišlo v državi do nemirov, atentatov in neredov, so na njih vedno bili v veliki meri udeleženi Korejci. Kad?r pa v ta sestav sil poseže še komunizem in socijalizem. je izbruh tem silnejši in neprijetnejši. Nedavni atentat sicer na srečo ni uspel, toda to ne zmanjša njegovega pomena, pač pa je dokaz, zgovoren dokaz, da pod navideznim mirom tli močno gibanje, ki more zopet doseči oni razmah, kakor 1. 1921. Z modernizacijo si je Japonska nakopala tudi vse neprijetne spre-mljevale okoliščine, osobito soci-jalno borbo razredov. Ta težava tudi njej ni mogla biti prihranjena. * NAPOLEONOVA KNJIŽNICA Pred nekoliko meseci je bivša cesarica Žita, ki ji je primanjkovalo denarja, stavila v prodajo 12X00 zvezkov, ki so bili nekoč zasebna knjižnica Napoleona I. in njegove žene Marije Luize. To edinstvena kolekcijo so razstavili v berlinski Narodni knjižnici. 110 let niso vedeli ničesar o tej knjižnici, ki se je zdaj predstavila skoraj nedotaknjena. Med najzanimivejšimi oddelki te zbirke je kolekcija cesarjevih vojnih kart. Ta kolekcija je zbrana v I20U kartonih, biser vsega pa je serija 24 marokinastih škatelj s cesarjevim groom. Napoleon je bil vse življenje vnet bralec, še v najzgodnejših letih.. Kot mlad poročnik je velik del svoje skope plače žrtvoval za knjige. Pozneje ga je na voj-nih pohodih vedno spremljala posebna knjižnica v usnjatih škatljah. KOLIKO JE VREDNO OKO Elly Beinhorn poleti na Mount Everest. Iz Kalkute poročajo, da je nemška letalka El. Bernhorn star-tala v Kalkuti na polet k vznožju Himalaje. Poskusila se bo dvigniti nad Mount Everest in napraviti nekaj fotografskih posnetkov. Ce se ji podvig posreči, bo obiskala pozneje pesnika Rabin-dranat Tagoreja. Učitelj Vary v Lunevilleu r.a Francoskem je vrgel v učenca La Paigea, ki ni hotel s ppzomostjo slediti njegovemu pouku, ravnilo. Nesreča je hotela, da je priletelo ravnilo s konico naravnost v učenčevo oko in mu ga izbilo. Učitelj je moral pred sodišče. Tam so ga obsodili na 100 frankov globe, pritožbo učenčevega očeta pa so zavrnili, ki je obsodila učitelja zaradi telesne poškodbe na 9j tisoč frankov odškodnine. Oče je bil s tem zadovoljen, ne pa učitelj. Vzklicno sodišče pa ni poslušalo učiteljevih argumentov in mu je zvišalo denarno kazen na 12C tisoč frankov. Zdaj se učitelj in oče poškodovanega učenca spet tožita, in zdi se. da se bosta morala zedt-niti na 100 tisoč frankov. ADVERTISE in "GLAS NARODA" 534848485353482389485353535323534823232348530053484823230048484801 \ "OLA 8 H AR OD A" ■ 1 1 » ■ - 1-i - NEW YORK. TUESDAY, FEBR UARY 2, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. A. SST VSE SE PREBOLI B ROMAN IZ ŽIVLJENJA. P Za Glas Naroda priredil I. H. a g < ID (Nadaljevanje.) Zanj je bil ver or in noč samo podaljšek lepega dneva. — Ostanem samo še, da pokadim cigareto. Samo pojdi in za-*pi. Jutri moraš še mnogo preskrbeti. Lahko noč! ririlt vstane in gre iz sobe. — Lahko noč, Tli! — Velika ljubezen je zvenela iz teh besed matere. - Zamišljen zre 1'lrih pred se. Prižge si cigareto. Postavil si je osem dni odloga. V tem času je hotel dobiti prvi poljub od Margarete. Deklica mu je vlila ogenj v njegove žile. Xa vsak način jo je moral pridobit i za sebe. Toda moral je biti zelo o-prezen, da je ne bi oplašil. Vedel je, da tako ne pride do svojega cilja. Da bi bila vsaj nekoliko poskusila koketirati ž njim. Toda ničesar ni slutila o njegovih namerah, ker je bila nedolžna v svoji duši. Sam sebi s«' je že zdel. da je smešen. Se nikdar poprej mu ni vzelo toliko časa pridobiti si kako žensko. In nedolžna Margeretina lepota ga je očarala. 8. - Kako. kako lepo j»* bilo. mati! — pravi Margareta vsa srečna svoji materi. Sreča iu veselje je srjalo iz oči mlade deklice. Toda mati ni imela itikakega pojma o teiu. Jezno ji re«V: • Pozna si. Spala že. To je iif*»|MNl«ibn<». tako pozno — .■.r«'di noei. Takoj je izginil v«-**»li sijaj iz Margaretinili «*-i. - n«-H|MHlobt»o. nrfili mri. Kavno ko sem »topila i/ avtomobila j»* ura bila enjast. — misli Margareta. t«nla ni rekla, da »e je izognila prepira in da tu* bi lepi dan ime! slal»-ga koma Moh-e klopi v sobo Xa divanii j«- ležala odprta knjiga, blazine razmetane in odprta škatulja za šivanj*-, ki jo j.