PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	z'a i •
Abb. postale I gruppo__________\_z6H3. OU lir
Leto XXTV. Št. 3 (6896)
PO POGAJANJIH, KI SO TRAJALA VSO NOČ
Končana stavka bančnih uslužbencev s podpisom nove delovne pogodbe
Vprašanje komunističnih poslancev o posledicah ameriških ukrepov za italijansko gospodarstvo - V FIAT so lani izdelali 1.335.000 avtomobilov
v okviru problemov NATO, a je dodal, da to vprašanje nima na dnevnem redu nobenega »določene-ga mesta.«
Med svojimi obiski, trdijo v nemških političnih krogih, bo skušal Kiesinger prepričati Anglijo, da bi se odpovedala načelu «vsega», Francijo pa da se odpove načelu, «nič». Zvezna republika Nemčija — zatrjujejo — želi sodelovanje šestih z Londonom, in sicer na vseh sektorjih, ki jih predvideva pogodba o EGS. Zato računa na «vmesno fazo«, med katero se bo odnos med EGS in Veliko Britanijo okrepil, s čimer bi se izognili sporazumu med Londonom in »peterico« brez Francije.
RIM, 3. — Po celonočnih pogajanjih so končno sprejeli novo delovno pogodbo za bančne uslužbence, s čimer je dokončno odpovedana stavka, ki bi morala trajati tudi jutri, in je rešeno sindikalno vprašanje, ki se je vleklo vse leto. Nova delovna pogodba predvideva predvsem, da se bo tudi za u-službence bank uvedla draginj-ska doklada po istih načelih kot velja za uslužbence industrije.
Pogodba določa, da se bodo zvišale plače za 7 odstotkov, in vrsto Pomembnih izboljšav normativnega *načaja. Pogodba velja od 1. januarja 1967. leta in bo veljala do 31. decembra 1969. Med drugim bo. do uslužbenci prejeli enkratno nagrado v višini 85 odstotkov decembrske plače za kritje razlik v obeh sistemih draginjske doklade v preteklem letu.
Minister Bosco je v svoji izjavi dejal, da so bila pogajanja zelo težavna, ker je bilo treba rešiti istočasno kar dve zapleteni vprašanji. Za bančne uradnike je veljal Poseben sistem draginjske doklade, ki je temeljil na cenah v Milanu in id so ga uvedli 1950. leta. Tudi Po letu 1956, ko je bil uveljavljen za vso Italijo in za vse kategorije enoten sistem draginjske doklade, je ostal za uslužbence bank v veljavi stari sistem. Poleg tega je bilo treba tudi narediti korake, da se izenači stanje v bančnih zavo-din in v hranilnicah, kjer je veljala do sedaj različna delovna pogodba.
Jutri se bodo sestali predstavniki vlade in sindikalnih organizacij in bodo nadaljevali razpravo o reformi državne uprave in zlasti o preureditvi pristojnosti in glede plač osebja.
Komunistični poslanci so vložili interpelacijo v zvezi z zadnjimi u-krepi ZDA in sprašujejo za mnenje italijanske vlade o negativnih posledicah za italijansko gospodarstvo ter končno kakšni ukrepi se nameravajo sprejeti.
Minister za zunanjo trgovino Tol. loy je danes komentiral ameriške ukrepe in dejal, da so mednarodni organizmi večkrat pozivali ZDA, da sprejme prav take ukrepe, ki bodo zajezili inflacijske težnje. Minister je v tej zvezi omenil zadnje zasedanje mednarodnega denarnega sklada. Nato je nadaljeval, da je zaskrbljenost za morebitne negativne posledice za italijansko tržišče, kot bi tudi lahko prišlo do negativnih posledic v izvozu in pri turizmu, vendar pa je utemeljeno upanje, da je italijansko gospodarstvo dovolj trdno in da bo lahko nevtraliziralo morebitne valutne izgube.
Vestnik druže FIAT navaja rekordne podatke o proizvodnji in prodaji v preteklem letu. Značilne so naslednje številke: prodali so avtomobilov in drugih izdelkov za 1.188 milijard Ur (124 milijard več kot leta 1966), izdelali milijon in 335 tisoč avtomobilov, od katerih so 397.000 izvozili. FIAT zaposluje 146.000 uslužbencev. K tem podatkom je treba dodati še okrog 240 tisoč avtomobilov FIAT, ki jih izdelujejo po licenci FIAT v najrazličnejših državah.
Najbolj pomemben pa je podatek, da se je obseg proizvodnje avtomobilov v zahodni Evropi v preteklem letu znižal za 6 odstot-kotv, proizvodnja FIAT pa se je po obsegu zvišala za 9 odst., po vrednosti pa za 11 odstotkov .
V reviji je rečeno, da je tržišče zelo ugodno sprejelo zadnje modele in izvedenke vozila 124 in tako vozilo 124 šport, FIAT Dino in tudi nova industrijska vozila. Dejavnost v tujini se širi in so lani pričele obratovati tovarne v Maleziji, Pakistanu in v Bolgariji. Sovjetske oblasti so naročile prve pošiljke orodnih strojev za novo avtomobilsko tovarno v vrednosti 53 milijard Ur.
Prve dni februarja Kiesinger v Kirnu?
BONN, 3. — Glasnik predsedstva vlade Konrad Ahlers je danes izjavil, da se bo kancler Kiesinger zadržal v Parizu, kjer se bo sestal z de Gaullom, verjetno 9. n 10. februarja. Ta datum še n: dokončen. Prevladuje mnenje, da bo Kiesinger odpotoval v Francijo ko bodo odprU nov sedež nemškega Poslaništva v Parizu, t.j. februarja. Te slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik republike Luebke.
Za obisk v Rimu pa navajajo datume od 1. do 3. februarja, ven-dar bodo te potrdili v prihodnjih dneh z uradnim poročilom.
Med tiskovno konferenco Je Ahlers potrdil, da je Kiesinger sprejel v Ladisu na Tirolskem avstrijskega kanclerja Klausa in tirolskega deželnega glavarja Wallnoe-ferja. Ni pa hotel odgovoriti, če se bo Kiesinger dotaknil v Rimu tudi vprašanja pridružitve Avstrije k EGS. Neki časnik je pisal, da bo v Rimu v glavnem govor tudi o prisotnosti sovjetske vojne mornarice v Sredozemlju, kar Ahlers ni zanikal, pa čeprav je priznal, da bo verjetno govor tudi o tem
Pred sestankom zastopnikov naprednih gibanj Sredozemlja
BEOGRAD, 3. — Tridesetega tega meseca bo v Beogradu posvetovalni sestanek zastopnikov naprednih gibanj in strank držav Sredozemlja, na katerem bodo dolo-čiU osnove bodoče konference zastopstev naprednih gibanj in strank Sredozemlja, sestavili listo vseh zaželenih in potrebnih udeležencev konference, postavili naloge in smotre delovanja naprednih gibanj Sredozemlja v borbi za ohranitev miru in proti napadalni politiki na Sredozemskem področju.
O sklicanju bodočega sestanka v Beogradu so se zastopniki naprednih gibanj in strank Sredozemlja dogovorili na sestanku, ki je bil sredi decembra preteklega leta v Beogradu, katerega so se poleg udeležencev prvega sestanka, ki je bil kone o septembra lanskega leta v Bologni, udeležili tudi zastopniki nekaterih drugih organizacij in strank. Na tem sestanku so ocenili tudi rezultate dosedanje akcije ter možnosti in priprave za organiziranje širše konference naprednih sil v Sredozemlju. Pri tem so poudarili potrebo nadaljevanja dvostranskih in širših posvetovanj, da bi se bodoče konference udeležilo čim večje število zastopnikov naprednih gibanj in strank. Smoter bodoče konference je zbrati na skupni platformi vse napredne sile Sredozemlja, ki so proti politiki uporabe sile, proti kopičenju jedrskega orožja, proti ustvarjanju tujih oporišč in navzočnosti tujih čet na področju Sredozemlja in ki streme za tem, da se Sredozemlje spremeni v področje varnosti, napredka in miroljubnega sodelovanja med državami.
«Izvestija»
o Johnsonovih ukrepih
MOSKVA, 3. — Moskovske «Iz-vestija« komentirajo nocoj Jonnso-novo tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil drastične ukrepe za obrambo -dolarja. List pravi, da ti ukrepi pričajo o veliki nevarnosti, v kateri je dolar. List našteva števila o primanjkljaju v ameriški
nja o dejstvu, da bodo pripomočki, ki jih predlaga Johnson, prinesli nova bremena Američanom. Poleg tega bodo novi ukrepi hudo prizadeli tudi druge zahodne države.
Po mnenju lista Johnsonovi ukrepi ne bodo mogli ozdraviti ameriških bolnih financ, kajti podlaga krize dolarja so ogromni izdatki za vojno v Vietnamu, za vzdrževanje ameriških čet v drugih držav in za oboroževalno tekmo.
«Washington, zaključuje list, noče poslušati pametnih nasvetov. Njegova usmeritev k nadaljnjemu stopnjevanju vojne v jugovzhodni Aziji prinaša vedno večje poslabšanje gospodarskega in socialnega zla v deželi.«
Agencija Tass je objavila preteklo noč komentar, v katerem pravi, da skuša ameriški predsednik naložiti stroške gospodarske in finančne krize ZDA drugim državam. Nestabilnost dolarja se je poslabšala zaradi nedavnega razvrednotenja
šanja zlatih rezerv v ZDA, ki je posledica «lova na zlato« na finančnih trgih v zahodnem svetu.
Gunnar Jarring zopet v Jeruzalemu
JERUZALEM, 3. — U Tantov posebni odposlanec Gunnarc. Jarring je prišel danes v Jeruzalem na nove razgovore z izraelskimi voditelji. To je že tretji Jarringov obisk v Izraelu v manj kakor enem mesecu.
V izraelskih krogih so javili, da se bo za odhod tujih ladij iz Sueškega prekopa sporazumel voditelj opazovalcev OZN general Buli. Načelno se izraelska vlada strinja za odhod teh ladij. Egiptovski funkcionarji proučujejo sedaj način, kako naj se to izvede.
O današnjem Jarringovem razgo-
Ceausesco v Jugoslaviji
BEOGRAD, 3. — Prvega tajnika CK KP Romunije Nikolaja Ceausesco-ja, ki je danes dopoldne prispel v spremstvu predsednika ministrskega sveta Romunije Georgeja Maurerja in drugih sodelavcev na kratek prijateljski obisk v Jugoslavijo, so na železniški postaji v Osijeku joozdravili predsednik republike maršal Tito, člani sveta fe-| deracije Edvard Kardelj, Koča Popovič, Jakob Blaževič, Vladimir Popovič, predsednik izvršnega sveta Mika Spiljak, tajnik izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Mijalko Todorovič in predsednik CK Zveze komunistov Hrvaške Vladimir Bakarič. Neposredno po prihodu sta Tito in Ce-aucesco s svojimi sodelavci odpotovala na državno kmetijsko posestvo v Belje. kjer sta v lovski hiši pričela izmenjavo misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in vprašanjih obojestranskega interesa. Dobro obveščeni krogi sodijo, da bosta maršala Tito in Ceause sco obrazložila tudi stališče svojih partij do bodočega sestanka komunističnih strank v Budimpešti.
. voru z izraelskim zunanjim mini-angleškega funta in zaradi zmanj- strom ni nič znanega.
BEOGRAD, 3. — Jutri, na obletnico tragične smrti Borisa Kraigherja bo na kraju nesreče pri Sremski Mitroviči žalna svečanost, katere se bodo udeležili predsednik skupščine avtonomne pokrajine Vojvodine in drugi funkcionarji pokrajine. Na kraju nesreče bodo položili vence.
AKRA, 3. — Ameriški podpredsednik Humphrey je prišel danes v prestolnico Gane Akro. Prišel je iz Liberije; jutri bo odpotoval v Kinšaso.
TRST, četrtek, 4. januarja 1968 VČERAJ DVA AMERIŠKA NAPADA NA HANOJ
U Tant ponovil, da konec bombardiranja lahko pripelje do važnih pogajanj
■v
Močni napadi osvobodilnih sil na Danang in Cu Laj
NEW YORK, 3. — Predstavnik glavnega tajnika OZN U Tanta je komentiral v imenu U Tanta nedavne izjave, ki jih je podal na hanojskem radiu ob novem letu severnovietnam-ski zunanji minister. U Tant je mnenja, da izjava severnoviet-
namskega ministra utrjuje nje- -——-——T .___________,	,	. -
govo prepričanje, da bi ustavi-	zadevaJ° obe stram' Jas-
tev bombardiranja pripeljala do «pomembnih razgovorov in pogajanj«. U Tant potrjuje svoje prejšnje prepričanje, da je konec bombardiranja prvi bistveni korak, ki edini lahko pripelje do važnih razgovorov in pogajanj. U Tant omenja tudi, da je to svoje prepričanje ponovil 22. decembra, ko je papež objavil svojo poslanico o miru v Vietnamu.
Pariški dopisnik radijske postaje skupine Westinghause Bernard Red-mont je izjavil, da je na sedežu severnovietnamskega predstavništva v Parizu govoril z visokim severno-vietnamskim diplomatom in ta je v celoti potrdil, kar je izjavil v soboto po radiu sevemovietnamski zunanji minister. Pripomnil je: »Sevemovietnamski diplomat mi je rekel, da po preukinitvi bombardiranja in vseh drugih vojnih dejanj proti Severnem Vietnamu, bo Hanoj začel razgovore z ZDA o vpra-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NADALJNJI ODMEVI NA VARČEVALNE UKREPE V ZDA
Ameriški bančniki zahtevajo predvsem znižanje vojaških in drugih izdatkov v tujini
v
Zaskrbljenost v Švici zaradi omejitev na turističnem sektorju Nadaljnje zmanjšanje ameriških zlatih rezerv - Katzenbach v Bruslju
WASHINGTON, 3. — Glavni gospodarstvenik združenja a-meriških bančnikov Charles Walker je na tiskovni konferenci izjavil, da bo program varčevanja, ki ga je napovedal Johnson, ime! omejene možnosti uspeha, razen če vlada ne zniža vojaških izdatkov in drugih izdatkov v tujini.
Izjavil je dalje, da je -očitno potrebno še dalje zmanjšati šte-
vilo ameriških vojakov v Evropi, in poudaril, da po njegovem mnenju povzročajo primanjkljaj v plačilni bilanci predvsem vladni izdatki v tujini in ne privatne investicije ali pa potni stroški ameriških turistov.
Tiskovno konferenco je organiziralo združenje ameriških bančnikov, da izrazi zaskrbljenost vodstva tega združenja nad Johnsonovo odločitvijo, da «čeprav začasno uvede neposredno nadzorstvo za zmanjšanje primanjkljaja mednarodne plačilne bilance«. Na konferenci je bil navzoč tudi podpredsednik «First National Citv Bank* Hovvard Laeri, ki je izjavil, da e-den od vzrokov, zaradi katerih združenje nima zaupanja v neposredno nadzorstvo vlade, je v dejstvu, da bodo mnogi mnenja, da je to nadzorstvo vse, kar je potrebno za rešitev problema. Tako Walker kakor Laeri sta izjavila, da je prav nasprotno vse odvisno od skrčenja izdatkov in od drugih ukrepov za vzpostavitev naravne; ga ravnotežja v ameriški plačilni bilanci.
VValker je izjavil, da neposredno nadzorstvo nad investicijami v tujini lahko ošibi finančno sposobnost ameriških družb v tujini s hudimi negativnimi_ posledicami za njihovo konkurenčno sposobnost. Navzlic kritiziranju finančne politike vlade pa sta VValker in Laeri
plačilni bilanci in pravi, da ta šte- jzjavjja (ja bodo napovedani ukrepa kažejo močno poslabšanje fi- piJ verjetno poživili v tujini zaupanje v dolar in morda zmanjšali
nančnega stanja ZDA na mednarodnem sektorju. Dalje pravi list, da niso mogoča protislovna mne-
pritisk nanj. Združenje bančnikov je poslalo Johnsonu poslanico, v
DRŽAVLJANSKA VOJNA V JEMENU
Rojalisti obstreljujejo jemensko prestolnico
Saudova Arabija išče izgovor za odkrito vojaško intervencijo v podporo rojalistom
SANA, 3. — Dopisnik sovjetskemisijo, da ji ni uspelo doseči ukl-
agencije Tass poroča iz Hodeide, ki je glavno jemensko pristanišče, da je jemenska prestolnica Sana obkoljena in da jo obstreljuje topništvo rojalistov. Dopisnik pravi, da se stanje republikancev slabša. Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da so boji okoli Sane povzročili hude izgube med civilnim prebivalstvom.
Radio Meka Je danes izjavil, da, če ne bo tristranska komisija v Je-menu takoj začela akcije za konec bojev v Jemenu, bo Saudova Arabija »spremenila svoje stališče do jemenskega vprašanja, kakor je bilo dogovorjeno na arabskem vrhu v Kartumu«. Radio je dodal, da so to opozorilo poslali tristranski komisiji in vladi ZAR. Nedavno so jemenski rojalisti obtožili tristransko komisijo, da Je naklonjena republikancem, tl pa sb obtožili ko-
nitve pomoči Saudove Arabije rojalistom.
Radio Sana je objavil izjavo jemenske republikanske vlade, v kateri zavrača trditve, da je Sovjetska zveza posegla v jemensko državljansko vojno. Radio Sana dodaja, da so te trditve »neupravičen napad na zakonitost jemenske republike«. Nato pravi, da ima Jemen pravico iskati pomoč, kjer želi, in dodaja, da so te trditve začeli širiti, »zato da opravičijo nesramno vmešavanje Saudove Arabije v zadeve jemenske republike, sedaj ko z umikom egiptovskih čet nima kralj Fejsal običajnega opravičila za vmešavanje«.
Po umiku egiptovskih čet je Jemen sklenil s Sovjetsko zvezo spo. razum za dobavljanje orožja. Saudova Arabija pa trdi, da gre za sovjetsko vmešavanje in grozi z no vo vojaško intervencijo v Jemenu
kateri je rečeno, da bodo ameriški bančniki v celoti sodelovali za okrepitev zaupanja v dolar, kljub temu, da napovedani ukrepi povzročajo zaskrbljenost.
Ameriški državni podtajnik Katzenbach, ki je prišel v Evropo, da obrazloži Johnsonove omejitvene u-krepe, se je danes pogovarjal v Bernu, kamor je prišel iz Bonna, s švicarskim ministrom za gospodarstvo in mu obrazložil Johnsonove ukrepe .Sporočilo, ki sp ga objavili zvečer ob zaklji Johnsonovega predstavnika, pravi da je švicarska vlada sprejela «z zadovoljstvom* program za ozdravljenje ameriške plačilne bilance in izraža prepričanje, da bo program omogočil odpravo špekulacij, ki so se opazile v zadnjem času.
V	Švici so izrazih mnenje, da glede ukrepov, ki se tičejo turizma, bi morali koncentrirati napore predvsem, da organizirajo evropski turizem v ZDA in da bi bila Švica v ta namen pripravljena v celoti sodelovati, švicarske oblasti so tudi vztrajale, naj bi še dalje napredovali na poti liberalizacije trgovinske izmenjave, ki bi se morala razširiti tudi na necarinske ovire.
Toda v švicarskih gospodarskih krogih so Johnsonove ukrepe sprejeli z zaskrbljenostjo. «Tribune de Geneve« piše nocoj, da se ameriških ukrepov še posebno bojijo turistični krogi in letalske družbe, ki bi lahko bile prve žrtve napovedanih omejitev. Američani, ki so lani zasedli četrto mesto, kar se tiče vseh turistov, ki so obiskali Švico, veljajo za zelo dobre kliente. Njihovi izdatki (poleg hotela) presegajo za devet odstotkov izdatke angleških turistov, ki so številnejši, toda bolj varčni.
Tudi za švicarsko letalsko družbo «Swissair» povzročajo napovedani ukrepi skrb. Leta 1966 so približno četrtino skupnih dohodkov (700 milijonov frankov) imeli od letalskih prevozov na severnem Atlantiku. Domneva se, da ameriški turisti v veliki meri uporabljajo letala tudi v Evropi.
«Tribune de Genčve« ne izključuje možnosti, da bo švicarska letalska družba prisiljena iskati nova Izhodišča v vzhodni Evropi ali v Aziji, da krije del morebitnih izgub zaradi zmanjšanja prevozov v Severno Ameriko. Zaradi ameriških omejitvenih ukrepov bi nekatere evropske družbe utegnile odpovedati svoja naročila nadzvočnih letal pri ameriških družbah.
