rom* ,,Kar nočete, da bi vam drugi storili, tudi vi  njim ne štorite! slanci stavili več predlogov, isterpelacij in Tprašanj. Poslanec dr. Korešec je stavil interpelacijo glede p^stopanja ptujs-ega mestnega urada proti ilujski Narodni čitalnici, nadalje celo vrsto pred logov glede nakazila živil in premoga korifiairanim na hranjskem, g!ede slučaja grdega ravnanja z v<> jaki giede nekega slačaja pristranskega poizvedo^anja velikovskega okrajaega glavarstva, glede slu čaja, da marjborrfko državno pravdnišho ni hotelo /sasledovati ovaduba, ki je obrekoval nekega Slovenca in še več drngih. vSf^^i^ HH Nemsko gospodarstvo v Gradou jti tako Mvzorno", da izkazuje meatni proražun te^a ..najaolj nemškega mesta" za leto 1918 do 5 milijonov K primanjkljaja, kljub temu, da se. mnoge graške šoie in drugi zavodi vzdržujejo z deželnim. davcnim denarjem. V tem je vkljuSeirih na stotisoče kron, ki jih plačujejo slovenslro&tajerski davkppračevalci. Cemu H še naj slovensko ljudstvo naprej delalo Nemcem pnboto! Proc od Nemcev! Za Jugoslovane Jugoslaviio. v kateri bo prišel Slovenec in kmet do veljave in bosede! 0 g r s k i S 1 o v a k i so poslali cesarju Karlu odprto pismo, v katerem ga prosijo, naj iim da zažePeno svobodo in naj jih reši izpod tujega (madžarskega) jarma. Slovaki prosijo vladarja, naj povzroči. da dobi cesarju zvest slovašld narod. narodno enatcopravnost, kakor jo imajo Madžari in Nemci. Pismo končuje z besedami, obrnjenimi proti Madža,,Kar nočete, da bi vam drugi storili,  stnjskf g^ državnega zbora. Ogrski ministrski pred sednik Wexfrln pa proti tema ngotavlja, da usta  ?ovltev samostojne ogrske drža^e Avstrije nifi ne  br pa m da lma o tem aoiočevati edino oerski nv  rod gporazurano 8 svojim \ kraljem u& upirabijajo dutlizem za to da se čisto Vi»r^šanje samostojne ogrske srinade je zopet stopilo v ospref?ri'e. Avstrijski ministrski predsednik Seidlpr je izjavil. da Ogri ne morejo sami d°ločiti a!i izvesti samostojne ogrske armade, ampak da morajo po dotočilih nagodbe med Avstrijo in Ogrsko v to dcbiti poprej dovoljenja av džari torej osamosvo- jijo. Iq Nemci so tnko nesparnetni da proglašajo  duelizem bot prirebn 7a naSo rrrnarbiio.  Profesor iz Nemgije Henrik Friedjung obja 7lja  v listu ,,'Vossische Zettung" članek, v katerem pravi, da je avstrijski katoliško misleči profesor dr. Lainaš, Nomec po rodu, pisal oesarju Karlu obširno pif.rno, v katerem prosi cesarja, naj skuša A v s t r i j o odtrgati od zveze z N e m c i j o, ki je kriva, da  še ne bomo kmalu prišli do miru. NaŠ zunanji mini ster grof Cernin pa je baje cesarju izjavil, fla o<l9to pi če c«sar odobri Lamašev načrt.  Angleški minister Ceoil je izjavil dne 9. mar- ca, da se vrši sedaj velika borba, za svetov n o g o s p o d s t v o. Nemčija ho^.e zagospodariti nnd celim svetom. Niej stojita predvsem nasproti Anglija in Japonska. Ker Nemftija ne more ufonobili Franciie, se je navaiila na vzhod in hoč« postati gospodarica Rusije, Nje] se bo ustavljala Japonska s svojo voino silo. Ce bo Japonska premagala Nemčijo na vzhodu in bo rešila Rusijo nemSke srle, ji bo hvaležen veg Svet — tako govori Anglež. Rasne politioae vesti. Vdržavni zbornicisejer torkovi (12. marra) seji vršila razprava o zakonski pedlogi, ki določa, da je država dolžna dati odškodnino zp pr< tizakonita kršenja tekom te vojske, nadalje o zakonski predl^gi, da je država doJž^a dati od Skodnino osebmi, ki so bile neopravičeno težko ranjene »li usmrčene ali zaprte in končno zakoa sko predlogo 6 proglašenja koga za mrtvega. K prvi toCki je med drugimi govoril tudi dr Benkovič, ki je zahteval, da se podaljSa za dvojno Ca sovno dobo rok, v katerem sme prizadeta oseba Zfchtevati odškodnino ter da se tnii dovoli poškod nina s ojcem oseb, ki so bile med to vojno v B^ sni iu Hercegovini nezakonito u-rnrčene, o^škodovane ali pa zaprte zbornica je sprejela zakonsko predlogo in lu 1i resolucije katere je stavi! poslanec dr. BenkoviC. Tudi drugo tiCko dnevne^a reda glede odškodnire csebam, ki so bile protizakonito zsprte, je zbornica sprejela. V isti eeji so naši po