* Marsa n-1 a podarila materi. Kot je izgledalo, je njena matt udobno ležala nt opazila je takt, j. tla so nogavice, katere je treba zašiti, ležale ravno tam kot ;»rrd tremi dnevi. Xiti uogaiie si mati ni zašila. Margaeta |K>*tari košarico, ki jo je prinesla s seboj, na mizo. - Nekaj sem ti prinesla. Lepo sadje z Bleda. Poglej, kako je lepo. Margaceta je morala siliti, da je bila prijazna. Materino obnašanje jo je tako žalilo. Ali noeeš pokusiti.' — Iz omare vzame kn-žnik iu nož. — Kako ti je bilo, ko m*i» bila odsotna? Margareta je videla, s kako slastjo je mati jedla sadje. Nič |»osebno. Veeraj se me zopet mučili živci, da sem morala vzeti tri aspirine. Tudi teta Amanda je bila tukaj. Pravi, da te bo baronica ]H..polnoma razvadila. Najprej opera, nato še potovanje na P,led — pravzaprav ima prav. Tako dobro se meni ne godi. Zato pa Si imela v I,-tih, v katerih soni sedaj jaz. že moža. Ki t.- je razvadi!. — \i ,,,,,-la zdržati, da ji ne bi bila tea rekla. r* (lospa Homčeva skomigne z rameni. Prezgodaj se možiti tudi ni nič. (Ničesar nimaš od življenja l>a. še nekaj račun za plin in elektriko je tudi prišel. Sem že plaeala. VH.ko j, _ ,„.t<|,.set dinarjev. Najbrže ponoči vedno dol-go v ptrstelji bereš. Magareta pogleda račun. - Jaz da bi v postelji brala? Tega pa ne. Za to sem pretrud-.,a. \ajvee nt roško v nam *lela plin. — In pri tem si misli — saj /da, ne kuham več. - Poznala je svojo mater v njeni lahkomišlje-uosti. Kdo ve. koliko časa je zastonj gorel plin in elektrika • Teta Amanda misli, da je baron za tebe primeren par Ako " "1W*,H ,1J"*a iU)hlti- Kolikokrat poroče bogati možje revna de-k leta. Nejevoljna rdečiea se razlije po Margaret i nem obrazu iu trdo odgovori: m 'r*' Plif,° na ll*ron se ne misli »«- kot trdl ».1'TOva tnati. In no mene bi mislil najzadnje. Ali je bila Margareta o svojih zadnjih Mah tako prepriea->'«'■ imko (leklmkega razumevanja je pač imela. T-etudi ni bila izkušena. da je morala čutiti, da se je baron za njo zelo zanimal /«dnjj dnevi so J, O tem dovolj izdali. Se preveč je bila razburjena vsled dogodkov zadnjih dni da > .ogla zaspan l dobno se zlekne po postelji; roke si sklene Z did ' Z p 0^m, in I,n,»iS|juje vse. kar je doživela te Naprej nova obleka. Presenečena je bila. ko jo je peljala ba--.ea v največjo trgovino, kjer si je pomerjala obleke. Tudi 1'lrih nI oblek. l,J7itr 9. marca: Br.-men. Cheibouig. Br*-tu«-n NARAVNOST t JUGOSLAVIJO Neva Jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta t-dlh'-iva med .največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta, i "z'>r-tia shižba va« čaka: L'ljudni, pozorni uslužbenci. ki govore slovensko, so vam na razpoiago, in hrana je taka J-ot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in l»r» zplačni viz-i. J f)|»l,orlTE M: z.i 1'otovanj«? VXAPItEJ! NARAVNOST V DUBROVNIK in TRST S A T U R N I A 19. FEBRUARJA t I* M > 24. MARCA >4 V M t 14. MARCA Tu pa se ir.isterij spet konča. Za T0- marc*: eksperiment se uporabljajo v nadaljnjem samo še visokofrekvenčni električni tok pa ultravijoliea^ti žarki od navadnega električnega obleka živosrebrne pare. Iz tega aparata pride rudnina -jo | končanem pripravnem procesu v električno peč pod temperaturo! 1400 stopinj, nato se obdelava s j kislinami in slednjič izpira, s čemer je proces zaključen. Bleščeči zlati prah — zlato je prav zares - -se mora potlej samo še očistiti :>»-'-mesi. pa je uporaben kot vsako drugo zlato. Z aparatom, s katerim bo delal Dunikovski v Ecole Centrale, se lahko preparira le 50 gramov rudnine. Ker pa se lahko dobi iz njega samo kakih 20 gramov zlata na tono, bo seveda zlata komaj za spoznanje, a vendar dovolj, da 5; bo Dunikovski opral omadeževano ime, seveda — če se mu poskus posreči. utschland I I.t rsii'»;ri; . Ci Arot'STUS (N.gi.i Kaf. t k-.! 1 ..trt riT vam I*, C O S I I. I C II 1? Battery Ptace »r\ 1: »I kat>in«j LINK IN.ev» York knjige VODNIKOVE DRU2BE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York Koledar Cena 50c za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. VpoštevajoČ slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company ,,C *0" ■ New York, N. Y. 216 West 18th Street POZIV! Vsi naročniki katerin» je, oziroma bo v kratken. pošla naročnina za list, sc naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N.* CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER» Stane samo Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City Mali Oglasi imajo velik uspeh [i Prepričajte se! a qpir ............................r;>!r;! S!' Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTLJ VSAKI TEDEN