V	Bonnu je predstavnik vlade Conrad Ahlers izjavil, da bo bonska vlada z naklonjenostjo proučila želje ZDA, kar se tiče izboljšanja plačilne bilance. Ahlers pa ni nič omenil glede plačil v valuti za bivanje ameriških čet v Nemčiji. Glede tega je samo izjavil, da ZDA upajo v nemško sodelovanje na tem sektorju. Vendar pa so za Bonn Johnsonovi ukrepi »pogumen in potreben korak za ozdravljenje ameriškega gospodarstva«. Dejal Je nato, da ni moč še reči, v kakšni men bodo prizadete ameriške koristi zaradi ameriškega načrta, in je pripomnil, da se minister za gospodarstvo in zvezna banka ne bojita, da bodo ti ukrepi slabo vplivali na nemški konjunk-turni razvoj. Po mnenju Zahodne Nemčije je ozdravljenje ameriške plačilne bilance prvovrstne važnosti «tudi za mednarodni valutni sistem, ki naj lahko deluje«.
Kar se tiče kritike, ki jo je izrekel ameriški državni podtajnik Katzenbach glede davka na dodatno vrednost, ki so ga uvedli v Zahodni Nemčiji 1. januarja, je Ahlers izjavil, da je kritika neupravičena, tu-
di če bo omenjeni davek dejansko v nekem smislu spodbujal nemški izvoz.
Glede pogajanj o novem sporazumu o zahodnonemškem prispev-
Ameriški podtajnik za gospodarske zadeve Eugene Rostow, ki je prišel v Tokio, je obrazložil predsedniku japonske vlade Johnsonove ukrepe. Predsednik japonske vlade
čen noben datum. Lani je bilo določeno, da bo zvezna banka kupila med julijem 1967 in junijem 1968 ameriške zakladne bone za 500 milijonov dolarjev. Določeno je bilo tudi, da se bo nadaljevalo kupovanje ameriškega orožja v višini, ki jo bo vsakikrat določila zvezna vlada.
Katzenbach je prišel nocoj v Bruselj, kjer se je sestal s predsednikom izvršne komisije evropske skupnosti Reyem. Jutri se bo se-nove uarepe .oporočno, ju »o ga sta, g predsednikom belgijske vla-ob ja vili zvečer ob zaključku obiska de !n z drugimi belgijskimi mini-
"	, o	o gtrl
V zvezi z razgovori s predstavniki izvršne komisije skupnega tržišča se zdi, da bo Johnsonov predstavnik zahteval tudi, naj države skupnega tržišča sodelujejo, da bi napovedani ameriški ukrepi bili uspešni, s tem da omogočijo vedno večji razvoj mednarodne izmenjave. Znano je namreč, da računa Johnson, da bo kril ameriški primanjkljaj ne samo z omejitvenimi ukrepi, temveč tudi s povečanjem ameriškega izvoza, s čemer bi se povečal dotok tujih deviz v ZDA.
Vendar pa se v Bruslju pripominja, da so' se lanskega junija zaključila pogajanja v okviru Ken-nedyjeve runde. V tem okviru so določili za industrijske proizvode znižanje carin med ZDA in državami skupnega tržišča za 35 do 40 odstotkov. Zato je malo verjetno, da bi Evropa mogla prenesti nadaljnjo liberalizacijo.
ku v tuji valuti je bonski predstav- | je izjavil, da bo Japonska vlada nik izjavil, da do sedaj ni bil dolo- storila kar more. da prispeva .k —>— J-<-— T—1 ‘- J-	obrambi dolarja. Rostow bo odpo-
toval jutri v Avstralijo.
Ameriški departma za zaklad je javil, da je prenesel za 450 milijonov dolarjev zlata iz zveznih rezerv v Fort Knoxu v sklad za stabilizacijo izmenjave, da se krije izguba, ki je nastala z množičnim nakupom zlata po razvrednotenju angleškega funta. S tem je naraste! na 925 milijonov dolarjev prenos zlata po razvrednotenju funta; 475 milijonov so prenesli prvi teden decembra.
Departma za zaklad pojasnjuje, da so nov polog 450 milijonov uporabili deloma za kritje ameriškega deleža v okviru «poola zlata«, ostanek ,pa bo služil za prihodnje potrebe. ZDA prispevajo k temu poolu z 59 odstotki.
Poleg tega javlja departma za zaklad, da so se ameriške zlate rezerve zmanjšale lani za 1.175 milijonov dolarjev, predvsem zaradi izgub, k; so nastale z razvrednotenjem angleškega funta. Te izgube se cenijo po 18. novembru na 925 milijonov dolarjev. Sedaj znašajo ameriške zlate rezerve približno 12 milijard dolarjev in so v zadnjih tridesetih letih najmanjše.
V Londonu je danes na borzi padel povprečni tečaj zlata v dolarjih na 35 dolarjev in 15 stotink za unčo, kar je najnižji tečaj od aprila lani. Ta padec je v zvezi z napovedanimi Johnsonovimi ukrepi.
no je izjavil, da misli ameriške operacije proti Severnemu Vietnamu in ne ameriške operacije v Južnem Vietnamu.«
Redmont je nato dodal: Ko sem ga vprašal, ali bi bila pogajanja plodna, ali pa bi se vlekla na dolgo, je diplomat odgovoril, da je vse odvisno od ameriške vlade. Diplomat je tudi dodal: .Pripravljeni smo in naše stališče je jasno. Javno in uradno smo ga povedali; ni poluradno. Prihodnji korak pri-tiče predsedniku Johnsonu’.«
Južnovietnamski predsednik Van Tieu pa je na tiskovni konferenci dejal, da ni našel nič novega v izjavi severnovietnamskega ministra, češ da ne gre za uradno izjavo in da sajgonska vlada pričakuje «nekaj resnejšega in predvsem nekaj novega«.
Ameriška letala so davi dvakrat bombardirala predmestja Hanoja. Sestreljena so bila tri ameriška letala. V Hanoju so javili, da je bilo do sedaj sestreljenih nad Severnim Vietnamom skupno 2688 ameriških letal. Ameriško poveljstvo pravi, da so ameriška lovska letala sestrelila danes nad Severnim Vietnamom dve letali «Mig 17».
Ameriški vojaški predstavnik je sporočil, da so osvobodilne sile davi močno obstreljevale veliko ameriško oporišče Danang. Uničena so bila štiri južnovietnamska letala in tri ameriška. Drugih 13 letal pa je bilo poškodovanih. Partizani so izstrelili na oporišče okoli 30 velikih raket.
Nekaj pred napadom na to oporišče so osvobodilne sile napadle ameriške položaje kakih 30 kilometrov južno od Dananga. Partizanom je uspelo prodreti v notranjost postojanke, kjer so dejansko uničili ameriško posadko, ki je šte. la dvanajst mož.
Včeraj so osvobodilne sile napadle dvpk, obrambna položaja Američanov'’Yn: južnih Vietnamcev blizu velikega ameriškega oporišča Cu Laj, kakih 100 kilometrov južno od Dananga. Američani pravijo, da so partizani izgubili 95 mož, ne omenjajo pa svojih izgub.
ri kot na Srednjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji močno ogrožajo mir na svetu, je Rapacki dodal: «Vzhodna in zahodna Evropa sta bili v zadnjih letih priči globoki preobrazbi gospodarske, socialne in politične narave, ki jo je označeval ne samo skupni interes po pomiritvi temveč tudi po medsebojni varnosti in sodelovanju.* Poljski minister je pohvalil Francijo, katere politika ,je izjavil, je jasen izraz tega razvoja.
«Kozmos 184» že tisočkrat obkrožil zemeljsko oblo
MOSKVA, 3. — Umetni satelit «Kozmos 184», ki so ga 25. oktobra lani spustili v Sovjetski zvezi, je v teh dneh že tisočkrat obkrožil zemeljsko oblo. Satelit, pravi uradna sovjetska tiskovna agencija Tass, ki je objavila vest, je prvi vremenoslovec vrste «Meteor» in ima nalogo proučiti zemeljsko atmosfero v višini 600 km ter daje, podobno kot Kosmosi 122, 144, in 156, podatke o tajfunih, nevihtah
Rapacki o najvažnejših političnih vprašanjih
PARIZ, 3. — Poljski zunanji minister Adam Rapacki se je v intervjuju reviji «Realites» dotaknil vseh sedanjih najvažnejših političnih vprašanj. O nemškem vprašanju je Rapacki izjavil, da so v novi bonski politiki zamenjali samo slovar in način, ker zvezna renublika še vedno stremi k oborožitvi do roba atomske bombe in noče priznati dejanskega obstoja, vzhodnonemške republike.
Minister je ooozoril na znani načrt, ki nosi niegovo ime. s katerim je pred desetimi leti nredla-gal neatomsko področje v Evropi. Sedaj, je nadaljeval ,so strateške razmere popolnoma spremenjene, zaradi česar ni mogoče trditi, da bi neatomsko področje Evrope dovolilo članom varšavskega pakta, da bi si zagotovili nremoč na pod ročiu konvencionalnih sil.
Ko je poudaril, da krajevni spo
V ODGOVORU NA DE GAULLOV OPTIMIZEM
Mendes France napoveduje gospodarske težave za Francijo
Po njegovem mnenju je preveliko zaupanje v velike rezerve zlata neupravičeno - Ugibanja o letošnjih de Gaullovih potovanjih
PARIZ, 3. — Bivši predsednik vlade Mendes France se ne strinja z de Gaullovim optimizmom, ki ga je izrekel v novoletnem voščilu. V dolgem intervjuju listu »Le Nou-vel Observateur* pravi Mendes France, ca bo prihodnje leto za Francijo zelo težavno predvsem na gospodarskem področju.
Tega ne bo povzročila v prvi vrsti uveljavitev rimskih pogodb in ukinitev carin med šestimi državami, temveč istočasno bodo delovali tudi drugi faktorji, ki bodo imeli vsi negativne posledice. V tej zvezi navaja Mendes France v prvi vrsti razvrednotenje funta, s čimer se bo konkurenčna sposobnost britanskih izdelkov zvišala za 15 odstotkov.
V Zahodni Nemčiji so s 1. januarjem uvedli davek na dodatno vrednost, ki je bil v Franciji že prej v veljavi in ki je mnogo u-godnejši za izvoznika, kot sistem davka na ceno proizvoda. Francija je do sedaj uživala neko ugodnost v odnosu do Zahodne Nemčije, sedaj pa bo ta razlika odpadla in se bo konkurenčna sposobnost zahodnonemških izdelkov avtomatično zvišala. S 1. julijem bo pri-
čela veljati tudi zunanja carinska tarifa šestih, s čimer se bo znižala carinska zaščita tudi nasproti drugim državam.
Mendes France ne verjame, da bi velike rezerve zlata lahko predstavljale trdno jamstvo, da bo mogoče na lahek način premostiti to razdobje. Pravi, da so se rezerve ustvarile na osnovi bojazni v zvezi z razvrednotenjem funta in težavami dolarja, tako da je na hitro pritekel v Francijo velik kapiteli, ki pa bo prav tako naglo tudi odtekel.
V zaključku pravi francoski politik, da je tako stanje posledica dveh napačnih odločitev pete republike. Na mednarodnem področju vodi Francija vojno proti angleško govorečemu svetu in razbija valutni sistem, ne da bi ponudila drugo ustreznejšo rešitev. Na notranjem področju Pa vodi klasično konservativno gospodarsko politiko, ki gre v korist tistih, ki so že bili bogati.
General de Gaulle bo letošnjega maja obiskal Romunijo in verjetno bo napravil še eno potovanje v tu-
sestanku s časnikarji, ki so mu prišli voščit v Elizejsko palačo.
De Gaulle se je nekoliko časa pogovarjal s časnikarji, toda izogibal se je političnim argumentom. Izjavil je med drugim: »Tisk Je nujnost. Vi imate navado pripravljati eksplozivne koktaile. To je vaš poklic in spada v naravo stvari: mislim, da nam tudi letos ne boste dali piti mleka...«
De Gaulle je tudi sporočil, da bo obiskal Grenoble ob začetku olimpijskih iger in je dejal, da ne bo tedaj imel nobenega govora.
Nekateri opazovalci so mnenja, da bo de Gaulle morda obiskal v drugi polovici tega leta Azijo. Menijo, da bo obiskal Afganistan, Pakistan, Indijo in Indonezijo. Domnevajo, da bo septembra obiskal Quebec v Kanadi. Ugotavlja se namreč, da sta se de Gaulle in ministrski predsednik Quebeca Daniel Johnson načelno sporazumela, da se sestaneta dvakrat letno. Johnson bo baje obiskal Francijo marca ali aprila, de Gaulle pa Quebec jeseni. V Quebecu pa pravijo, da ni načrtov za povabilo de Gaulla sep-
jino septembra. To je dal razu- tembra. Mogoče pa Je, da bo John-metl de Gaulle na tradicionalnem I son obiskal letos Francijo.
NAROČNIKI! BRALCI!
Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik prejme v dar lepo slovensko knjigo.
Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo.
Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike!
in drugih atmosferskih pojavih. Ti so pod stalnim fotografsko-televi-zijskim nadzorstvom v predelu Zemlje, ki ga osvetljuje sonce, in pod nadzorstvom naprav z infrardečimi žarki tako na osvetljenem kot na neosvetljenem delu našega planeta. Istočasno zabeležuje toplotne tokove in sončno energijo, ki jo Zemlja izžareva.
Med nalogami, ki jih Kozmos uspešno rešuje, je tudi proučevanje ledu na polarnem področju. Na podlagi dobljenih slik je namreč moč določiti meje kalote severnega tečaja in ugotoviti debelino ledu v morjih nedaleč od Antarktike. Sovjetska agencija zaključuje vest s pripombo, da uporabljajo podatke, ki jih zbira Kozmos 184, v Sovjetski zvezi in tudi v mnogih drugih državah za vremenoslovne napovedi.
Sindikalno glasilo kritizira Kiesingcrja
BONN, 3. — Sindikalno glasilo «Gewerkschaftpost» je v svoji januarski številki ostro kritiziralo kanclerja Kiesingerja zaradi preveč popustljivega zadržanja do na-cional — demokratične stran se (NPD). V članku pod naslovom «Sovražnik je na desni«, imenujejo «neznosno žalitev« dejstvo, da je kancler Kiesinger v odgovoru na moskovsko noto o preporodu neonacizma v zvezni republiki obtožil Sovjete «obrekovanja»». Po mnenju sindikalnega glasila reakcija Kiesingerja in voditelja krščanskosocialne stranke Straussa »razodeva duševno razpoloženje nekaterih desničarskih buržoaznih krogov v zvezni republiki«.
«Koliko časa«, se sprašuje časnik, «bo zvezna vlada še čakala, preden bo zahtevala od najvišjega sodišča naj postavi NPD zunaj zakona? Morda ji še ni znano, da je Von Thadden sestavil nov oddelek SS, to je varnostni korpus SG (Schuetz • Gemeinschaft).
Predlagana zamenjava Debraya z Matosom
ZuRICH, 3. — Bolivijski predsednik Rene Barrientos Ortuno, ki je na zdravljenju v Švici, je med tiskovno konferenco izjavil, da bi bila njegova vlada pripravljena zamenjati francoskega pisatelja in časnikarja Regisa Debraya z nekim kubanskim političnim pripornikom. «Mi bi bili,« je rekel Barrientos, »zelo veseli, če bi Debray prišel ponovno na svobodo. Jaz o-sebno sem pripravljen storiti prvi korak. V zameno pa bi hoteli osvoboditev Huberta Matosa«.
Matos je bivši sodelavec Fidela Castra, ki Je sedaj v zaporu na Kubi. 41-letnega majorja Huberta Matosa, ki je bil v preteklosti učitelj, je decembra 1959 kubansko sodišče obsodilo zaradi organizacije prevratnega gibanja na 20 let ječe.
Debraya pa je vojaško sodišče v Camiriju obsodilo pod obtožbo sodelovanja s skupino partizanskih enot v bolivijskem pragozdu skupno s pokojnim Ernestom «Che» Guevaro na 30 let ječe. Barrientos je pojasnil, da se je za Debraya pozanimal tudi general de Gaulle.
POLITIČNO ŽIVLJENJE NA KOROŠKEM
Pravice manjšine in odnosi z državo
V naslednjih vrstah objavljamo članek, ki ga je napisal stalni dopisnik mariborskega *Večera» o stanju slovenske manjšine na Koroškem. Menimo, da je poznavanje razmer v katerih živijo Slovenci izven matične domovine ne samo potrebno, temveč v današnjih pogojih zelo nujno. Koroški Slovenci živijo v razmerah stoletnih poskusov in naporov za germanizacijo vsega področja severno od gorskih pasov, ki ločijo dolino Save od Drave in vseh njenih pritokov.
Slovenci na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini živimo sicer v drugačnih zgodovinskih razmerah, toda naš obstoj je še vedno odvisen od nepopustljive borbe, ki jo moramo voditi proti vsem silam, ki bi nas hotele izbrisati iz tega zemljepisnega področja, iz zemlje, kjer so stoletja živeli naši predniki.
Ker nam samim grozi že desetletja uničenje naše narodnosti ter vseh kulturnih in drugih dobrin, ki so z njo povezane, globoko čutimo težave in tegobe naših koroških bratov. Tudi mi nismo za tpolitiko dinamita*, zahtevamo pa, da se nam priznajo vse pravice, ki gredo vsakemu narodu.
Dunajska vlada, kljub razmeroma spodbudnim obljubam, ni izpolnila pričakovanj Ustih političnih krogov na Koroškem, ki so upali, da bo še pred koncem letošnjega leta prišlo do tesnejših stikov z dvema manjšinskima slovenskima organizacijama. Medtem ko posamezniki pojasnjujejo to odlašanje z obremenjenostjo Dunaja in z drugimi pomembnimi državnimi zadevami, pa vidijo številni opazovalci v tem znamenje stanja, ki je zadnji čas značilno za odnose med obema prizadetima stranema.
Bilo bi krivično trditi, da v zadnjih letih med Celovcem in Dunajem ni prišlo do občasnih pogovorov in medsebojne izmenjave mnenj, toda vsi ti stiki so se končali več ali manj tako, da so sporna določila iz državne pogodbe ostala samo mrtva črka na papirju.. Zakon o manjšinskih šolah in o uradnem jeziku pred sodišči ter v javni upravi je manjšina dobila zaradi tega, ker so ta dva zakonska akta sprejeli brez sodelovanja, udeležbe in predlogov manjšinskih organizacij. Manjšina je kot nesprejemljive zavrnila tudi druge zakonske predloge, ker le-ti niso pomenili zadostnega jamstva, da bodo slovenskemu prebivalstvu na Koroškem zagotovili vse njegove pravice, če ni šlo za nekatera manj bistvena vprašanja, so manjšine ob občasnih stikih glede priprave nekaterih zakonskih načrtov postavili naravnost pred dejstvo. Dunaj se ni veliko oziral na številne predloge in priporočila, s katerimi se je manjšina obračala na zvezno vlado in opozarjala na možnosti pozitivnih rešitev.
V	ločenih pogovorih sta predsednika Zveze slovenskih organizacij Koroške in Nacionalnega sveta koroških Slovencev dr. Franci Zwit-ter in dr. Valentin Inzko ocenila za neodpustljivo dejstvo, da skoraj dve tretjini učencev na dvojezičnih šolah nista deležni pouka v materinščini. Vzrok za to stanje je v tem, ker problema šolstva še vedno niso zadovoljivo rešili.
V	Celovcu tudi menijo, da bi bilo treba glede šolske problematike vztrajati, da bi dunajska vlada sprejela takšne rešitve, ki bi vsem učencem dajale možnost pouka tudi v slovenščini. Predstavniki obeh političnih organizacij na Koroškem iz istih razlogov zavračajo za nesprejemljiv tudi zakon o manjšinskih šolah iz leta 1959. Določila tega zakona predvidevajo namreč poprejšnje ugotavljanje manjšine na ozemlju, kjer bi bilo treba ustanoviti dvojezične šole v slovenščini in nemščini.
Predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem zatrjujejo, da manjšina ne zahteva nikakršnih drugih pravic kot tiste, ki so ji zagotovljene s 7. členom pogodbe. To mnenje je izrazil tudi predsednik zveze slovenskih organizacij Koroške dr. Zwitter; dejal Je. koroški Slovenci pri reševanju manjšinske problematike odločno zavračajo «pollttko dinamita)), ampak zahtevajo samo dosledno uresničitev svojih pravičnih zahtev. Ko Je dr. Zvvitter obtožil nekatere nacionalistične elemente, ki bi radi onemogočili in minirali takšno pozitivno in konstruktivno politiko slovenskih organizacij, Je ponovno o-pozoril na željo koroških Slovencev, da bi podprli zvezno vlado v njenem prizadevanju, da bi v svojih državnih mejah ohranila mir in red, hkrati pa tudi na željo, da bi nadaljevala svojo politiko, v korist miru in dobrega sosedstva v deželi.
Te in podobne izjave predstavnikov manjšinskih organizacij so naletele na Koroškem na izraze simpatij in na pozitiven odmev, vendar pa tudi na kritične pripombe tistih političnih krogov, ki menijo, da bi bilo treba pri reševanju manjšinske problematike pokazati večjo mero ekspeditlvnosti, gibčnosti in iznajdljivosti. Slišati Je celo glasove, ki se zavzemajo za «osvežitev» manjšinskih organizacij, z ljudmi, ki bi se pri uresničevanju smotrov držali programske smeri, oziroma ki bi izdelovali akcije programa za deset, pet let ali pa najmanj za leto dni naprej. Pomanjkanje načrtnega usmerjanja, se bojijo kritiki, utegne nekega dne privesti do tega, da bo morala slovenska manjšina na Koroškem Se lepo število let čakati, preden
zagotovili zanj večja finančna sredstva, ki doslej niso bila predvidena. Predstavniki manjšine predlagajo tudi imenovanje kulturnih referentov, ki bi delovali v okviru deželne vlade v Celovcu ali pa v okviru državnega referata za ljudsko prosveto. Pri tem seveda ne pozabljajo, da na Koroškem ni ravno malo nacionalističnih elementov, ki včasih z zelo drastičnimi metodami oziroma s posrednim ali neposrednim pritiskom vplivajo na krepitev germanizacije slovenskega življa.	V BENEDIK
LEPOTICA NA ANTILIH
ERNEST HEMINGVVA Y
Čez reko in med drevje
Claudia Cardinale je preživela Silvestrovo na Antilskih otokih, daleč proč od zime, ki sedaj vlada v naših krajih. Plaža pri St. Tomasu na Deviških otokih je kot nalašč ustvarjena za lepotico, ki ljubi sonce, morje in seveda oboževalce vseh vrst
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MULATOVO SRCE V TELESU BELOPOLTEGA ČLOVEKA
Druga operacija dr. Barnarda ruši rasne pregrade v Juž. Afriki
Po štiriindvajsetih urah od operacije je zdravstveno stanje dr. Blaiberga zadovoljivo Južnoafriške oblasti preganjajo zdravnika, ki je sodeloval pri pripravah za operacijo
CAPETOVVN, 3. - Zdravstveno stanje dr. Blaiberga, kateremu je dr. Barnard presadil srce umrlega mulata Cliva Haupta, je po več kot 24 urah od operacije zadovoljivo. Zdravniki bolnišnice «Groo-te Shuur», kjer je dr. Barnard o-pravil že drugo operacijo te vrste, menijo, da so pogoji za pozitivnejši uspeh kirurškega posega boljši, kot v primeru Louisa Washkanske-ga, ki je, kot je znano, umrl 18 dni p ooperaciji.
Najnovejši poskus dr. Barnarda na področju kardiologije je brez dvoma zelo tvegan .Južnoafriški zdravnik si je namreč pridobil s prvim poskusom velik sloves po vsem svetu, toda spričo smiti
Mladoletna hčerka dr. Blaiberga, ki živi v Izraelu
Washkanskega utegne popolnoma pogoreti, če bi tud injegov drugi pacient s presajenim srcem umrl zaradi tega ali drugega razloga.
Zdravniki se zavedajo vseh nevarnosti, ki strežejo po življenju dr. Blaibergu. Baje so sklenili, da ne bodo obsevali pacienta s ko-baltovimi žarki v taki meri, kot so to storili z Washkanskim. Poleg tega tudi ne bodo uporabili vrste drugih zdravil, ki bi utegnila zmanjšati odpornost Blaibergo-vega organizma proti raznim negativnim pojavom, ki navadno spremljajo naravni proces zavračanja tujega organa.
To pot f>a so zdravniki sklenili tudi, da se' prepreči vsakršna propagandna pobuda. Bolnik je popolnoma izoliran od zunanjega sveta. Dostop do oddelka bolnišnice, k<r Blaiberg leži, j g strogo zastražen ter ni dovoljeno nikomur (še manj pa novinarjem), da bi se približali pacientu.
Člani zdravniške ekipe, ki so sodelovali pri tem najnovejšem poskusu presaditve, so še vedno zelo rezervirani. Zvedelo se je samo, da je operacija presaditve potekla laže, kot v primeru Washkanske-ga in da niso uporabili električnih dražljajev za ponovno delovanje srca umrlega mulata. Po 24 urah od operacije je dr. Blaiberg spregovoril ter dejal, da je žejen in nato je dejal zdravnikom, naj pozdravijo njegovo ženo.
Tudi v tem primeru presajeno srce deluje brezhibno. Vprašanje je, če ne bodo v doglednem času nastopile komplikacije, ki spremljajo proces zavračanja tujega organa. Zdravniki upajo, da se jim bo to pot posrečilo zavreti vse negativne pojave in prilagoditi presajeni organ delovanju vseh ostalih organov pacienta.
Če bi ta najnovejši poskus uspel, bi presaditev srca iz enega človeškega telesa v drugo zabeležila odločilno zmago na področju kirurgije in zdravniške vede sploh. Pred človeštvom bi se odprla doba do sedaj še neslutenih možno-
NESREČA NA PROGI BOLOGNA - VERONA
V avto s tremi potniki je trčil potniški vlak
Pri priti so bili mrtvi šofer ter njegovi starši
sti za zdravljenje težkih bolezni, kar bi seveda podaljšalo povprečno življenjsko dobo človeka.
V Južni Afriki pa je ta poskus povzročil mnogo nevšečnosti belopoltim oblastnikom. Dr. Blaiberg je izjavil, ko so vprašali, če bi hotel sprejeti srce temnopoltega «darovalca», da ga polt prav nič ne briga in da je glavno le, če bo srce delovalo. Južnoafriški rasisti so seveda zelo prizadeti, ker se
črnskim srcem za državljana prvega razreda. Spričo tega je razumljivo, da poskusi dr. Bamar-da rušijo rasne pregrade posebno v Južni Afriki. Zato je razumljivo, da so na primer južnoafriške oblasti omejile svobodo gibanja dr. Raymonda Hoffenberga, ki je aktivno sodeloval pri sklepih glede umestnosti ali neumestnosti najnovejše presaditve srca. Zdi se, da je prav dr. Hoffenberg potrdil, da je obstajala določena skladnost organov «darovalca» in dr. Blaiberga.
Ni vse zlato, kar se sveti. In tudi ni vse, kar je napisal He-mingway, odlično in prvovrstno. Roman ČEZ REKO IN MED DREVJE je temu dokaz. Sicer pa se bodo o tem lahko prepričali slovenski bralci sami, katerim je založba Obzorja zdaj posredovala slovenski prevod tega dela. Ro-| man je izšel v zbirki Nova obzorja, prevedel pa ga je Bruno Hartman, medtem ko je domiselno opremo oskrbel Janez Vidic.
V času neposredno po zadnji vojni je Hemingway veliko potoval po Evropi, zlasti Španiji in Italiji. Mrzlično se je tudi lotil pisanja, kakor da bi hotel nadoknaditi zamujeno. V eni izmed njegovih biografij piše, da je tedaj tudi veliko pil. V Cortini d’Ampezzo se je lotil romana, katerega je začel pisat: že na Kubi. Pa mu očitno ni šel izpod rok. Nadaljeval ga je v Parizu, končal pa v Benetkah, v hotelu Grit-ti, kjer je bil sicer stalen gost. O njegovem življenju je krožilo sicer veliko anekdot; toda dejstvo je, da mu nič ni pomagalo, da bi nastal dober tekst. Roman je neke vrste romansirana avtobiografija, — tako piše v njegovi biografiji, v kateri pisatelj podrobno opisuje umiranje glavnega junaka, nekdanjega generala ameriške vojske, ki pride po slovo v Benetke. Nekatere strani kažejo vse mojstrstvo odličnega pisatelja, druge strani pa so polne neokusnih scen. Kritika je knjigo slabo sprejela. Zato je pisatelj tudi odklonil soglasje za prevod tega romana v tuje jezike. Z novim elanom se je lotil drugega dela in se leta 1952 oddolžil bralcem z daljšo novelo «Starec in morje», ki predstavlja eno njegovih poglavitnih del.
Prav gotovo je, da se je He-mingway sam zavedal slabosti svojega dela, ker sicer ne bi odklonil avtorizacije za prevod romana. Na drugi strani pa spet ne moremo reči, da bi bil roman «poln neokusnih scen», kot menijo nekateri kritiki. Slovenski bralci bodo lahko sami presodili, da ta tekst res ne sodi med vrhunske stvaritve m da ne opravičuje pisateljeve slave. V resnici je to avtobiografska pripoved, vendar bi že težko dali tekstu naziv roman. Pripoveduje o nekajdnevnem bivanju degradiranega ameriškega generala, ki pride iz Trsta v Benetke in se ustavi v svojem hotelu Gniti ter se poslavlja od svojih znancev. Priča smo ponovnemu srečanju ameriškega vojaka z mlado grofico, znanci iz prve svetovne vojne ter slovesu z njimi, spremljamo pa tudi glavnega junaka pri njegovem lovu na race. Gre ‘torej za malce sen-
bodo znašli, če bo operacija uspela, pred dejstvom, da bodo morali imeti belopoltega človeka s skoraj
niiiiiiiiiiiiiiiiiimttiiiiiiiiiufiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitmiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiniiiiniuitiiii
ROPARSKI NAPAD BLIZU TARANTA
Zlikovci so ubili sina ravnatelja hranilnice
Roparji so odnesli iz banke 9 milijonov lir
SAN MARZANO Dl S. GIUSEPPE (Taranto), 3. — Trije roparji so vdrli v poslopje kmečke hranilnice ter odnesli s seboj 9 milijo^ nov lir. Kar pa je še huje, so pri begu ubili 22-letnega študenta Angela Casalinija.
Roparski napad se je odigral ob 11.45. Trije neznanci so se pripeljali pred hranilnico z osebnim avtom fiat 1100 ter takoj nato stopili v hranilnico. Bili so vsi zakrinkani. Eden izmed njih je bil oborožen z dvocevko, druga dva pa z revolverji. Ubiti mladenič je sin ravnatelja hranilnice, ki je imel navado, da se je ob prostem času večkrat razgovarjal z uslužbenci v banki. Takoj po ropu, so zločinci zbežali iz posle -;a. Preiskovalni organi še niso mogli ugotoviti, zakaj je eden izmed roparjev streljal s puško. Drobci so zadeli nesrečnega mladeniča v življenjske organe, tako da je izdihnil še preden so ga utegnili prepeljati v bolnišnico.
SAN GIOVANNI IN PERSICETO (Bologna), 3. — Na železniškem prehodu pri Poggio di Persicete je potniški vlak, ki je prihajal iz Verone, trčil z vso silo v majhen o-„	„	. ..	.	. sebni avto, ki je prav tedaj preč-
bo uveljavila v celoti svoje zakon- ^ai prog0 Nesreča se je pripetila ske pravice.	ot) 9 21. Pozneje so ugotovili, da
Glede politike programiranja so I ^ ^jie zanornice odprte, predstavniki dveh manjšinskih or-	..
ganizaci I predlagali med zadnji- Pri nesreči so izgubili življenje
21-letni Enzo Genasi iz S. Giovan-
mi pogovori z dunajsko vlado, da bi ustanovili stalno komisijo izvedencev; v tej naj bi bili predstavniki zvezne in deželne vlade ter ( manjšine. Naloga te komisije bi bila, da poišče najboljše možnosti za sporazumno rešitev vseh spornih vprašanj v skladu z določili državne pogodbe in avstrijske u-stave.
Na pogoste kritike, češ da pri razvoju kulturno-prosvetnega dela med slovenskim življem na Koroškem ln posebej Se med otroci in mladino niso Izkoriščene vse možnosti, odgovarjajo predstavniki manjšine, da bi bilo tudi to delo veliko boljše ln uspešnejše, če bi v zveznem in deželnem proračunu
ni in Persiceto, njegov oče Remo, star 50 let, ter njegova mati Ce-sarina Benfenati, stara 47 let. Avto je upravljal mladi Genasi, ki je peljal starše v bližnje naselje, kjer so nameravali nakupiti razno blago. Železniški čuvaj je bil takoj po nesreči aretiran. Moški pa, ki ga je nesreča hudo prizadela, ni utegnil pojasniti, zakaj so bile zapornice dvignjene, ko je pač moral vedeti, da bi moral prav v tistem trenutku privoziti osebni vlak. Pripomnil je le, da je dvignil zapornice, ker je baje Genasijev avto nenadoma začel kolobariti po cesti zaradi poledice Da bi mu pomagal, je menda čuvaj dvignil
zapornice, toda žal je v tistem trenutku privozil mimo vlak, ki je pomendral vozilo.
Danska kraljica je obiskala hčerko
RIM, 3. — Danska kraljica Ingrid je prispela davi v Rim. V i-talijansko prestolnico je dopotovala z letalom, k- vozi na progi Ko-penhagen-Rim. Spremljali so jo neki dvorjan in razni višji funkcionarji. Dansko kraljico je sprejel na letališču »Leonardo da Vin-ci» šef republiškega protokola poslanik Corrias z ženo. Kraljičinemu prihodu so prisostvovali tudi danski poslanik ter razni višji funkcionarji. Takoj po pristanku je kraljica Ingrid sedla v avto ter se odpeljala proti grškemu poslaništvu v Drevoredu Rossini.
Danska kraljica je prišla v Rim, da bi obiskala svojo hčerko Ano Marijo, ki je, kot je znano, pred dnevi izgubila otroka.
Drzni roparji v hranilnici v Ferrari
FERRARA, 3. — Popoldne ob 16. j uri so trije roparji vdrli v podruž-' nico št. 4 krajevne hranilnice ter prisilili z orožjem uradnike, da Jim izročijo denar, ki Je bij v blagajni. Roparji so odnesli s seboj 4 milijone lir.
V trenutku napada so bili v hranilnici štirje uradniki. V malem prostoru pred blagajno je bilo tudi šest klientov Eden Je bil celo policijski agent v uniformi. Dva roparja sta stopila v hranilnico ter naperila brzostrelko, oziroma samokres, proti prisotnim. Eden od zlikovcev je skočil čez mizo ter se polastil denarja, ki Je bil v blagajni. Zlikovca nista streljala, eden izmed njiju Je celo potolažil 10-letno deklico, ki je bila v hranilnici.
Policija Je zastražlla vse dohode v mesto, toda do sedaj se ji še ni posrečilo, da bi aretirala drzne roparje.
Belci pobili 18 Indijancev
KARAKAS.3. — Po nekaterih vesteh, ki so prispele v Karakas, je J skupina belcev, po vsej verjetnosti
državljanov Venezuele, pobila 16 venezuelskih Indijancev. Do pokola je prišlo na ozemlju Kolumbije, kakih 1500 metrov od meje z Venezuelo.
Nekaj skopih podatkov, ki se o tem žalostnem dogodku za sedaj vedo, je dal neki Indijanec, ki mu je uspelo ubežati pokolu in zbežati v San Femando de Apure, neko venezuelsko mesto v bližini meje s Kolumbijo. Ta Indijanec je povedal naslednje;
Skupina belcev je polovila 18 Indijancev, ki so pripadali plemenu Quita, in jih odpeljala s seboj preko meje na ozemlje Kolumbije, kjer jih je pobila. Belopolti morilci so svoje žrtve pobili s samokresi in sekirami, trupla so nato privezali za repe svojih konj, ki so Jih nato zajahali in v galopu pognali, da so na koncu te «dirke» bila trupla vsa razmesarjena.
Razlogi tega pokola niso znani, venezuelske oblasti pa so začele s preiskavo v sodelovanju s kolumbijsko policijo. Menijo, da so morilci še vedno na ozemlju Kolumbije.
CATANIA, 3. — Vulkan Etna je začel znova bruhati. Iz severovzhodnega žrela je začela vreti lava v količini, ki presega bruhanje osrednjega žrela, ki so ga zabeležili v januarju lani. Opazovanje tega vulkanskega pojava je otežko-čeno, ker je vse gorovje pokrila gosta megla.
Prijavljeni sodišču visoki državni funkcionarji
RIM, 3. — Preiskovalni organi so prijavili sodišču dr. Pietra Covo, ki je bil dvajset let generalni ravnatelj avtonomne uprave državnih monopolov. Sodišču sta bila prijavljena tudi markiz Giacomo Tedaldi di Tavasca in dr. Ugo Cinelli. Prvi je vršil službo generalnega inšpektorja za izvoz pri omenjeni ustanovi, drugi pa je bil upravni svetnik družbe »Tobacco productsi).
Cova in Tedaldija obtožujejo, da sta nezakonito podpirala družbo »Tobacco Products«, katere predsednik Je bil Giacomo Martignoni, ki pa Je pred časom umrl. Javni tožilec trdi, da so obtoženci opravili vrsto operacij v škodo državne uprave, ki je bila prisiljena, da
je večkrat nakupila velike količine tobaka v inozemstvu po pretirano visokih cenah. V obtožnici je tudi rečeno, da Je Martignoni odprl v švicarskih bankah poseben račun v korist nekega «gospoda X«. Obtožnica sicer ne trdi, da je šlo za Covo, toda namiguje se vendarle, da je prav ta visok državni funkcionar imel možnost, da pretihotapi v tujino visoke denarne zneske.
timentalno junakovo slovo od ljubezni, od dragega mesta, od znancev, od mladosti, za slovo od življenja.
V romanu seveda pisatelj obnavlja tudi svoje avtobiografske spomine na soško fronto v prvi svetovni vojni, obnavlja svoje spomine na doživetja ob osvoboditvi Pariza v drugi svetovni vojni (kjer je bil Hemingway tudi zraven), svojo pripoved pa vseskozi popestruje z opisi prizorov z lova in s prikazi lepot mesta na lagunah, kamor se je tako rad zatekal. Tako ima ta roman mnoge značilnosti Hemingwayevega pisanja, značilnosti, ki jih poznamo sicer iz drugih večjih in boljših pisateljevih stvaritev. Prvo svetovno vojno, drugo svetovno vojno, Pariz, Benetke, lov, predvsem pa ljubezen in smrt. Tudi v tem tekstu načenja pisatelj svojo običajno problematiko:	vprašanje
človekove eksistence, ljubezni, predvsem pa vprašanje nesmiselnosti vojne, ki ugonablja ljudi. Toda kot celota nas ta roman vendar ne zagrabi, nas ne ogreje ter nas pušča hladne. Prav gotovo mu manjka močne epične zgodbe, običajnih zapletov in razpletov, kajti samo dejansko obujanje spominov in sentimentalno slovo od življenja, ki je poglavitna tema tega teksta, ne more ustvariti dobrega romana. Pa čeprav izvira izpod peresa tako velikega pisatelja, kot je bil He-mingway. Zato najbrž ta roman tudi slovenskih bralcev ne bo posebno navduševal.
Sl. Ru.
Pininfarina 8
Lepim publikacijam, ki izhajajo pod imenom Pininfarina (znano ime velikega, popularnega in simpatičnega — sedaj že pokojnega — ustvarjalca avtomobilskih karoserij), se je sedaj pridružil osmi zvezek te lepe serije. Publikacijo izdaja družba i-stega imena v Turinu, za urejevanje in grafično ureditev pa skrbijo Giorgio Colombo, Ferruc-cio Bernabo in Sanguinetti. Na 150 straneh, ki so bogato ilustrirane, se vrstijo članki, ld pa niso vsi v neposredni zvezi z avtomobilizmom in sploh ne s tehniko (Paolo Monelli je na pr. prispeval članek II edelitto d’o-nore»; ali krasno opremljen prispevek Suggestione dei castelli del Giappone, natisnjen na posebnem papirju). Publikacija, ki se odlikuje po svoji imenitni zunanjosti, ima tudi svojo lepo vsebinsko vrednost.
Mladinski pevski festival v Celju je razpisal natečaj za nove vokalne skladbe za mladinske zbore (predmutacija, 3 do 4-glas-no) ter dekliške in mešane mladinske zbore (pomutacija do 21 let — štiriglasno). Tematika pesmi mora biti sodobna, po tehnični obdelavi pa primerna mladim pevcem. Rok je do 1. marca 1968. Prva nagrada 2000 N din, druga 1500 Ndin.
Burja in snežni metež na dalmatinski obali
REKA, 3. — Močna burja, ki Je v kaštelanskem zalivu dosegla 140 km na uro, je ovirala ne le pomorski in cestni promet, temveč je prizadela veliko škodo električnemu omrežju. Burja je pri Ka štel Šucuracu izrila dva betonska nosilca daljnovodov in več lesenih vlačilcev, zaradi česar je danes bilo več prekinitev električnega toka.
Na delu jadranske magistrale med Splitom in Makarsko je bur Ja nanesla na cesto velike zamete snega, na cestah Dalmatinske Zagore proti Bosni in Hercegovini so snežni zameti visoki do 35 cm.
Tik tak: to je ime, ki so ga dali tej obleki, ki jo bo nosila filmska igralka Carol Dilnorth pri prvi predstavi svojega najnovejšega filma. Gre za obleko vrste «beat», ki so jo okrasili s kakimi petdesetimi dragocenimi urami
sreča
se povrne tudi v nedeljo
7
JANUARJA
z radiotelefortuna da bi podelila dva avtomobila Inocenti IM 3 S z avtoradiom
Vsako nedeljo bodo po radiu in televiziji objavljena imena dobitnikov
RAI	"
Radlotelevlslone ttallana
PRIMORSKI dnevnik
- 3 -
4. Januarja 1969
ČETRTKOVA ČRTICA


illUlDlOlULULUillU
»»unnnnnnnnfTnnfmnnnimnnrmnTmnnnfmrmnnT
B|l sem dežurni od štirih do pol-2 menoj ]e bil Holenbek. Iz-,n fant Pri policiji je bil šele pi jeta. Dober, vendar bi se mo-ru se marsikaj naučiti.
,P‘la sva v neki sobici blizu bol-mcarke. ki je na hodniku spreje-obiskovalce. Vrata sva pu-* , odprta, da sva mogla videti J lkogar, ki je stopil na hodnik, l;dtem ko naju ni mogel nihče 'deti. Na drug: strani hodnika, v maihni pisarni bolnišnice, sta bila Ju°,a dva: Sm.th in narednik Be-
akcij mU >€ zaupaT!a na*a
. ^ Polenbekom sva bila dežurna ?e tretjo noč in sva bila z živci e cisto na koncu. Holenbek me j® nenadoma vprašal.
~~ “Pom. ali rad loviš ribe?
~ Zakaj vprašuješ? — sem odvrnil.
Pozorno me je opazoval, rekel
, n' nobene. Kasneje sem pristavil:
~ Motiš se, če misliš, da rad s reljam. Prijatelj Berand tam na ruoi strani hodnika ne izpusti no-ene priložnosti, ker zelo rad stre-JQ;- naprosi ga kdaj, naj ti po-aze vse nagrade, ki jih je dobil ot strelec. Ne, bolje je, če ga Prašaš, kako je streljal na tri e°oorožene fante, ki so ukradli Ootomobil. Glej mu o oči, ko bo to Pr,Povedoval.. Ne gre torej za n-°‘op, ampak za nalogo, ki jo je reba kar najbolje opraviti. Ali razumeš?
Ni razumel, to sem videl na nje-Oovem obrazu. Dejal je:
Prav na to sem meril: ustrelil Berand bo ustrelil Meeda, pre-en bo ta nesrečnik sploh lahko Ponori!... To ve: tudi ti sam. Mee-a bi lahko normalno prijeli, ne Po tako.
— Meed se sam izpostavlja smr-sem odgovoril, — ker je zbe-oi našim ljudem. Kajti nič ni mi-nrf k°. je streljal, ubil je enega O naših. Tega ne pozabi! Morda u bo vseeno če bo ubil še koga, omo da ga ne bi prijeli in zaprli o vse življenje Kolikor prej bo let< toliko prej ne bo več nevaren
0	okolico. Ni tako važno, kako bo ujet.
Holenbek ni odobraval moje raz-oge. Verjetno ne bo prišel oboro-en- Na takšen kraj se ne prihaja
* orožjem.
Moj načrt je bil zelo preprost, red devetimi meseci, preden je
1	Danny Meed aretiran, je živel neko Agnes Boršt Kasneje, ko
d m zaprt- smo zvedeli, da se je ■ e vrnilo k svojim. Meed tega tl	Pran tako ne njegovi
Poriši. Mi smo zvedeli povsem Vo naključju.
. No sem zvedel da je Danny zbe-?a‘> sem izdelal načrt za past. Ne-1 naš zaupnik je razširil novico, ,a; J® Agnes na kliniki, kjer bo ro-“O Meedovega otroka. Menil sem, o bi Meed. ko bo to zvedel, prav Botovo hotel vdeti otroka. Kdo te S.a,ne bi stopil? Zagotovili smo si odelo vanje bolnišnice in obljubili, „.a p njenih prostorih ne bomo streljan.
Bilo je še deset in proti koncu osa obiskov Nenadoma se je nad pisijni vrati orižgalo rdeča luč. ,°9led mi je zdrkni', na ogledalo, Jer sem zagledal vitkega človeka klobukom globoko na obrazu, ki tf, ie Pogovarjal z bolničarko. Po-no sem deja: Holenbeku: - Fant, »reva. — imela sva zdravniške pla ce■ Meed ni poznal nobenega od
a>,<"">tllttllll|||ll|l|ltlllfll|l||lllllllllllH|llMHlllalll|
Novosti za bodoče avtomobiliste
RIM, 3. — Avtomobilski promet P°staja čedalje bolj gost in kaoti Cen. zato je prometnih incidentov vedno več, pa čeprav se je ste-y,*° nesreč v primerjavi s števi-«>m motornih vozil relativno skr j*l°- Na vsak način je vožnja vedo« bolj zahtevna in naporna, za ■o se vedno bolj vztrajno govori, d?. ho treba od kandidatov za voz-oisko dovoljenje vedno več zahte-vati. Med novostmi, ki jih name-rayajo vnesti v izpitni program za s«ferje. omeniaio tudi osnovno zna n,e .kako pomagati ponesrečene-11111 človeku Brez dvoma le to Pametna zamisel. Dokler pride do h«de prometne nesreče nekje v na-Spiju ali njegovi bližini, to zna n'o ne pride v poštev, ker bo do-da nekdo stopi do telefona in -e rešilni avtomobil v nekaj minu <ir. na kraju nesreče. Če pa pride . Pesreče v kakem zakotnem kra ■1'h daleč od naselja in vseh ko jdunikacij, je vsaj osnovno znanje, kako s poškodovanim človekom Pivnamo, lahko usodno: s pravil ravnanjem mu lahko rešimo lvljenje, z napačnim pa mu lahko Vp<J škodujemo kol koristimo.
'Strokovnjaki so že pripravili ne-Ka« «dekalog» pravil, ki jih more ?.sv°jiti vsakdo, tudi človek brez Slrše izobrazbe in če bo predlog s°rejet. se bo tudi ta snov »ahte Vfda na šoferskem izpitu
Milan, 3. - Italijanska nacio najna zveza vetrinistov, torej ti st|h ljudi, ki urejajo izložbe, je raz.pisala državno tekmovanje za P^jboljšo izložbo z navdihom — ,|11r na zemlji Nagrade zmagoval F««! tega tekmovanja bodo |xide-U11 v Milanu v teku tega meseca frrva nagrad, bo znašala milijon !lr- Poleg tega pa bo več priznanj, k?1 ba prime- zlatih kolajn in di Plom,
naju, zato svi. računala, da ga bova prijela, preden bo dojel, kaj se dogaja. Krenila sva proti človeku, ki je nervozno gledal proti Smithu in Berandu, ki sta mu prihajala naproti z druge strani.
Povedati je treba, da je Beran-dov pogled običajno mrk in brez izraza, zdaj pa je bil videti zanesen in se je smehljal. Na vsem lepem sem zaslišal njegov vreščeči glas:
— Pazi, Meed... Nikar nam ne skušaj uiti!
Ko je Meed zaslišal Berandov glas, je poskočil. Obrnil se je, in medtem ko sem planil, da bi ga prijel, se je sklonil in začel bežati proti izhodu.
Berand m.u je bil tik za petami. Roko je držal <ia revolverju in brž ko je prestopil prag bolnišnice, je dvakrat ustrelil.
Ko smo prišli do njega, je stal na stopnicah bolnišnice. Z roko na ma je pokazcl ir dejal z razburjenim glasom: - Tamle je... Kaj pravite o moj' roki?
Približno trideset metrov stran je ležalo truplo Nihče od nas ni spregovoril besede.
Danng m imet orožja. Smith ga je preiskal, vendar ni našel niti žepnega ncža še je bil živ, toda kazalo je, au ne bo več dolgo. Še vedno je mogel govoriti in takoj je začel preklinjati, ko nas je zagledal, čeprav z velikim naporom.
Obrnil sem glavo stran, ker me je bilo sram, da sem iz iste vrste kakor Berana Slišal sem Holen-beka, kako sprašuje:
— Zakaj si to storil, narednik? Zakaj je bilo to potrebno?
— On je dal prvi roko v žep! Kaj se, vraga, grizete, Holenbek? Dobro veste, da je ubil enega od naših. Torej življenje za življenje,
—	je odgovoril Berand.
— Sploh nismo videli, da je segel v žep. - je ostro odgovoril Holenbek.
Zdravnik nam je povedal, da bo Meed živel še deset minut, morda pa tudi vs„ noč Berand in drugi so se poslavljali, da bi zapustili ambulanto za prvo pomoč, ko je Meed s šepetajočim glasom nekaj rekel zdravniku. Ta se je obrnil k naredniku: — Tale človek bi vam rad nekaj poveaal Rekel je, da bi rad nekaj povedal tisti gmoti mesa, ki je streljala nanj.
Videl sem, da Berandu to ni bilo všeč. Godrnjaje se je vrnil k postelji. na kateri je ležal Meed.
— Kaj, vraga, pa še hočeš? — je nestrpno zagodrnjal.
Meed je zakašljal, da bi si očistil grlo: — Berand. če bi bil vedel, da me preganjate vi, ne bi bil bežal. Slišal sem za vas... Vi nikoli ne zgrešite, kajne? - Z velikim trudom si je položil roko na grlo: — Ne morem govoriti glasneje... Sklonite se nekoliko.. Se zadnjo stvar bi vam rad povedal, narednik... nekaj zelo pomembnega...
Berand je pogledal nepremično telo. Nobene nevarnosti ni bilo. Meed je umiral in m imel moči, da bi ga udaril. Berand se je nag nil in približal uho k umirajočemu
Vsi smo bili navzoči in gledali. Videli smo. da se je Meedova ro ka nenado.ua premaknila, vendar nismo mogli videti, kaj je s tem storil. Kot 'a bi zadela strela, se je Berand naglo zravnal. Videli smo, da si z roko zakriva oči, neto pa je začel vreščati z gla som. ki se je nekoliko pozneje spremenil v krik obupa. Bili smo pretreseni. Gledali smo Beranda, kako opotekaj >c hodi po sobi in se zaletava v mizo in nato v zid. Iz enega očesa mu je tekel po licu curek krvi.
Zdravnik je priskočil na pomoč in mu s silo odtrgal roke z obraza Grozno je kriknil, ko je videl Be-randove oči
Pogledali smo v Danngja. Roko je imel na prsih, dva prsta pa sta bila še redno iztegnjena Razumeli smo, kaj je storil. Droben nasmeh mu je zaigral na obrazu in zadnje besede, ki smo Uh v tej tišini slišali, so bile: - Zdaj ne bo streljal na nikogar več...
Čakali smo, dokler se zdravnik ni vrnil iz operacijske dvorane.
—	Nismo mnogo storili. Morda mu bo pozneje kak specialist lahko delno rešil vid, vendar bo moral use življenje nositi očala. Ne bo več primeren za to službo..
— Saj nikoli ni bil, — je bilo slišati mirni Holenbekov glas.
ROBKRT TURNKR
—	Ben, Mihec, kaku kej pasau novo leto?
—	Ma nanka ne taku slabo. Samo zeblo me je ku strela.
—	Videš, če bi biu šou u Kulturni dom, pej te ne bi zeblo.
— Ja. jest srn jemu drugo kompanijo. Ma sm vidu ano klapo mladenčou, ke je šla plesat u Kulturni dom. So se menli: «ma, mi vado in kulturni dom. E ti, dove te va? Anke mi vado in kulturni dom, ma no šo dove ke že. No te ša, dove ke že kulturni dom? Baštanca mal! Kuan-ti ani te že a Trieste? Dičašete. E, ma alora te doveši šaver, dove ke že kulturni dom.» Jn taku so se lepu pomenli. So bli s Krasa jn so se pelali sez openskem tranvajam u Trst. Te rečem, prou lepu jeh je blo poslušat!
— E, ben, ne stoj si grenit žiulenja zastran tega. Sej tudi kašni liberalci morejo bet jorte jezni, ke ta prvi otrok, ke se je rodu na novo leto, je biu Slovenc.
— Ma tudi u Gorici je biu prvi otrok Slovenc.
— Ben, vsaj novo leto smo dobro začeli; ma znaš, meni je aden reku, de tista naša napovedovanja niso, ku be reč, znanstveno utemeljena. De tisto, ke si ti pravu, ni blo podprto od planetov. od nebesnih znamenj jn taku naprej. Jn samo tisto res nekej vela.
— Jakec, sej zastopem. Ma videš, jest be tudi lahko kej povedau taku, znanstveno, ma samo ku amater.
— Zdej videm, de mi Slovenci smo prou zanemaril ano panogo. Videš, glih tašneh štrego-nov, ke be znali razlagat planete jn bike jn ikarpjone, tašneh štregonov mi nimamo. Tle be mogli prou kej naredet. Kej nam pomaga, de jemamo tolko avokatov jn politikov, če pej nimamo nobenga štregona!
— Jemaš prou! Sej morbet zatu nam gre taku slabo. Če be, postaumo reč, naši politiki jemeli za asistenta tudi kašnega štregona, bi bli morbet le kašno pogruntali, ke be bol vidli naprej. Taku pej je šla skori vsaka žbuža.
— Sej, sej! Jest rečem rajše kašnega poli-
tika mejn jn kašnega štregona več. Be vidu ti, kaku be se vse spremeni'o!
— A, brez skrbi! Ben, ma ti, ke tolko bereš, dej vsaj našim Tedem kašen prevod od kašnega velikega majstra-štregona, de bomo vsaj za silo zamašili — ku b' reč — tu vrzel.
— Ben, bom provirau. M a ti rečem: zmiri ku amater.
— Ne stoj bet u skrbeh zastran tega. Sej jemamo povsod samo amaterje. Lahko jeh jemamo tudi u štregoneriji.
— Alora ti povem, de tu leto bo vladau Jupiter.
— Pej kadu je tu?
—	Tu	je,	dragi	moj, an planet, ke se	glih
koker mi vrti okuli Sunca. Jn ta Jupiter bo forte pomirjevalno vplival na vse nevarne si-tuacje, ke jeh bojo nardVi diplomati jn politiki. Jn posebno potreben bo njegov vpliv, kadar bo uan, Jupiter, u znamenji device.
— E, sakrabolski Jupiter!
—	Ja,	tu	bo od začetka	leta	jn od	junija
do novembra. Ma novembra jn decembra bo pej u znamenji vage. Tabat bo forte pomagau trgovini.
—	Ja,	ja,	tabat	je Maklavž, prazniki,	novo
leto . . .
—	Ma	nevarno	bo, ke bo Saturn u znamenji ovna.	Tle	bojo	mogli bet po’itiki forte	previdni.	Jn	forte zanimivo bo	tudi,	ke bo	od ja-
nuarja do septembra tudi Uran u znamenji device . . .
— Kej bo reku Jupiter!
—	Jn	ta	Uran u devici	bo forte pomagau
dohtarjem jn medicini.
—	Tu	pej	res drži. Vidi	ke u	Južni	Afriki
so spet presadili ano srce. So dali srce od anga zamurca anmi belmi jn pravejo, de je šlo vse po sreči. Samo zdej ne znam, al bo zdej tisti beu spadau tudi u apartajd al bojo še naprej tratirali, ku de je beu?
— Jakec, jest tle govorim prou znanstveno, ti se pej delaš norca. Sm prou jezen jn ne govorim več.
— °ej ne stoj!
|	Spet o žametu
i i in drugih novostih
L-----------1 Srebrni in zlati čeveljčki - Nereovo
krzno je tudi za mlada dekleta, če ga zmorejo, seveda
Razni «hippie», «ye ye», «beat-niki» in drugi predstavniki moderne mladine vendarle niso mogli zadušiti v mladih srcih (pa ne samo ženskih) želje po romantiki in po vsem, kar diši po lepem, nežnem, ljubkem in mladostnem. To nam kažejo razne modne revije in brošure, ki so polne izredno romantičnih in ljubkih oblačil z raznimi naborki, na-šivki, pentljami, torej vsem tistim, kar je nam, ko smo bile mlade, in še našim materam izredno ugajalo. Kot glavna novost letošnje mode za mlada dekleta so pa celo žametne obleke in to iz črnega, rjavega, plavega, pa tudi zelenega žameta, s tako bogatimi jaboti, ljubkimi vezeninami in številnimi naborki iz čipk ali tyla. Prav tako so izredno moderna črna žametna krila s prelepimi belimi bluzami, prav tako bogato okrašenimi s čipkami, volani in drugimi okraski.
Nič manj romantična ni moda plaščev in pelerin, ki poudarjajo ljubkost postave ter postavljajo na svoje pravo mesto pas ter dajejo ženskim ramenom mehkobo in ljubkost.
Ne moremo si kaj, da bi ne izrazile svojega zadovoljstva nad to novo modno novostjo, čeprav se ne čutimo tako «po starem*, da nam ne bi bili všeč tudi bolj drzni modeli, tako v barvah, vzorcih in krojih. Toda videti mlado dekle, ali ženo v žametni obleki.
ali krilu, z lepim belim ovratnikom, ali z bluzo, okrašeno s številnimi naborki ali volani, je za oči res prijeten oddih in pogled.
In ker je čas raznih zabav in prireditev, ne bo odveč poudariti, da so zelo v modi tako srebrni, kot tudi zlati čeveljčki, h katerim spadajo seveda prav tako srebrne in zlate nogavice. Če bodo te nogavice služile izredno kratkim krilom, potem je bolje, da si mlada dekleta nabavijo posebne nogavice, povezane s hlačkami (ali kot jih po domače imenujemo žabe), ker bo tako odstranjena nevarnost, da bi se pri premikanju ali pri sedenju videla v tem primeru res neestetske sponke za nogavice.
Zadnjič smo v neki modni reviji čitale, da krzno nerc ali vi-son, kakor mu tukaj pravimo, ni več priljubljeno med mladimi dekleti, ne samo zaradi visoke cene (o tem sploh nočemo govoriti), temveč da to krzno, ki je tako izredno lepo, mehko in bleščeče.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiriiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiMiiiHiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiii
KANADSKI TRGOVINSKI MINISTER OPOZARJA
Omejiti bo treba porabo in hkrati povečati naložbe
Čuti se intlacija ■ Govori se o naraščanju brezposelnosti - Dohodki od turizma ■ Je Win-ters upošteval Johnsonove omejitve?
OTTAWA, 3. — V nekaterih državah Zahoda so končno začeli ugotavljati, da njihovi toliko opevani gospodarski uspehi niti niso tako trdni. Zahodna Nemčija, na primer, je svojo krizo sicer v glavnem že preživela, vendar je daleč od tega, da bi še govorila o gospodarskem čudežu. Velika Britanija si s težavami skuša ohraniti mesto med velikimi, saj je devalvacija funta šterlinga pomenila hud opomin ne le za njo in Commonwealth, pač pa tudi za mnoge njene druge pomembne poslovne partnerje. Johnson je z drastičnimi ukrepi zavrl nevarno pot, ki so jo ubrali ameriški poslovni ljudje in odmev Johnsonovih restrikcij se bo čutil tudi daleč izven ZDA Sedaj je na vrsti tudi - Kanada.
«Leto 1967 je bilo za Kanadsko gospodarstvo značilno po velikem povečanju izvoza kanadsse-ga blaga v tujino, vendar pa tudi po majhni produktivnosti, kar se odraža v stalni navzočnosti hudih problemov inflacije, če Kanadčani ne bodo s svojo potrošnjo omilili svojega pritiska na domače tržišče in ne bodo strnili v letu 1968 svojih energij za nova vlaganja in za ohranitev sedanjih proizvodnih stroškov, bo Kanada prišla v nevarnost, da resno ogrozi svojo tekmovalno sposobnost na svetovnih tržiščih. S tem bo tudi Izpodkopala temelje svoji prosperiteti.n
To je resen opomin ,ki ga je izrazil kanadski minister za trgovino Robert Winters v svojem letnem poročilu o gospodarskem stanju v deželi.
V letu 1967 se je nacionalni dohodek v Kanadi po vrednosti dvignil za 7 odst., v primerjavi z letom 1966. toda nad polovico te višje vrednosti Je treba pripisati dejstvu, da so se močno dvignile cene. Potemtakem Je tealni nacionalni dohodek veliko nižji in se Je dvignil komaj za 2,5 odst. Cene manufakturne proizvodnje so se dvignile za 2 odst., Indeks cen pa za 3.5 odst.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiilii„|lllllll,l(,l|l,|||M|||||||||||lllllinilllllllll||||||||||||l|||||||IM|||||||||||||||iaiM|||U||
HOROSKOP
OVEN (od 21 3. do 20.4.) Nehote boste storili dokaj napačno poslovno potezo, čimpi e| jo popravite. Poravnali boste nevšečen spor.
BIK (od 21.4 do 20.5.) Veliko hvaležnost boste danes dolžni neke mu prijatelju, j posrečeno zamisli jo boste zbudili precej zanimanja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne brigajte se za posle drugih, posvetite raje več pozornosti svojim. Poiščite si razvedrila v krogu prija tel jev.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Pretežni del nekega dobička pripada vam. Udeležili se boste zelo uspele zabave.
LEV (od 23. ( do 23 R ) Svojim j
časno umaknete pred svojim nasprotnikom. Vsaj deloma odpravite svojo trmoglavost.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Sreča vam bo naklonjena, zlasti v zvezi z neko neposredno kupčijo. Storite vse, da bi ne izgubili svoje vedrosti
STRELEC (od 22 11 do 21.12.) S svojo vztrajnosljo boste rešili kočljivo vprašanje, ki ga nihče pred vami ni moge . Prijetno srečanje.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Prejeli lioste sporočilo o skorajšnji rešitvi neke vase prošnje. V zako nu ni vse z rožicami postlano, zapomnite s’ to.
VODNAR (od 21 1 do 19 2.) Vaše
Sliko o počasni vendar pa vztrajni inflaciji nam izpopolnijo še nekateri podatki, ki se nanašajo na produktivnost: če vzamemo v poštev na primer, ma-nufaktumo industrijo, bomo ugotovili, da so se plače samo v zadnjem letu dvignile za okoli 7 odst., produktivnost pa je na-rastla le za 2 odst. Na področju vse industrijske dejavnosti pa se je čisti dobiček zmanjšal za polnih 6 odst. To težnjo po inflaciji spremlja tudi vztrajno naraščanje brezposelnosti, ki je torej zajela tudj Kanado, ki že dolgo let ni več poznala tega pojava Po statističnih podatkih je v Kanadi brezposelnih že nekaj nad 4 odst. vseh za delo sposobnih ljudi. V nekaterih krogih pa govore. da je ta odstotek še višji.
Zadeva postaja še bolj delikatna, če pogledamo, kako je z investicijami. Iz poročila, ki ga je dal minister Robert Winters, zvemo, da se v primerjavi z letom 1966 lanskoletne investicije niso povečale niti za pol odstotka. To je še tembolj značilno zaradi dejstva, da Je v zadnjih letih Kanada veliko investirala, saj so se te iz leta v leto večale tudi za 15 aii celo več odst
Kot smo že omenili, je Kanada zabeležila lani velik uspeh v izvozu. V letu 1967 so Kanadčani izvozili za 11 odst. več blaga kot v letu 1966 Samo ob sebi se razume, da je največji potrošnik kanadskega blaga sosedni velikan — ZDA. Predvsem absorbirajo ZDA velik del kanadske avtomobilske industrije, saj uvozijo ZDA iz Kanade kar 26 odst. vse kanadske proizvodnje avtomobilov. Da so ZDA glavni uvoznik kanadskega blaga je razumljivo deloma tudi zaradi tega, ker je obilnih 60 odst. kanadske industrije dejansko v rokah ameriškega kapitala.
Restrikcije, ki Jih je najavil Johnson, bi znale biti za Kanado nevarne, če si je Kanada mogla privoščiti nekoliko močnejšo potrošnjo doma, je mogla to storiti na račun močnega izvoza. Johnson pa napoveduje med drugim tudi krčenje uvoza. To bi za Kanado ne bilo dobro .
Kar zadeva trgovinsko bilanco Kanade, minister Winters napoveduje za tekoče leto še vedno aktivo. Ne bo pa tako, kar zadeva kanadsko plačilno bilanco, ki je že lani imela nad eno milijardo dolarjev deficita. Winters je sicer glede tega optimist, ker napoveduje da bo plačilna bilanca imela «le» 850 milijonov dolarjev deficita. Vprašanje Je, če je v svojem poročilu računal tudi z Johnsonovimi restrikcijami. Pa še nekaj drugega, je kar je vredno omeniti in kar iz W1n-tersovega poročila ne izhaja Vtem ko Je Kanadi turizem do konca 1966 prinašal vsako leto po 50 do 60 milijonov dolarjev deficita, ji Je leto 1967 prineslo kar 400 milijonov dolarjev aktiva. Ta
VEDNO VEČJI RAZVOJ LETALSKE TEHNIKE
Nadzvočna letala že letos v prometu
sodelavcem svetujte da se resneje poslovanje ni povsem solidno, to bi __________. .____...	, ,	,	,
poprimejo dela. Dobra volja pome se vam utegni r maščevati. Ne vrne- i^Inl^oL,	le 6
šavajte se v čustvene odnose, ki se vas ne tičejo
RIBI (od 20 2 do 20.3.) Ugoto vili boste, da razpolagate z mnogo I manj denaija, \ot ste mislili Ugna-
ni pol uspehe DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Pri odločanji deloma upoštevajte tudi svoj dober nos. Nekd« se vam stal no prilizuje, zavrnite ga
TEHTNIC/ ioc! 23.9. do 22.10.) j li boste v kozji rog nekega tekmeca Verjetno bo pametneje, če se za-1 v ljubezni.
posledica velikega obiska, Ki ga le doživela svetovna razstava v Montrealu Postavka 400 milijonov dolarjev aktive, namesto prejšnjih 60 milijonov pasive. torej ni postavka, ki bi jo mogli t trajno upoštevati.
Kar je včeraj še bilo kot sanje, bo 1. 1968 stvarnost, človek je od pamtiveka stremel, da bi se dvignil v nebo. Nastopil je čas, ko je to dosegel. Potem je želel preleteti velike razdalje in se povzpeti čim višje. Tudi v tem je uspel. Ni miroval, dokler ni premagal meje zvočnega zidu, ko lahko s svojimi stroji leti hitreje od zvoka. Danes si vsi žele, da bi lahko po volji leteli kamorkoli, in to v najkrajšem času v Ameriko Avstralijo ali na Kitajsko v nekaj urah, največ v enem dnevu. Stopili smo v obdobje nadzvočnih potniških letal. Doslej smo poznali samo nadzvočna letala vojaškega tipa, zdaj pa se bodo tudi civilni potniki prevažali z njimi.
V	letu 1968 bosta prvič poletela francosko - britanski «Concorde» in sovjetski «Tupoljev 144», dve letali katerih hitrost bo dva in poikrat večja od hitrosti zvoka. Dosedanja letala so n. pr. premagala razdaljo med Rio de Ja-neirom in Parizom v 13,5 ure, vtem ko bo za to, postavimo, porabil «Concorde» največ 6 ur in 50 minut.
Neposredno po prvi svetovni vojni so potniška letala s 3-4 potniki letela od 120-170 km na uro. Takrat je to predstavljalo pravo senzacijo.
Med i. 1925 in 1940 se je njihova hitrost povečala na 250 do 300 km na uro Kakih deset let po drugi svetovni vojni je v tem pogledu bil storjen velik korak naprej. Potniška letala so že dosegla do 950 km na uro, njihova kapaciteta pa je znašala okrog 190 potnikov.
«Tupoljev 144», ki je bil I. 1967 razstavljen v Parizu, še ni Ml napravil poizkusnega poleta, to se bo zgodilo letos. Potovanja s tem letalom, ki je opremljeno z najsodobnejšimi klimatskimi napravami in nudi vse udobje, bodo kratka in zelo prijetna. Velika višina, na kateri bo letelo, in pa najmodernejša navigacijska oprema, bosta potnikom zagotavljali izredno varnost.
Varnost zračnih potovanj v pogojih vse večje intenzivnosti tovrstnega prometa bo moč doseči, zagotavljajo sovjetski strokovnjaki, s pomočjo racionalnejše razporeditve zračnega prostranstva, organizacijo enosmernih linij na posameznih področjih, zagotavljajoč njihovo varnost, kot tudi varnost letališč, s pomočjo novega sistema upravljanja zračnih transportov.
V	takšnih pogojih bo /Tupoljev 144» s 120 potniki letel s hitrostjo 2500 km na uro. Polet od Pariza do Montreala bo n.pr. trajal vsega 3 ure.
Francosko letalo «Concorde» pa zdaj, po zadnjih podatkih, preizkušajo na vzletišču letališča v Toulousu. Dne 28. februarja letos se bo dvignilo v zračne višave in bo tu ostalo 45 minut. Tri do štiri mesece kasneje, torej enkrat pred začetkom poletja, bo startalo tudi letalo «Conoorde 002». S svojimi štirimi motorji, ki predstavljajo rezultat sodelovanja francoskih ln britanskih Inženirjev, bo razvijalo hitrost 2330 km na uro. Težko bo okrog 167 ton ln dolgo 56 metrov, če bo vse potekalo v redu, bo «Con-corde» stopil v promet enkrat 1. 1971. Potnik bo takrat od Pariza do New Yorka rabil tri ure. Zaradi razlike v času, torej zaradi v New Yorku naprej pomaknjene ure, bodo potniki v ameriško velemesto prispeli, še preden bodo iz Pariza odleteli.
Ameriški «Boing 2707» pa bo poletel znatno kasneje od «Con-corde» in «Tupoljeva 144». Nad-
zvočni «Boing» se bo v marsičem razlikoval od francoskega in sovjetskega letala. Imel bo neobičajno konstrukcijo, krila bodo spremenljive oblike, menjati jo bo moč med samim poletom, pač glede na hitrost. Težak bo 307 ton njegova maksimalna hitrost bo znašala 2900 km na uro. Prototip tega nadzvočnega letala bi moral prvič poleteti enkrat konec 1. 1970, vtem ko bo stavljen v promet šele 1. 1975.
Cele vojske sovjetskih, francoskih, ameriških, britanskih in drugih strokovnjakov so že leta angažirane v izdelavi načrtov za motorje in druge dele nadzvočnih letal. Samo na izdelavi letala tipa «Concorde» dela okrog 17.000 britanskih in francoskih inženirjev ter tehnikov.
Naslednjo etapo v razvoju potniških letal, pa bo predstavljala izgradnja nadzvočnih letal-veli-kanov, ki bodo lahko prevažali od 400 do 500 potnikov. Sicer pa bo prevoz z nadzvočnimi letali dražji, in sicer za okrog 25 odst. v primerjavi z današnjimi ietali.
NEW YORK, 3 - V komaj minulem letu so v Združenih državah izdelali 7.413.000 avtomobilov. To je vsekakor velikanska proizvodnja, če jo primerjamo z ostalimi avtomobilskimi državami, vendar je treba povedati, da je avtomobilska industrija ZDA v letu 1966 izdelala 8.604 000 avtomobilov, to se pravi kar 13 odst. več kot v letu 1967. Zaradi primerjave bomo dodali, da je leto prej, torej leta 1965 ameriška avtomobilska industrija dosegla svoj rekord: 9.329.000 avtomobilov, kar je skoraj dva milijona več kot v pravkar minulem letu.
Elsa Martinelli, ki je uvedla svojo modo škornjev — nogavic, ima na sebi skrajno «mini krilo*, ki je povrh skrojeno iz kovinske «tka-nine» in tehta kar 8 kg. Kdove, kako se v njej počuti?
postara .No, sedaj so pa prišli modni ustvarjalci do drugačne u-gotovitve, da namreč to prav nič ne drži, da je to dragoceno krzno izredno lep okrasek ne samo za bolj odrasle, temveč tudi za mlada dekleta, če le imajo toliko denarja na razpolago, da si ga lahko privoščijo. Saj ne govorimo o krznenih plaščih iz visona, la so še vedno izredno dragi, toda o ovratnikih, klobučkih in kratkih jopicah, ki krasijo večerne obleke. Prav te jopice so modni ustvarjalci tako izredno lepo skrojili ter jih celo okrasili z drugačnim krznom, ali z umetnimi biseri, ali pa s svilenimi naborki, tako, da postane pod njimi tudi najbolj navadna in nepomembna črna oblek* ca izredno lepa in efektna.
Za letošnje zabave in prireditve so seveda v modi še različni drugi okraski, kot na primer u-metni vložki las (toupeji), razne pestre pentlje, veliki uhani, prekrasne ogrlice, zlati in srebrni pasovi, prav tako bogato okrašene večerne torbice itd. Izbire je dovolj — vprašanje je le, če bo dovolj za vse te novosti tudi denarja.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Božična razstava v Občinski
Tudi letos je odziv likovnikov na božično razstava v Občinski galeriji številen. Sprejetih je bilo 35 slik in 7 plastik, torej štiri manj kot lani. Je pa zato več odkupov, pri čemer se je dajala prednost slikarjem, katerih dela občina ni uspela kupiti na prejšnjih razstavah. Verietno je prav zaradi tega letos šibkejša udeležba vidnejših tržaških umetnikov, ki so bili sicer stalno jrrisotni. Z odkvvi se lahko pohvalijo Abrami, Antoni, Caramori, Cornachin, Cosoli, Duiz, Orlando Franco. Bruno Riva in Pedra Zandegiacomo.
Posebnih presenečenj v odkrivanju nadarjenih med naraščajem razstava ne prinaša. Pa tudi ne umetniškega tekmovanja, ker so pač mnogi izmed razstavljavcev že prisotni na ostalih štirih božičnih razstavah. V splošnem srečujemo stare znance pa tudi toke, ki jih omžamo le na tej razstavi, taka Prntea Hirta z bronom mačk in Steidieria. Nov za nas le Pi-cotti z železno fiauro. Kraker z invrrenoeističnim oUem erp-rahne, nadalje Maria Punzn in Giamrnero Ferlan, dočim se Traverso predstavlja vrenovlien z ov-artvimi n-čhH zanimive figurativne zasnove.
Tržaška veterana fipnrctivveaa slikarstva, Lucano in Soliannvvlo s svojo prisotnostjo dokazujeta, da sta še vedno delavna, čeravno ju starost zadržuje doma. S'ede jima Laohi — Lah. Plisnier z naravno oblikovanim kipom kopalke, Teodoro Russo z mavcem «Pod bremenom krivice» ter s svojimi črnimi zabojčkastimi konstrukcijami povsod prisotni nemirni Avgust Černigoj, ki je tu v tem najnaprednejši razstavljalec.
Večina ostalih je pač poslala taka dela, ki se laže prikupijo obiskovalcem. So pa vsa na kolikor toliko dostojni višini. Medtem 7'o se najbolj približujejo stvarno ti narave Ariosi Renato v akvare’u pokrajine, Bastianutto in Bressa-vtti pa še Duiz. Dur en. Ginnni Roma in Grubissa in ce'o izumoma Walcher, pa druai. kot BerH-ni, Bomben, Coloni. Daneo Renato, De Cometli, Levi jeva. Bruno Pon-te, E mesto Zenari s «Fermenti» poustvarjajo po svoje predelane občutke zunanjega in notranjena sveta, vendar pa vedno s precevš niim razumevanjem namena razstave.
Med mladimi se odlikuje Giorgio Milia a izmed naimlaiših Loreda-na Riavini z sVodn jakom* tar Cassetti z abstraktno sliko *Pri koreninah življenja*. Edina pomembna sodobna Vlastina na ie skvjv>k ahizniniastih motornih delov Maria Zola.
MILKO BAMBIČ
Peklenski stroj za novoletno darilo
NEW YORK, 3. - Zelo prepro sto izdelan peklenski stroj so «ne-znanci* po pošti poslali v soboto na dom Da veja Dellingerja, predsednika ameriškega »Nacionalnega odbora za prenehanje vojne v Vietnamu*.
Od kod ta «novoletna pošiljka*, verjetno ni težko uganiti, kajti Dellinger ni le formalni predsednik že omenjenega odbora za borbo proti vojni v Vietnamu, pač pa je zelo aktiven v organiziranju številnih miroljubnih manifestacij.
Pri tem pa je zanimivo to, da si je peklenski stroj Dellinger sam poslal. Na zavoju je namreč pisalo, da mu zavoj pošilja predsednik neke organizacije, ki jo vodi sam Dellinger Prav s tem so se pobudniki tega ;x)nesrečenega atentata izdali. Dellingerju je bil sumljiv — pošiljatelj Zato je zavoj odnesel na policijo
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13 15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba il.35 Slov. pesmi -12.00 Tri in ena - 12.30 Za vsakogar nekaj - i3 30 Glasba po željah - 17.00 Orkester - 17.20 Pregled ital. slovstva - 17.30 Zaploskajmo jin. - 18.00 Zbor »Ernesto Solvay» • 1815 Umetnost in prireditve - 18.30 A. Lajovic: Ada-gio; Capriccio 18.55 Trio »Los Hermanos Rigual* - 19.10 Pisani balončki 19.40 Zabavni ansambli
20.00 Šport 20.30 «Jud z Malte*, drama - 22.30 skladbe davnih dob • 22.45 Romantične melodije.
12.05 Plošče 12.25 Tretja stran - 13.15 Jukt box - 13.35 Simf. koncert - 14.45 < Vidmu.
Koper
6.30,	(.30,	12.3u, 13.30, 14.00,
16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.15 Plošče - 11.00 Beležnica - 11.15 Ritmi - 11.30 Današnji pevci - 12.00, 12.50 in 14.15 Glasba po željah 15.30 Lahka glasba - 16 30 Radijski oder -
17.00	Ansambli 17.40 Plesna glasba - 18.00 in 39.30 Prenos RL -
19.00	Ansambel Masetti - 22.10 Jazz.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 Sola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 13.20 Nastop diletantov -14.40 Ital. popevke - 16.00 Pro-
CETRTEK, 4. JANUARJA 1968
gram za mladino - 18.05 Veliki variete - 20.15 Operetna glasba -
21.00	Basist W. Berry - 21.45 Folklorna glasba.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Glasba po željah -9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz
-	10.40 Pisana glasba - 11.44 Pesmi desetletja - 13.00 Vaš prijatelj Albertazzi - 13.35 Gianni Morandi
-	14.05 Juke box 14.45 Nove plošče 15.15 Barist Boris Krištof -
16.00	Aktualnosti - 16.35 Popoldanski spored - 18.00 Pisana glasba
-	19.00 Zbori z vsega sveta - 20.00 Kronike in zanimivosti - 20.10 Zbori in orkestri 21.55 Plesna glasba.
III.	program
10.00 Schubert in Berlioz - 10.45 Polifonska glasba - 11.00 Richard Strauss - 12.20 Beethovnove variacije - 13.00 Antologija interpretov
-	14.30 Brahmsova komorna glasba - 15.30 Šostakovič in Henze -16.05 Haydnova simf. štev. 9 -17.20 Francoščina • 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturne aktual nosti - 19.15 Koncert • 20.00 A. Bibalo: «D sorriso ai piedi della scala*.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Iz Wagnerjevih oper - 8.55 Radijska šola - 9.25 Dalmatinske - 9.40 K. Pahor: Bi-ba leze - 10.15 Pri vas doma -11.00 Turistični napotki 11,15 Zabavna glasba - 12.00 Na današ-
nji dan - 12.10 Iz opere Nikola Šubič Zrinjski - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe -
13.30	Priporočajo vam... 14.05 Izbrali smo vam 15.40 Pozavnist V. Globokar • 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Turistična oddaja - 18.45 Jezikovni pogovori -
19.00	Lahko noč, otroci! - 19.15 Poje Ivanko Kraševec 20.00 Domače pesmi - 21.00 Literarni večer • 21.45 Glasbeni nokturno -22.10 Skladbe D. Švare 23.05 B. Trotzig: Iz dnevnika
Ital. televizija
17.00 Program za najmlajše -
17.30	Dnevnik 17 45 Program za mladino 18.45 Kmetijska oddaja - 19.15 Roboti so med nami - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbeni program -
22.00	TV razprave: Svoboda in potrošniška družba 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.30 «11 Tappabuchi* - 21.00 Dnevnik - 21.15 Večer v cirkusu B. Smart - 22 15 Filmske in gledališke kronike
Jug. televizijo
17.10, 20.00 in 22.00 Poročila -
11.00	Angleščina 16.10 Splošna izobrazba 17.15 Zgodba o Ferdinandu 17.30 Račka — lutke -
18.00	Obzornik 18 20 V narodnem ritmu 18.45 Po sledeh napredka • 19.05 Humor, oddaja 20.35 Mozaik kratkega filma 21.05 K. Weill: Sedem smrtnih grehov — balet - 21.40 Aktualna tema.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 4 5, naj nižja 1.8, ob 19. uri 18 stopinje, zračni tlak 1009.2 raste, vlaga 45 odst., veter vzhodnik 5 km na uro, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 4. januarja
Angela
Sonce vzide ob 7.46 in zatone o*> 16.34. Dolžina dneva 8.48. Luna vzide ob 10.46 in zatone ob 21,31. Jutri, PETEK, 5. januarja Simeon
POLDRUGO LETO DEJA VNOSTI DEŽELNIH NADZORNIH ORGANOV
Na 1.430 sejati so osrednji in pokrajinski irni odbori
Odkar je dežela s posebnim zakonom prevzela nadzorno dejavnost nad krajevnimi ustanovami, se razne upravne zadeve hitreje rešujejo
Desetega julija 1966 se je začela dejavnost deželnih nadzornih odborov (osrednjega, pokrajinskega in okrožnega), ustanovljenih na podlagi zakona št. 3 od 2. marca 1966. Pred približno poldrugim letom so torej začeli ti odbori izvajati nadzorstvo nad krajevnimi upravami, medtem ko so to delo prej opravljali prefekturni organi.
Kot je znano, morajo nadzorni organi opraviti svoje delo v strogo določenem roku. Gre torej za zapleten upravni postopek, kot je poudaril tudi odbornik za krajevne ustanove Vicario. Na vsak način gre za točne naloge, ki ne dopuščajo nobenega odlašanja.
Koliko dela so opravili razni nadzorni odbori, se vidi iz števila njihovih sej in števila primerov, ki so jih na njih obravnavali. Do konca lanskega leta je imel osrednji odbor v Vidmu 202 seji in je obravnaval 9633 primerov. Pokrajinski odbor v Vidmu je imel 364 sej, na katerih je obravnaval 52.325 primerov; pokrajinski odbor v Trstu 294 sej (12.994 primerov), go-riški pokrajinski odbor 258 sej (15 tisoč 55 primerov), okrožni odbor v Pordenonu 312 sej (23.966 primerov). Skupno so imeli torej deželni nadzorni organi 1430 sej, na katerih so obravnavali 113.973 primerov.
Ce pa upoštevamo samo lansko leto, je imel osrednji odbor v Vidmu 136 sej (6788 primerov), pokrajinski odbor v Vidmu 245 sej (37.065 primerov), pokrajinski odbor v Trstu 197 sej (9291 primerov), pokrajinski odbor v Gorici 162 sej (10.388 primerov), okrožni odbor v Pordenonu 209 sej (16.886 primerov). Skupno so imeli razni odbori v deželi lani 994 sej, na katerih so obravnavali 80.418 primerov.
Pri tem je treba poudariti, da je nadzorna dejavnost ie del dejavnosti organov deželnega odbor-ništva za krajevne ustanove; k temu je treba dodati tudi aktivno upravno dejavnost, normativno delo, razne informacije itd. Skratka, z deželnim zakonom št. 3 iz leta 1966 je dežela prevzela večino nadzornih in upravnih dejavnosti, ki jih je nekoč opravljala država preko ministrstev za notranje zadeve, za zdravstvo, za turizem in kmetijstvo ter v pokrajinah preko prefektov, pokrajinskih upravnih odborov, odborov za javno skrbstvo in dobrodelnost ter pokrajinskih zdravnikov in živinozdravnikov. Seveda so v začetku bile razne tež-koče in se je zato marsikaj zataknilo. Na splošno pa lahko ugotavljamo, da pomenijo deželni nadzorni organi za krajevne ustanove v Furlaniji - Julijski krajini važen pravni preokret in izboljšan postopek, kar pomeni, da se razne zadeve bolj hitro rešujejo.
Začasna zasedba zemljišč na področju Industrijskega pristanišča
List za sodne objave (foglio de-gli annunci legali) za tržaško pokrajino od 29. decembra 1967 st.
Razmestitev in telefoni deželnih uradov
Po zadnjih premestitvah deželnih uradov so ti takole razmeščeni:
UL. CARDUCCI št. 6 so: predsedstvo deželnega odbora (uradi predsednika, podpredsednika ter odbornika za splošne zadeve in načrtovanje), splošno tajništvo, predsedstva odbora, urad za načrtovanje, študije in statistike, ter odbomištvo za finance. Ti uradi imajo sledeče telefonske številke: 36803,	61838,	36729,	84464,	36867,
61886, 38772, 23916,29605,23369,24416.
UL. TEATRO št. 5: predsedstvo deželnega sveta in glavno tajništvo deželnega sveta. Telefonske številke: 61835, 61836, 29036, 29049, 29328, 38763, 38950, 68056, 68091, 38964.
UL. MILANO št. 19: odbomištvo za higieno in zdravstvo z naslednjimi telefonskimi številkami: 36294, 69518, 31907, 36271. Odbomištvo za šport, urad za razvedrilne in športne dejavnosti ter zemljiško-knjižni urad; telefonski številki 23102 in 23603.
NABREŽJE NAZARIO SAURO št. 8: odbomištvo za javna dela, odbornik za urbanistiko in deželni urad za urbanistiko s sledečimi telefonskimi številkami: 69345, 69347, 68379,	68557,	68569,	69074,	31035,
69171, 69346.
TRG OBERDAN št. 5: odbomištvo za prosveto in kulturne dejavnosti in odbomištvo za prevoze in turizem z naslednjimi telefonskimi številkam?; ,69081, 69082, 69083,	61217,	61276,	61852,	61228,
61306, 68274,
MIRAMARSKI DREVORED št. 9: odbomištvo za industrijo in trgovino in pokrajinski urad za krajevne ustanove v Trstu s telefonskimi številkami: 69581, 69582, 69583, 69584, 69585, 23095, 23747, 68052.
UL. DEGLI STELLA št. 1/3: odbomištvo za delo za socialno skrbstvo in obrt; telefonski številki: 35873 in 36728.
UL. GIUSTINIANO št. 4: tržaški urad deželnega odbomištva za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo ter zakonodajni pravni urad dežele; telefon št. 31747.
V GORICI, LARGO CULIAT št. 7: pokrajinski urad krajevnih ustanov; telef. 87351.
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiilllilliiiiiiilillllliliiiilillilliiliiliiiiiiiH
Nova pobuda
godbenega društva
v Trebčah
53 objavlja sklep deželnega odbora od 14. novembra 1967 o začasni zasedbi nekaterih zemljišč na področju Industrijskega pristanišča za gradnjo prvega dela železniške zveze med žavljami in Orehom. Odlok pravi, da bo z nadaljnjim ukrepom določena odškodnina, kakor tudi površina zemljišč, ki bodo prišla v poštev za začasno zasedbo zaradi gradnje omenjene železnice.
V odloku je tudi seznam lastnikov zemljišč: Celestina Civitan pok. Andreja por. Reganzin — kat. št. 153/3, Anna Ceppi — kat. št. 158/5, Franc Volk (iz Križa) — kat. št. 158/6, Emilij Palčič — kat. št. 158/7, Luisa Efrem — kat. št.
158/12, Danijel Jercog — kat. št. 158/13, Josip Roiaz — kat. št. 27/2, Just Mohor — kat. št. 28/2, Dra-gomil Canciani —• kat. št. 28/3, Ivan Rakar — kat. št. 19, Ivan Racar — kat. št. 23, 10, 13, 14 in 15, Ana Crevatin por. Fontanot — kat. št. 9, Francesco Furlan, Alberto Furlan in Angela Sila vd. Furlan — kat. št. 1161, Giuseppe Rosaz — kat. št. 1161/7.

Odv. Crusizio zapustil občinski legalni urad
župan inž. Spaccini je včeraj sprejel na poslovilni obisk odv. Gastona Crusizia, ki je 45 let vodil občinski legalni urad. Srečanja so se udeležili tudi nekateri občinski odborniki in namestnik občinskega glavnega tajnika. Ob tej priložnosti je župan imel kratek nagovor, v katerem se je zahvalil odv. Crusiziu za njegovo dolgoletno delo na županstvu ter mu podaril zlati ponatis občinskega pečata iz 14. stoletja.
Odv. Crusizio ni bil stalni nameščenec županstva, marveč je imel z županstvom posebno pogodbo, na osnovi katere je skrbel za vsa pravna vprašanja občinske uprave in njenih ustanov. S 1. januarjem letos pa je županstvo ustanovilo svoj legalni oddelek, ki bo deloval v okviru glavnega tajništva. V tem oddelku so sedaj zaposleni stalni občinski uslužbenci, ki so se strokovno izučili pod dolgoletnim vodstvom odv. Crusizia.
£ Župan je izdal ukaz, na osnovi katerega je ukinjena prepoved vož. nje tovornjakov in drugih vozil po Stari istrski cesti, na odseku, kjer se vključuje v Ul. Flavia in kjer je krajevna tržnica.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiniiiiiiiiiHniHHiiniiniiffiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiB
V	preteklem letu se v Trebčah ni povečalo zanimanje samo za šport, ampak tud! za druge družabne ustanove in udejstvovanja. Dobro vemo, kako je šport važen činltelj za združevanje mladine, ki poleg šole in doma lahko pripomore njenemu telesnemu utrjevanju in vzgojno vpliva (če se tega organizatorji zavedajo) na njen duševni razvoj. Ne sme pa biti šport edina privlačna sila, ki naj približa mladega človeka k družaonemu izživljanju. Mnogo je lahko načinov, ki mladino združujejo pri skupnem delu. Eden teh je lahko tudi godbeno društvo.
V	Trebčah obstaja že več kot petdeset let godbeno društvo na pihala, ki je skozi vsa ta leta aktivno delovalo, razen kratkih presledkov, med obema vojnama. Za časa fašizma je bila to edina vaška ustanova, ki je lahko obstajala in nemoteno delovala. Pritegnila Je k sebi mnogo mladih fantov in mož, ki so imeli tako priložnost govoriti v svojem materinem jeziku. In čeprav jim to ni bilo mogoče na javnih prireditvah, so si lahko privoščili večjo svobodo ob plesih, ki so jih organizirali po raznih kraških vaseh. Trebenska godba je bila dobro poznana daleč naokrog in te še sedaj, ko hodiš po Krasu in poveš, da si iz Trebč, marsikateri stari moš vpraša, če poznaš tega ali onega godca, ki ga že zdavnaj ni med nami. Dobro se ljudje spominjajo predvsem pokojnega učltelja-samouka Danila Kralja, po domače Polonča, muzikalno zelo nadarjenega človeka, ki Je bil po naravi pravi veseljak in je mnogo pripomogel in se žrtvoval za skupno delo.
No, o trebenski godbi bi lahko marsikaj zanimivega povedali, šaljivega in veselega, o čemer bomo pisali ob drugi priliki.
Da bi se pa ta važna vaška u-stanova lahko razvijala in delovala še v bodoče, je bilo potrebno iskati novih moči. Starih godcev je vedno manj in se mora društvo ob vsaki večji prireditvi posluževati tujih članov iz drugih vasi ali iz mesta. Sedanji odbor se je teh pomanjkljivosti zavedel in sprevidel, da tako naprej ne bo šlo. Zato so povabili v svoj krog mlade fante. In res se jih je odzvalo lepo število, tako da se jih sedaj pridno uči kar petnajst. Upa se, <U bodo pri tem vztrajali in jih
bomo lahko poslušali že letos spomladi na javni prireditvi.
Zavedati se moramo, da je vsaka podobna pobuda, s katero lahko privlačimo mladino, važna in jo moramo tudi podpirati, ker nam pripomore združevati mladino in jo spodbujati k skupnemu delu, ki naj koristi celi vasi. Obenem se mladina obdrži v pristnem domačem okolju, kar je zelo važno tudi za nas narodni obstoj.
Čeprav marsikdo trdi, da je vaška muzika zastarela, nemoderna navada, ki mladine ne privlači, bodo mladi trebenski godci skušali dokazati, da ta trditev ne drži.
Kr.
NEKAJ PODATKOV IZ MIUSKEGA PRORAČUNA
Glavni vir dohodkov trošarina največji izdatki pa za osebje
Ko bo uveden zakon o krajevnih financah, bodo občinske uprave črpale svoje dohodke predvsem iz neposrednih davkov
Kakor smo že poročali, je milj-ski svet pred nekaj dnevi z večino glasov odobril občinski proračun za letošnje leto, ki predvideva 178 milijonov 606.993 lir dohodkov, 277 milijonov 278.042 lir izdatkov, 98 milijonov 671.049 lir primanjkljaj^ Primanjkljaj bodo krili z dodatnimi trošarinami (40.510.837 lir), z državnim prispevkom (49.800.000 lir) in s posojilom (8.360.212 lir). Sklep o dodatnih trošarinah je občinski svet odobril že pred odobritvijo proračuna.
Navedli bomo nekaj postavk iz proračuna, ker nismo o tem poročali ob zaključku razprave. Kakor v vseh drugih občinah, je tudi v miljski občini glavni vir dohodkov trošarina, to se pravi posredni davek, namesto da bi oočinske uprave črpale svoje dohodke predvsem iz neposrednih davkov, kar bo možno, ko bodo uvedli zakon o krajevnih financah. Za letos predvidevajo v miljski občini 102.680.000 lir dohodkov od trošarine, 25 mil. lir od družinskega davka, 8.675.000 lir od davka na industrijo, trgovino in obrt, 18 mil. lir od deleža na IGE, 4 mil. od deleža na davek za javne prireditve itd.
Med rednimi izdatki so največje postavke za občinsko osebje, in sicer 31.080.450 lir za plače, 8.840.370 lir za socialno zavarovanje osebja,
1.750.000	lir za izredno delo, 6 milijonov 200.000 lir za pokojnine,
900.000	lir za delovanje raznih komisij itd. Izdatki za občinski tehnični urad bodo znašali skujmo 34 milijonov 944.060 lir; stroški za tro-šarinski urad 13.881.670 lir, za plače in socialno zavarovanje mestnih stražarjev 8.762.410 in 2.186.315 lir, za osnovne šole skupno 21 mi-lijinov 154.575 lir, za srednjo šolo 8.170.320 lir, za šolski patronat 631 tisoč 150 lir, za šolsko zdravstvo in higieno 714.430 lir, za šolske knjižnice 100.000 lir. Kot druga leta bo občina prispevala 1 milijon lir za miljski karneval in 1,5 milijona lir za razne kulturne prireditve. Stroški za splošno zdravstvo in higieno bodo znašali 6.672.770 lir, za javno razsvetljavo 20 milijonov Ur, za javne pipe in pralnice 650.000 lir, za mestno čistočo 23.454.445 lir, za zdravniško oskrbo 6.860.055 lir, za zdravljenje revnih v bolnišnicah 10 milijonov lir, za vzdrževanje zunanjih cest 1.700.000 Ur, za nakup novega avtomobila 1,2 milijona lir itd.
doktorirajo v francoskem jeziku in književnosti in za promovirance katere koli fakultete ter za štipendije za poletne tečaje, ki so namenjene profesorjem francoščine za sj>opolnjevanje v tem jeziku.
Francoske štipendije za spopolnjevanje v francoščini
Ministrstvo zunanjih zadev sporoča, da zaj>ade 15 januarja rok za predložitev prošenj za štipendije francoske vlade v korist italijanskim državljanom za akademsko leto 1968-69. Gre za štipendije za spopolnjevanje, ki jih dobe tisti, ki
Drevi skupščina članov PSIDP
MANIFESTACIJA SOLIDARNOSTI Z GRŠKIM NARODOM
ANSAMBEL «MIKIS THE0D0RAKIS» PRIREDI JUTRI KONCERT V TRSTU
Dirigiral bo Yannis Didilis, pela pa bosta Maria Farantuori in Antonis Kaloyannis
Na pobudo tržaške pokrajinske in občinske uprave bo jutri ob 21. uri v dvorani Krožka za kulturo in umetnost solidarnostna manifestacija s prijateljskim grškim narodom, na kateri bo nastopil ansambel «1 Bouzoukis di Mikis Theodorakis».
Orkester bo vodil Yannis Didilis, pela pa bosta Maria Farantouri in Antonis Kalogannis. Ansambel «Mi-kis Theodorakis» je bil ustanovljen leta 1960. V tistem letu je znani grški skladatelj stopil na pozomico grške ljudske glasbe in je v kratkem času zaslovel po vsem svetu.
Mikis TheodoraJcis, ki je sedaj v zaporih grških fašističnih polkovnikov, je doslej uglasbil, več kot 200 pesmi, katerih tekste so napisali največji sodobni grški pesniki. Te pesmi in ta glasba so postale imovina grškega naroda, ki je našel v njih vso svojo dušo in življenje.
Ansambel je pod vodstvom Theo-dorakisa m sedaj pod vodstvom Di-dilisa imel veliko število koncertov v Grčiji in v številnih evropskih in drugih državah. Sloves Theodorakisa kot skladatelja iz dneva v dan narašča, ker so njegove pesmi izraz socialnih in političnih vprašanj in težav Grčije.
Program jutrišnjega koncerta je sledeč: prvi del: uvertura, Axion Esti (tri pesmi), Epitaf (8 pesmi), Vamalis (2 pesmi). Mares Kikla-des (2 pesmi), Enas Omiros (3 pesmi). Drugi del: Balada umrlega brata (i pesmi), Mathausen (4 pesmi), Romiossgni (4 pesmi), Epi-fania (3 pesmi) in pesmi iz zapo ra (3 pesmi).
v Šentpetru slovesno uprizorilo «A-narhista» Jake Stoke Pri predstavi bo sodeloval tudi pevski zbor iz Štoblanka. Ob tej priliki je Slovensko gledališče poskrbelo za priredbo teksta z nekaterimi besedami in naglasi v benečanskem dialektu.
Gostovanje je organiziralo prosvetno društvo «Ivan Trinko» iz Čedada.
«1 Gufi» spet odlični
Kot je bilo pričakovati, so Roberto Brivio, Gianni Magni, Lino Patruno in Nami Svampa — znani kot ansambel «1 Gufi» — dosegli tudi včeraj popoln uspeh. Ti pevci, igralci in mirni so že po svojem žanru v prvih vrstah, dober tekst pa jim daje še toliko več možnosti za uveljavljenje. Duhovito besedilo zanje je pripravil Gigi Lu-nari.
Občinstvo je bilo s predstavo zelo zadovoljno tako z izvajalci kot z imenitno režijo in sceno, če pa bi se odločili, da bi izrekli posebno pohvalo na račun katerega od izvajalcev, potem bi morali imenovati Magnija.
Posebej je treba povedati, da te prireditve ne gre zamenjavati z nastopom kakih popevkarjev, temveč za resno in inteligentno skupino, ki zasluži mnogo obiska.
Drevi ob 20. uri bo na sedežu na Trgu Stare mitnice štev. 11 skupščina članov PSIUP.
Pokrajinski tajnik Ezio Martone bo podal poročilo o nedavnih skle. pih osrednjega vodstva stranke glede sporazuma s KPI za predložitev skupnih kandidatnih Ust za prihodnje volitve senatorjev.
Slovensko gledališče bo prvič gostovalo v Beneški Sloveniji
Slovensko gledališče v Trstu bo prvič v zgodovini gostovalo v Beneški Sloveniji. 7. t.m. ob 16. uri bo v župnijski dvorani *Victoria»

Darilni zavoji za otroke uslužbencev deželne uprave
V petek 5. januarja ob 10. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi v Trstu razdeUli darilne zavoje otrokom uslužbencev deželne upra ve. Pri razdeljevanju bodo navzoči predsednik deželnega sveta de Rinaldini, podpredsednik deželnega odbora Giacometti, razni odborniki in deželni funkcionarji. Od 10.15 do 11. ure bodo predvajaU filme s sUkanicami v barvah, zatem bodo izžrebali štiri bogate nagrade ter izročili 380 zavojev, v katerih bodo igračke, knjige m slaščice.
Trg Stare mitnice
Nova avtobusna proga — št. 22 — že povezuje in Kolonkovec
SINDIKALNA KRONIKA
V	podjetju Saifac odložili odpuste do 15. januarja
V	podjetju Machne so odpustili pet uradnikov . Posredo. vanje odbornika Marpillera glede ladjedelnice Felszegi
Položaj v podjetju Saifac se ni v novem letu prav nič spremenil. Na sestanku, ki je bil 30. decembra pri Zvezi industrijcev med predstavniki sindikatov ln podjetja, so se razšli po zagotovilu, da pride 15. t.m. v Trst predsednik podjetja, ki ima svoj glavni sedež v Benetkah. Do takrat bo tovarna nadaljevala redno delo, potem pa se bo videlo. Vsekakor ni dalo vod
Ko se končajo dolgotrajna tpmeljna dela — zlasti če gre za večjo stavbo — začne iti delo hitreje od rok. Bodoča palača Kinascente na Trgu Starc mitnice se je že dvignila precej od tal in sedaj bo
hitro rasla v višino.
stvo jxxljetja nobenega zagotovila, iz katerega bi se dalo sklepati, da se je odreklo nameri, da zapre tovarno.
V podjetju Machne so za sedaj odložili nameravane odpuste delavcev, odpustili pa so pet uradnikov, proti čemur so sindikati protestirali, a doslej brez haska. Od skupnih 60 delavcev in uradnikov jih namerava podjetje odpustiti 40, tako da bi ostalo le še 15 delavcev ln 5 uradnikov. S tako skrčeno delovno silo ne bi mogla tovarna nadaljevati svoje dejavnosti in bi se spremenila v navadno skladišče. Vsekakor je dalo deželno odbomištvo za delo jx>budo za sestanek predstavnikov podjetja in delavcev, na katerem bodo razpravljali o nastalem sporu.
Tudi v ladjedelnici Felszegy ni nič novega. Delavcem so sicer Izplačali prejemke do konca leta. sedaj pa nimajo nobenih Jamstev, da bodo prejemali plačo za svoje delo od 1. Januarja naprej. Po posredovanju raznih oblasti Je nastala možnost, da bi prevzelo ladjedelnico kakšno drugo podjetje oziroma skupina, a doslej ni v zvezi s tem še nič konkretnega. V zvezi s tem je včeraj deželni odbornik za industrijo ln trgovino Marpillero sklical sestanek s predstavniki sindikatov.
Natečaj
V Uradnem vestniku št. 317 z dne 21. decembra 1967 je objavljeno besedilo natečaja za 70 mest pomožnega funkcionarja pri pokrajinskih direkcijah Državne zaklad niče. Na natečaj, ki so ga razpisali z ministrskim dekretom z dne 17. novembra 1967, se interesenti lahko prijavijo do 20. t.m. in sicer neposredno na Glavno ravnateljstvo zakladnice v Rimu. Za morebitne informacije se interesenti lahko obrnejo na pokrajinsko direkcijo državne zakladnice, Trst-Korzo Cavour, 2/2, in sicer vsak delavnik od 9.30 do 11.30.
Uvoz bombažnih tkanin iz Jugoslavije
Glavno ravnateljstvo za uvozne in izvozne posle pri ministrstvu za zunanjo trgovino je te dni določilo letošnji kontingent za uvoz gladkih, surovih in beljenih bombažnih tkanin iz Jugoslavije. Kontingent znaša 5.123 ton in velja za razdobje 1. januar-31. december 1968. Uvoz tkanin se bo vršil čez tržaško in milansko carinarnico, in sicer v trimesečnih kvotah; čez Trst bo carinarnica dovolila v vsakem letošnjem trimesečju uvoz 650 ton tkanin, to je skupno 2.600 ton blaga, čez milansko pa bodo dobave do konca leta dosegle 2.52S ton. Kontingenti, ki ne bi bili popolnoma izrabljeni v ustreznih trimesečjih, se bodo prenesli v naslednja trimesečja. Tržaška in milanska carinarnica bosta dovoljevali uvoz le tistih dobav, ki jih bo spremljal dokument Sekretariata za tekstilno industrijo pri Zvezni gospodarski zbornici v Beogradu.
Obnovitev obrtnih knjižic branjevcev
2upanstvo poziva vse krošnjarje in branjevce, naj izročijo osebno ali preko svojih organizacij občin skemu uradu za trgovska dovoljenja obrtno knjižico v potrditev za leto 1968.
Kdor ne bo obnovil knjižice do 30. junija letos, ne bo mogel več opravljati svojih trgovskih poslov.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi
v soboto, 6. januarja ob 17. uri
v Kulturni dom
v nedeljo, 7. januarja ob 16.30 v dvorano
Lj*udskega doma v Križu na folklorni popoldan
JI OD ISTRE
■Sl DO MAKEDONIJE
Gostujeta 50-članski mešani pevski zbor «MLADOST» in folklorna skupina «STUDENT» z Reke
Pevski spored ob spremljavi ljudskih instrumentov je izredno za-nimiv in naši publiki v glavnem še nepoznan. Zato priporočamo cenjenemu občinstvu, da si pravočasno poskrbi vstopnice.
Vstopnina:
6. januarja 500 lir, dijaki in pevci 300 lir; rezervacija in prodaja vstopnic na Prosvetni zvezi, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 ter poldrugo uro pred začetkom koncerta pri blagajni.
7. januarja 300 lir, otroci 150 lir; prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta.
iiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitimiimtiiiiiiiiiiimiimii
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
GOST
PROSVETNEGA DRUŠTVA «IVAN TRINKO» IZ ČEDADA
V nedeljo, 7. januarja ob 16. uri v župnijski dvorani «VICTORIA» v št. Petru ob Nadiži:
Jaka Štoka
«ANARHIST»
(burka v dveh dejanjih)
llIliiiiiiiiiiiiimilii.lliilliniillMllimiiliilllllllHllHll
GLASBENA MATICA TRST V nedeljo, 14. januarja 1968 ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma
KONCERT
orkestra Glasbene matice
Dirigent:
Oskar Kjuder
Solist:
Aci Bertoncelj
(klavir)
Na sporedu so dela skladateljev: Goleminova, J. S. Bacha, L. van Beethovna in V. A. Mozarta.
Trčenje avtov
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so sinoči sprejeli 23-letno ba-ristko Fiorello Macovaz vd. Longo-ni iz Ul. Apiari 21, ki se bo morala zdraviti 7 dni zaradi udarcev po glavi, čelu, kolenih in desni nogi. Macovazova se je malo prej peljala v avtu, ki ga je po Trgu tra i Rivi proti Miramarskem drevoredu šofiral 22-letni Giovanni Klun. Sredi trga pa je prišlo do čelnega trčenja z avtom TS 91558, ki ga je nasproti pripeljal 25-letni Giorgio Grazzeri, namenjen proti Ul. Apiari. Pri nesreči se je ranila samo Macovazova.
Šoferka je podrla pešca
Na Senenem trgu se je sinoči pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 72-letni upokojenec Giovanni Turco iz Ul. Parenzan 22. Ko je na zebrastem prehodu prečkal trg, je iz predora in namenjen proti središču, z avtom fiat 750 TS 82694 pripeljala 31-letna Maria Pos-sega por. Digliotti iz Ul. D’Angeli 6 in ga podrla. Pri nesreči se je Turco pobil in ranil po spodnji strani hrbta, desnem zapestju in kolenu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Pokrajinska direkcija državne zakladnice sporoča, da bo zakladnica v smislu ministrskega dekreta z dne 13. novembra 1967 (Uradni vestnik št. 301 z dne 2. decembra 1967) izdala serijo blagajniških nakazil na devet let po obrestni meri 5 odst., ki naj zamenjajo nakazila iste vrste, ki so dospela 1. januarja letos. Obnovitev nakazil z novimi, katerih veljavnost bo zapadla 1. januarja 1977, je možna do vključno 8. marca letos. Kdor bi si pa želel nabaviti nova nakazila proti gotovini, naj to o-pravi do vključno 19. januarja 1968. Ustrezne prošnje na nekol-kovanem papirju je treba nasloviti na Pokrajinsko direkcijo državne zakladnice. Trst, Korzo Cavour 2-2. Za informacije je urad odprt vsak delavnik od 9.30 do 11.30.
Električna žica zadela zakonca
Včeraj popoldne so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli na zdravljenje zakonca Bonivento, 61-letnega ribiča Pietra in 61-letno gospodinjo Angelo Kotterle iz Ul. Fiavia 22, ki sta malo prej na Kor-zu Italija, nasproti veleblagovnice Coin, postala žrtvi nenavadne nesreče. Ko sta hodila po pločniku, ju je zadela električna žica filo-Dusne napeljave, ki se je utrgala, ko je mimo zapeljal filobus proge štev. 10.
Bonivento je zadobil udarce po glavi in rane po čelu, njegova žena pa rane po desnem sencu in glavi. Oba se bosta morala zdraviti po 7 dni.
Darovi in prispevki
V spomin na Emico Kopani darujeta DlroMrl in Sonja di Demetrio 5000 lir za Dijaško matico.
Seznami plačevalcev trošarine na gradbeni material
Županstvo sporoča vsem prizadetim davkoplačevalcem, da bodo od 8. januarja dalje za 15 dni na javni vpogled na oddelku za davke in pristojbine, Trg Granattieri 2-III. nadstropje, soba št. 272, seznami plačevalcev trošarine na gradbeni material za leto 1968 za razna stavbena popravljalna dela. Sezname si prizadeti lahko ogledajo vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 3. januarja 1968 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 13 oseb.
UMRLI SO: 91-letna Caterina Cor-va vd. Mlllavaz, 62-1 etn 1 Libero Wie-ser, 76-letnl Leonardo Lionetti, 79-letna Eufemia Bosaz poc. Rocco, 83-letna Emilla Chigi por. Spunton, 59-letna Margherita Facchin-Zulmin por. Vlezzoll, 54-letna Margherita Parodi por. Bi-anchl, 72-letna Carlo Oltolini, 59-letnt Nereo Cazzarolo, 70-letnl Francesco Ferconi, 44-letni Gaetano Riosa, 67-letni Giuseppe Bassi, 58-letna Angela Franza por. Ražman.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
i’ K s T
Vlale XX Settembre 16/111
Gledališča
VERDI
Pri blagajni se sprejemajo a-bonmaji za drugi del sezone 1967-1968, ki se bo začel 13. januarja z »Deklico iz Pskova» Rimska Korzakova v prvi tržaški izvedbi-Sledil bo večer treh enodejank, ih sicer Donizettijevega «Žvonca». Poulericovega »Človeškega glasu’ in Tosattijevega »Boksa«. Pozneje bodo predvajali Rossinijevo «Pč pelkos- in Beethovnovega »Fidelia’ v izvirniku. Zadnje dni februarja bo na vrsti Boitov «Mefistofeles». prve dni marca pa bo v Verdija nastopila državna Opera iz Brna. in sicer s Stravvinskega baleto® «Petruška» in Ravelovim baletom «Daphnis in Chloes-, obe prvič izvajani v našem mestu. Sezona se bo zaključila z Wolf-Ferrarijevii® »Štirimi grobijani*.
STALNO GLEDALIŠČE
Danes ob 20.30 «1 Gufi» ponove odlično predstavo «Ne vem. niše® videl, če sem bil zraven, sem spal*-
Nazionale 16.00 «Quella sporca dozzi-na» Technicolor. Lee Marvtn, Er nest Bognine, George Kennedy,
Excelsior 16.00 ((James Bond 007 Casino Royale» Technicolor. Serij* kriminalk v izvedbi neprekosljive-ga Seana Conneryja. Ni prepovedano.
Fenice 16.00 «Questi fantasml® Technicolor. Sophia Loren. Vittorio Gas-sman, Margaret Lee, Mario Adorf-Režija Renato Castellant.
Eden 16.00 ((Silvestra e Gonzales il> orbita«. Prvij v Trstu, barvna risanka.
Grattacielo 16.00 «Natascia» Technicolor. Film po romanu Leva Tolstoja Vojna in mir. Ljudmila Save-ljeva. Sergej Bondarčuk.
Rltz (Ulica San Francesco Štev. 10) 16.00 «Dr. Faust« R. Burton, E.Tay-lor. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «1 barbien di Stcilia* Technicolor. Zabavni film. Franco Franchi. Ciccio lngrassia.
Filodrammatico 15.30 «11 buono, 0 brutto. M catttvo« Technicolor. VVe-stern. Cilnt Eastvvood.
Moderno 16.00 «1 due bagni-ni« F-Franchi, C. lngrassia, Lola Falana, Rocky Roberts
Cristallo 16.00 «Un italiano in America« A. Sordi, V. De Sica. Cine-mascope, technicolor.
Garibaldi Zaprto.
Capltol 16.00 «La clntura dl častiti* Technicolor. Tony Curtis, Monica Vitti. Prepovedano mladini pod Izletom.
Aurora 16.00, 21.30 «Marcelllno, pan* e vino«.
Astoria 16.00, 21.30 «Avventura in O-riente« Technicolor. Elvis Presley.
Impero 16.00 ((Bella di giorno« C. Dane ue.
Astra 16.30 W. Disney — «Winn!e. 1’orsetto goloso«, druge barvne risanke in film «Deserto che vive»-
Vittorio Veneto 16.00 «Ti ho sposato per allegria« Monica Vitti, G. Al-bertazzi. Technicolor. Clnemascope.
Ideale 16.00 «Due once di plombo*-Technicolor VVestern. Robert VVood. Chrlstine Josanl.
Abbazia 16.00 «La battaglia del Rio della Plata«. Technicolor. Petef Finch. Dvoboj križark v drugi svetovni vojni.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
Za svete tri kralje v Kranjsko goro!
POTOVALNI URAD
« A U R l R A »
rezervira za 6. in 7. Januar vse hotelske storitve v Kranjski gori.
Kosilo, večerja in prenočišče
6.	januarja ter zajtrk in kosilo
7.	januarja stane v hotelu Prisank 4.500 lir v hotelu Razor pa 3.150 lir.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, telefon 29243.
«SANJSK0 KNJIGO* dobite tudi:	
na PROSEKU:	tobakarna TUKOVEC
v KRIŽU:	tobakarna ŠVAB
v NABREŽINI:	trgovina MIKA
v SESLJANU:	papirnica TAGLIAFERRO
na OPČINAH:	papirnica BERNARDI
v BAZOVICI:	tobakarna KRIŽMANČIČ
v DOLINI:	trgovina KOS
IZ JUBILEJNE PUBLIKACIJE ZA 70-LETNICO
Pred 70 leti so v Trstu začeli goreti prvi plavži na premog
Skedenjska železarna je bila najprej obrat nekdanje <tKranjske industrijske družbe), po prvi in drugi svetovni vojni pa je menjavala gospodarje
,, .N°vembra lanskega leta je Italijanska železarska družba «Ital-6Mer» slavila svojo 70. obletnico, j''® Plavže so namreč pognali le-la 1897 v Trstu na premog in Piom-^!PU na oglje, v obratih tedanje « Kranjske industrijske družbe« od-S?®?, «Alti Form e Fonderie di nomblino)). Oba omenjena obrata „5? f^nes v okviru državne družbe vili	kl ste-fe 12 obratov po
in sicer Štiri obrate, ki po načelu tako imenova-integralnega ciklusa proizvodnje, ter šest manjših obratov, se sčasoma specializirali v °5nJt določenih železarskih proizvodov, štirje obrati z integralno proizvodnjo se nahajajo v Cor-Tarantu, Bagnoliju in lombinu, manjši obrati družbe pa so v Trstu, Savoni, S. Giovanni Val-Dn-u’„Loveru, Margheri, Novi Li-«ure, Campiju in Genovi.
.„V železarskih obratih «Italsider» i®,“anes zaposlenih 38.000 delav-ikt in uradnikov; proizvodnja je v A™ 19«6 dosegla 6.000.000 ton su-invf83 zeleza in 7 milijonov ton iiij	bodo dokončno uresni-
načrte za razširitev in okrepi--^Voiistoječih -obratov, kar se bo zgodijo do leta 1969. bo zmoglji-vost obratov dosegla 8.000.000 ton surovega železa in 9.000.000 ton je-, S tem se bo «Italsider» uvrsti-najvažnejše železarske kon-cerne v Evropi.
ro?b sv°Ji sedemdesetletnici je U-,,fr ,za stike s publiko pri vodstvu vt i. er» izdal spominsko publikacijo, v kateri je s slikami prika-nn- fr,azvoJ vseh obratov družbe od posameznega obrata do da-i^hjrh dni. Kakor običajno, je vodstvo družbe poskrbelo tudi za osusno opremo publikacije ter se Je pri njeni sestavi poslužilo pomo-sodelavcev iz uradov za stike s E“hltko prj posameznih obratih.
1 rzaski urad je poskrbel za publi-
Goriško-beneški dnevnik
mizarska delavnica
JOSIP VENIER
Nabrežina 2
vošči vsem srečno novo leto
TRGOVINA ELEKTROGOSPO-DINJSKIH predmetov
ZVONKO RADOVIČ
NABREŽINA 77 (Kamnolomi) vošči vsem srečno novo leto
krojacnica
Albin Filipič - Filippi
OPČINE, Proseška 35
uoščj vsem srečno novo leto
Zaloga drv, premoga in kerosena
RUDOLF VREMEC
OPČINE, Narodna 78 - tel. 221306
vošči vsem srečno novo leto
Galanterijska trgovina usnjenih izdelkov, torbic, itd.
JOLANDA BABICH
OPČINE, Proseška 16/A
vošči vsem srečno novo leto
Drogerija
PODOBNIK
OPČINE, Proseška 22
uošči vsem srečno novo leto
V škedenjski železarni pripravljajo kokile za odpremo po železnici
kacijo vrsto fotografskih posnetkov o staremu Trstu iz znane Mo-dianove zbirke in nekaj posnetkov iz današnjih proizvodnih procesov v škedenjski železarni, železarno so začeli graditi leta 1896, da bi v njej predelovali železno rudo iz čezmorja za potrebe ostalih obratov «Kranjske industrijske družbe« v zaledju. Iz visoke peči je prvič priteklo surovo železo v novembru 1897. Med prvo svetovno vojno se je proizvodnja v železarni povsem ustavila, po vojni pa so jo ponovno pognali leta 1924 in sicer v okviru družbe «Alti Forni e Accia-ierie della Venezia Giulia«. Leta 1931 je družba prešla v okrilje (dive«, po drugi svetovni vojni, med katero je železarna utrpela veliko škodo, pa je škedenjski obrat prešel v razvojni načrt «IRJ-Finsider».
V drug; simpatični publikaciji z naslovom «Casopis leta 1897» je Italslder 'zbrala 'najvažnejše dogodke iz vsega sveta v omenjenem letu. Iz Trsta prinaša publikacija notico o pričetku obratovanja prve visoke peči pod Skednjem, poročilo o splavitvi 6870-tonske Lloy-dove ladje «Trieste», kateri je prisostvoval minister za trgovino Glanz, ki se je nalašč zato pripeljal z Dunaja itd. Izmed novic iz tega leta naj navedemo še vzpostavitev nove telefonske zveze med Trstom in Ljubljano (za eno govorilno enoto 80 soldov), in končno še športni ocvirek: kolesarska tekma na progi Trst-Opčine po seda-

Kolajna, ki so jo skovali za spomin na prvo tono surovega železa v Skednju
CINGHIALPELLI
S.n.c. TRST
VIA DONOTA 1 — TEL. 36-556
UVOZ IN IZVOZ SUROVIH IN STROJENIH KOŽ
nji Ulici F. Severo (9 km), ki jo je zmagovalec prevozil v 26 minutah in 42 sekundah, to je v razmeroma «slabem» času, kajti cesto so bili nedavni nalivi spremenili v pravo močvirje.
Potrditev trgovskih licenc za leto 1968
Županstvo opozarja vse trgovce, da morajo do 31. maja letos predložiti občinskemu uradu za trgovska obrtna dovoljenja trgovske ii-cence v potrditev za letošnje leto.
OB ZADEVNEM SKLEPU RIMSKEGA SENATA
Čistilnica bakra pri Tržiču bi pripomogla k omiljen ju krize
Tovarna bo predelovala tudi rudo iz Rablja • Za njeno gradnjo je predviden strošek 16 milijard lir
Rimski senat je ob svojem zasedanju pred prazniki prejšnji mesec med drugim odobril povišek glavnice treh podjetij z državno udeležbo. Med temi podjetji je tudi družba AMMI, ki ima v zakupu med drugim tudi rudnike cina v Rablju. Glavnico tega podjetja bodo po sklepu zvišali za 34 in pol milijarde lir.
V	zvezi s tem problemom je prišel iz debate tudi sklep, da bodo zgradili na področju naše dežele veliko novo topilnico za baker, ki bo imela letno zmogljivost do 20 tisoč ton za prvo topitev; tovarna pa bo imela še drugi oddelek za predelavo odnosno rafiniranje kovine z letno zmogljivostjo do 30 tisoč ton. Stroški za gradnjo in opremo take topilnice so predvideni na 15 milijard lir. Kar se tiče kraja, kjer naj bi zgradili tovarno, bodo izbirali med Tržičem in industrijskim področjem Aussa-Como v Furlaniji. V obeh teh dveh krajih bi imela tovarna u-godne prevozne možnosti zaradi bližine morja in zaradi dobrih že-ležniških in cestnih zvez. Končna odločitev glede izbire kraja pa še ni bila sprejeta. Tovarna bo po načrtu takega obsega in ustroja, da bo lahko konkurenčna v evrop- j skem merilu.
Ko bo ta tovarna dograjena ter bo lahko začela obratovati, bo rešen tudi problem smotrnega izkoriščanja rajbeljskega rudnika, ki ga ima, kot rečeno ta družba začasno v zakupu. Seveda bo potrebno potem skleniti pogodbo za izkoriščanje rajbeljske rude za daljšo dobo, kar bo prineslo tudi večjo možnost za daljše planiranje izkoriščanja in rudniškega ustroja, k' je sedaj zelo pomanjkljiv, za kar so priče pogoste nesreče na delu, ki so se pripetile lani in v prejšnjih letih.
V	Tržiču sledijo z živim zanimanjem razvoju tega načrta in upajo, da se bodo graditelji odločili za gradnjo nove tovarne v Tržiču ali njegovi neposredni bližini, da bodo tako dobili vsaj delen nadomestek za skrčenje indu-
dustrijskih obratov na tem področju v zadnjih letih. Ob odobritvi načrta sicer ni bil določen rok za izvedbo, vendar je upati, da ne bodo s tem predolgo odlašali, tudi za to ne, ker se bližamo državnozborskim volitvam in bo treba še pred njimi pokazati nekaj konkretnega.
«Mana» za otroke
policistov
in pristaniščnikov
Ob priliki praznika Treh kraljev ali «Befane» bodo obdarovali otroke policistov in kvesture v Gorici. Svečanost bo jutri, v petek ob 18 30
v mali dvorani UGG. Ob tej priliki bodo obdarovali tudi otroke pogrešanih iz zadnje vojne ter siroie policistov, ki so umrli pri izvajanju svoje službene dolžnosti. Predvideno je, da se bodo udeležili svečanosti podtajnik notranjega ministrstva Ceccherini, prefekt, kve-stor in drugi policijski funkcionarji. Podobne svečanosti bo imela policija tudi v Tržiču, Gradežu in Krminu.
V soboto ob 9.30 pa bo podobna svečanost in razdeljevanje darilnih zavojev tudi v kinodvorani Azzurro v Tržiču na pobudo pristaniškega poveljstva za otroke pristaniških delavcev in drugih pristaniških uslužbencev. Ministrstvo za trgovinsko mornarico je dalo v ta namen 120 zavojev z igračami in slaščicami.
Šolska prireditev v Doberdobu
Prejšnji teden so imeli učenci I Ker so pri tej ustanovi številne osnovne šole v Doberdobu, v pro-1 ženske nameščene le začasno, je
štorih novega šolskega poslopja, pod vodstvom svojih učiteljev lepo uspelo šolsko prireditev. V telovadnici, kjer je največ prostora, so postavili jaslice. Tam so izvajali tudi svoj kulturni program, ki je obsegal petje, recitacije m krajšo igrico z naslovom ((Božični večer«.
Prireditve se je udeležilo veliko število staršev in drugih prijateljev mladine, ki so z živim zanimanjem sledili prizadevanju malih umetnikov. Svoje odobravanje so pokazali tudi ob koncu z živahnim ploskanjem, ki je veljalo na stopajočim in vsem tistim, ki so jih za ta nastop pripravili.
J.
Interpelacija o začasnih namestitvah pri ECA
Občinski svetovalec v Gorici dr. Battello je poslal županu interpelacijo v zvezi z nedavnim odpustom neke matere, ki je bila zaposlena pri občinski podporni ustanovi ter je zaradi bolezni izostala z dela.
iiiiiiiiMimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiMniimiiMiiimiimiiiiiimiitiiiiiiiimiiimiiiiiiiiMiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiumiiimiiiHiimmimiimiimmiiiumii
OBISK PRI SIRKU, TRGOVCU IN MIZARJU
Možak se je iz Rožbane preselil v Gorico ter se lotil trgovine s starinskim pohištvom
«Tale omara je iz Španije in je vredna 450.000 lir» - Sin nadaljuje očetovo delo
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiumiiiiiiiiimuiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMmuMUiiliHHi
Š&" ena železniška proga odpravljena
Cestni promet resno izpodjeda železniškega: krajše proge, ki so najprej postale nerentabilne, se uki. njajo druga za drugo po vsej Evropi in tudi v neposredni okolici Trsta. Tako že bijejo zadnje ure za nekatere nerentabilne proge v Furlaniji, v sosedni Sloveniji pa se ravno tako ukinjajo nerentabilne proge, ki so bile do nedavnega sestavni in slikovit del domačega pejsaža. Tako je najprej zginil «kamničan», za njim je nehal sopihati vlak na progi Jeseni ce-Kranjska gora, te dni pa je zadnjič odpeljal potniški vlak iz Ajdovščine v Prvačino. Prvič je železna kača stekla na tej pred 64 leti.
progi
Sporočilo Enalotto
Osrednje vodstvo Enalotto sporoča, da bodo zaradi praznika svetih treh kraljev izžrebali ta teden loterijo v petek. Zaradi tega bodo izvedli tudi natečaj enalotto št. 1 istega dne.
društvena prodajalna na cpčinah
Opčine, Alpinska 85
vošči vsem srečno novo leto
Cvetličarna in mesnica konjskega mesa ŠVAGELJ OPČINE, Proseška 33 — tel. 221482
vošči vsem srečno novo leto
K1MO Mf * PROSEK
predvaja danes, 4. t.m. s pričetkom ob 19.30 Clnemascope film o partizanski vojni Igran v Jugoslaviji:
C0MMAND0 Dl DISPERATI
Igrajo: BILL ROONEY, VIRGl'*iA aUOT'i, NICOLA S1M1CS, MILAN PUZIC.
Tatovi so okradli dva avtomobilista
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči s silo odprli vrata avta «giulia» TS 84365, ki ga je 49-letni gradbenik Giulio Meyer iz Ul. Filzi 10 pustil v neposredni bližini doma, in iz notranjosti odnesli 160 tisoč lir vreden radioaparat »blau-punkt«, ki je bil nameščen na armaturni deski. Tatvine se je Meyer zavedel naslednjega jutra, ko se je hotel odpeljati z avtom. Tatvino je prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia.
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi 26-letnemu električarju Giam-paolu Loefflerju iz Ul. Cordaroli 12. Tatovi so ponoči s pomočjo ponarejenih ključev odprli vrata njegovega fiata 500 TS 90490, ki ga je bil pustil blizu doma in iz notranjosti odnesli fotoaparat «fujica» ter šahovnico s figurami. Poleg tega so neznanci odprli še prtljažnik in odnesli rezervno kolo. Loeffler je tatvino prijavil na komisariatu v Barkovljah in povedal, da je utrpel 55.000 lir škode. Preiskavi sta v teku.
Doma se j'e ponesrečil
Na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, so včeraj zjutraj sprejeli 79-letnega upokojenca Giovannija Bevilacquo s Furlanske ceste 202, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo Bevilacqua se je ponesrečil predvčerajšnjim zvečer v svojem stanovanju. Nesrečnik je spodrsnil, izgubil ravnotežje in padel, pri čemer si je zlomil desno stegnenico. Bevilacqua je šele včeraj zaprosil za zdravniško pomoč.
Zastrupil se ie s hrano
Včeraj popoldne so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico 22-letnega mornarja Antonia Zubina iz Ul. Carsia 28 na Opčinah in ga sprejeli na četrti medicinski oddelek zaradi lažje zastrupitve s hra no. Zubin, ki se bo moral zdraviti od 5 do 7 dni je povedal, da je predvčerajšnjim zvečer v nekem javnem lokalu v središču mesta
Obrtniška delavnica Jožefa Sirka VNjlici generale Cascino ki jo tvorita dve večji sobi, je dodobra natrpana z najrazličnejšim pohištvom, ki ne zavzeme samo poda, ampak je obešeno tudi po stenah, naloženo drugo na drugo ter skratka daje vtis velikega skladišča. Prejšnji dan smo se mudili v njej zavoljo radovednosti, da bi izvedeli, kako cvetejo posli s starim pohištvom, ki je že nekaj let sem zelo privlačno ter predstavlja v nekaterih stanovanjih skoraj neobhodno potreben artikel, saj je neki ilustrirani list, obrav-navajoč to temo zapisal, da se novi bogataši ponašajo s starim pohištvom. Sirk je zgovoren mizarski obrtnik ter nam je rade volje ustregel, dasiravno se j, >--“4bližalo Silvestrova in je prostor pospravljal, da. bu-ialo... vsaj za novo leto urejeno, počiščeno ul prikupno.
Rodil se je v Kožbani v Brdih, vendar se je že mlad preselil v Gorico ter odprl v istih prostorih že 1931 svojo mizarsko delavnico. Sirk že takrat ni bil eden izmed tolikšnih mizarjev, ki jih je bilo prav gotovo veliko več kot danes, ampak se je odločil za specializacijo v svoji stroki. Posvetil sc je starinskemu pohištvu, njegove mu nakupovanju, popravljanju in prodajanju.
«Sprva sem iskal starinsko pohištvo po Vipavski dolini, kjer pa ni bilo dosti blaga. Povečino-ma sem hodil v družbi ljudi, ki so se spoznali na razne stile, jaz pa sem se učil. Pozneje sem pridobil potrebno znanje tudi iz knjig. Okoli 1932 sem se usmeril v Fur-na Trg Perugino In na parkiranje	in Karnljo, kjer je bilo do-
na tem trgu. Znano je, da nastane ! kaJ zanimivih skrinj, stolic m podobnih predmetov.«
zaužil «pizzo» z gobami. Ponoči so nesrečnika napadli želodčni krči iri zjutraj je bil prisiljen zaprositi za zdravniško pomoč.
TtitUtia uiecUttifau
Parkiranje na Trgu Perugino
Ko sem bral, kar ste včeraj pisali o prometu pri Sv. Jakobu, sem se spomnil na nekaj, kar je sicer v celotnem sklopu mestnega prometa malenkost. Ker pa je malenkost, se more tem laže urediti. Mislim
problem parkiranja v tej okolici še posebno občuten, ko je v Kulturnem domu kaka prireditev. Do
Pogovor se je nato zasukal na kulturo stanovanja in dokaj raz-
bršen del avtomobilov gre Iskat. širjeno maniro pri ljudeh z doio-
K“?ojrMnSi.T£ s*1;«1«"”	“
prostora, če ne bi bilo preveč takih ljudi, ki mislijo samo na to. da spravijo svoj avto. Ni jim mar. ce so svojo vozilo postavili tako, da so vsem drugim voznikom zaprli pot na prostor, ki bi lahko bil na voljo drugim; tistim, ki so že na tem prostoru, pa spet zapre izhod.
Za to sem mnenja, da bi bilo treba na tleh naznačiti tista prehodna mesta, kjer se avtomobili ne bi smeli ustavljati, da bi se tako trg v največji možni meri izkoristil. Mislim, da bo vam mogoče posredovati to moje mnenje tistim, ki o teh stvareh odločajo. Ker gre, kot sem v začetku dejal, za malenkostno — a vendarle važno — zadevo, sem prepričan, da ne bo ni-kake težave, da se ta zadeva uredi.
si hočejo za vsako ceno nabavili kose starinskega pohištva ter ga razstaviti v svojih dnevnih sobah ali sprejemnicah.
«Takoj po vojni je bila trgovina s starinskim pohištvom še zelo šibka. Ljudje so imeli vrsto drugih potreb, ki so šle od najnujnejših življenjskih potreb do motorizacije. Tisti, ki so zadostili osnovnim potrebam in so si uredili stanovanje, so postali zahtevni ter so začeli svoja stanovanja opremljati z originalnimi starinskimi predmeti. Kakor nakupi umetniških slik, tako so tudi nakupi starinskih pohištvenih predmetov gospodarske investicije, ki se izplačajo, saj se
vrednost zares lepih in originalnih primerkov z leti viša, s tem pa se tudi dobro obrestuje glavnica, ki jo je kupec vložil v nakup,« nam je pojasnjeval sobesednik.
Ko so po vojni pokupili vse, kar je bilo zanimivega in vrednega, so kupci opustili Furlanijo in Karni-jo ter se usmerili v druge kraje države, kjer pa je bilo kmalu vse pokupljeno ter so se morali obrniti navzven. Najprej je prišla na vrsto Francija, pozneje Anglija, sedaj pa sta za tovrstno trgovino zelo zanimivi Španija in Portugalska.
«Kakšni stili pa prevladujejo v vašem poslu? Ali bi nam lahko povedali, kateri so najbolj pogosti?*
«Pri starem pohištvu je pred desetletji prevladoval barok (sette-cento), katerega izdelki1 ''#5' bili naj1 bolj iskani tja do začetka druge svetovne vojne. Po letu 1957, ko so si ljudje uredili stanovanja ter se začeli ogrevati za stare kose, je barok zatonil, najbolj iskano pa je postalo pohišivo 19. sto'etja (ot-tocento), po katerem je še vedno veliko povpraševanje, dasiravno se je prav v zadnjem času že pojavilo pohištvo iz začetka našega stoletja, katerega je še moč dobiti. Najbolj značilne in tudi ze'o iskane so stolice, ki jih imam tudi jaz nekaj.
Potem ko sva se nehala pogovarjati o baroku in bidermajerskem stilu, ki ga je bilo precej ravno med meščanstvom, je pogovor nanesel na kupčije, ki jih je sogovornik sklenil v zadniem času. Najprej smo se pozanimali za stari divan, ki smo Sirka pri njem našli med prvim obiskom.
»Divan je narejen v napoleonskem stilu. K meni so ga pripel.ia-
bo vredna 450.000 lir. Pripeljali so jo iz Španije.«
Omara je bila srednje velikosti, spodaj je imela dvoje vrat, na vrhu pa nekaj predalčkov. Vtem ko se je pogovor sukal okoli tega kosa, je stopil v delavnico fant, ki je bil oblečen v delovni kombinezon, ki ga nosijo mehaniki
«Moj sin.«
«Mehanik, kaj?«
«Ne, ne, mizar.*
«Oče je na številki 21, jaz pa na številki 17. Soseda sva.*
Njegov prihod je dal novega materiala za diskusijo.
»Staro pohištvo — je poprijel sin Mauro — je bilo tako težko, da ga je moralo prenašati po več ljudi hkrati. Stilno pohištvo, ki ga danes lždeiujejd‘'«a industrijski način, pa je lahko in slabo narejeno.*
Spomnili smo .se na kraj Cerea pri Padovi, kjer se nekaj stotin obrtnikov na industrijski način u-kvarja s proizvodnjo stilnega pohištva ter predstavljajo v Italiji in prav gotovo tudi v Evropi s svojimi nekaj desettisoči zaposlenih delavcev svojevrsten primer. Iz tega kraja prihaja stilno pohištvo, ki danes izpodriva moderne forme, ker je bolj umirjeno ter se ga ljudje ne naveličajo tako hitro. Razne omare, stolice, mize in podobno so na las podobne pohištvu 15., 17., 18. stoletja.
»Se tudi vi ukvarjate s starinskim pohištvom?* smo vprašali Maura Sirka.
«Tudi, vendar samo s popravljanjem kosov, ki mi jih prinesejo,* se je odrezal 26-letni sin.
Malokdaj se zgodi, da sin nadaljuje očetovo obrt. Tako je bilo
bil to povod za njeno odpustitev.
Interpelant priporoča županu, naj posreduje pri ECA bodisi prek članov upravnega odbora, ki jih je imenoval občinski svet bodisi po pokrajinskem odboru za nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami, da se odpravi ta in druge podobne krivice, ker je tak postopek tudi v nasprotju z obstoječimi predpisi.
Urnik trnovih za praznike
Za bližnje praznike bo veljal na. slednji urnik trgovin:
V	petek, 5. januarja bodo vse trgovine lahko zapirali uro kasneje, mesnice bodo odprte tudi popoldne, pekarne pa bodo spekle kruha za dva dneva.
V	soboto, 6. januarja bodo zaprte vse trgovine, odprte bodo samo cvetličarne (8—13).
V	nedeljo, 7. januarja bodo zapr. te vse trgovine razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte ves dopoldan, mesnice pa od 7. do 11. ure. Odprta bo tudi dežurna cvetličarna Reichman na Korzu Italija.
Filmska matineja za otroke krvodajalcev
Zveza prostovoljnih krvodajalcev sporoča, da bo v nedeljo, 7. januarja ob 10.30 v kinematografu Stella Mattutina, filmska matineja za otroke članov ln njihove prijatelje. Vstop bo brezplačen.
ZAHVALE
Goriški prefekt je te dni prejel telegrame, s katerimi se papež, predsednik republike in predsednik ministrskega sveta zahvaljujejo za božična in novoletna voščila,
li iz Bassana ter sem ga prodal j po starem. Le pri Sirkovih je tra-za 70.000 lir.«	dicija obveljala. Morda prav za-
Sredi delavnice je bila na hrbtno stran položena omara, ki bi č'ovek zanjo ne dal počenega groša.
«Ko jo bom dodobra popravil.
to, ker gre za obrt, ki se nekoliko razlikuje od drugih, saj skriva čare, ki so prav gotovo privlačni tudi za mlajšega človeka, če jih spozna in razume.
imiiiiiiHtiiimiiimimitiimmtimMitiiiHiiiiiHiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiMiiHmiMiitiminiiiiiiiviiiiiiiiiiiMmii
VČERAJ PONOČI V TRŽIČU
PIČEL PLEN ZA TATOVE KI SO VDRLI V GOSTILNO
Povzročeno škodo cenijo na okrog 80 tisoč lir
V noči od torka na sredo so neznanci vlomili v gostilno Emilije Pahor v Ul. Boito, nasproti občin-
Ceprav bi se bilo zdelo, da se bodo nakupovalci že s svojimi obilnimi nakupi pred prazniki dovolj «izčrpali», pa se je nakupovanje le še nadaljevalo tudi pred Novim letom. Gornja slika je bila sicer posneta v neki goriški veleblagovnici v božičnem času, toda taki prizori so se ponavljali še pozneje. Krona vsega pa jo bilo silvestrovanje v raznih lokalih pa tudi v zasebnih zaključenih družbah
skega stadiona v Tržiču. Vlom je ugotovila gostilničarka zjutraj, ko je odprla lokal in je našla vse v neredu. Takoj je obvestila policijo, ki je uvedla preiskavo.
Ugotovili so, da so vlomilci vdrli pri zadnjih vratih, ki so jih odprli s silo. Odprli so avtomat ju-ke-box upajoč, da dobijo v njem kaj denarja, toda bil je prazen. Vlomili so tudi avtomat za prodajo lešnikov in ker tudi tu ni bilo denarja, so se lotili jedače in pijače. Odnesli so nekaj steklenic likerjev, zavoj pražene kave in kos šunke ter nekaj drugega blaga. Potem so odšli v klet, v katero vodijo stopnice iz gostilne ter tam prevrnili veliko steklenko, v kateri je bilo okrog 25 litrov maršale, ki so jo razlili po tleh. Nato so skoro praznih rok odšli po isti poti.
Povzročeno škodo cenijo na o-krog 80 tisoč Ur. Policija sedaj i-šče krivce s pomočjo sledov, ki so jih pustili zg seboj.
Natečaj za šolske asistente
Pokrajinska uprava namerava zeti v službo za svoj zavod «Du-ca d’Aosta» v Gradiški nekaj asistentov. Prizadeti naj napravijo prošnjo naslovljeno na pokrajinsko upravo v Gorici, Korzo Italija 55, kjer dobijo vsa podrobnejša pojasnila.
Prosilci morajo biti stari od 18 do 32 let ter morajo imeti vsaj dve leti višje srednje šole.
V Števerjanu se je ranil s sekiro
Včeraj dopoldne okrog 10.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 28-letnega Jožefa Maraža iz Steverjana, Uklanci 15. Zdravniki so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi rane na desnem kolenu. Maraž je povedal, da se je ranil malo prej v gozdu blizu svojega doma, ko sta z bratom sekala drva. Med delom se mu je spodrsnilo in s kolenom je udaril ob ostrino sekire ter se ranil.
7 razbito steklenico se je porezala na roki
Ob 11.40 dopoldne so včeraj poklicali rešilni voz Zelenega križa v lekarno na Travniku, kjer so nudili prvo pomoč 9-letni Vally Za-lateo Mauri iz Gorice, Ul. Prato 23, ki se je malo prej porezala v trgovini v Ul. Carducci, ko je hotela zamašiti steklenico z oljem, pa se je ta razbila. S kosom stekla se je deklica močno porezala na desnem zapestju. Takoj so jo odpeljali v civiino bolnišnico, kjer so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Na delu v Podgori ji je postalo slabo
Na delu v podgorski tekstilni tovarni je včeraj malo pred 13. uro postalo slabo delavki Sergi Citrac-ca, ki je doma lz Tržiča, Ul. Pira-no 2. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, ko Ji je odleglo, so jo poslali domov.
iiiiiiiiiiiiiiiini:im!!iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHii>iiin
fiorirn
VERDI. 17.15—22: «1 padre di farni, glia«, N. Manfredi in L. Caron. Kinemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.15-22: «Un uomo per tut-te le stagloni«, Wendy Hiller in Leo Mc Kern, angleški barvni film, ki je prejel šest Oskarjev ln druge nagrade
MODERNISSIMO. 17-22: ((Vietnam, guerra senza fronte«. Italijanski dokumentarni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17—21.30: ((Tom ln Jerry v Top Cat«. Barvna slikanica.
VITTORIA. 17—21.30: «La feldma-rescialla«, Rita Pavone in A. Tie. rl. Italijanski barvni film.
/ rzir
AZZURRO. «Klller story», D. Du-ryeia ln P. Owens.
EXCELSIOR. «Natascia» (Vojna in mir), S. Bondarciuk in L. Samoi-lova. Sovjetski film; kinemasko-pe v barvah. — «Miao, miao — arriba, arriba« — barvna slikanica.
PRINCIPE. 17.30-22: «La s;gnOra Sprint«, J Christie iri J. Robertson. Barvni film.
dimke
RIO. 19—21.30 «La ragazza ye • y3», A. Margret in T. Franciosa. Barvni film.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna TAVASANI, Korzo I-talija 10 — tel. 25-76.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ((CENTRALE« dr Fitz in Enneri — Trg republike 23 — tel. 72341.
RONKE
Ves dan ln ponoči Je odprta lekarna «AlPAngelo», dr. Olivetti, UL Roma 23, tel. 72393.
ia»'Tl'7T'HVaaw	PRVENSTVO m. AMATERSKE kategorije
Kljub prvemu poruzu v tem prvenstvu so Brežuni ohrunili L mesto v lestvici
Aurisina: najnevarnejši tekmec Brega - Neodločeno med Unionom in Primorcem - Dragocena točka za Zarjo
V desetem kolu III. amaterske je zato zadovoljila navijače. Z ene
lige nismo zabeležili večjih presenečenj, edino, kar je treba pripomniti, je prvi spodrsljaj Brežanov, ki so kljub temu ostali na prvem mestu lestvice.
Tecnoferramenta — Zarja
(porabljenih preveč energij)
Na «nemogočem» blatnem igrišču je, kljub protestom sodnik dal ukaz za srečanje Seveda si nismo mogli na takem igrišču gotovo pričakovati mnogo od igralcev. Tecnoferramenta je sicer prva prišla v vodstvo, v 30’ pa je Balclassin izenačil stanje. V nadaljevanju je sodnik Izključil Baldassina in tako so morali Bazovci nadaljevati v desetih. Rezultat vsekakor priča o poteku tekme, za katero so igralci obeh moštev nedvomno porabili preveč energij. Vztrajali so namreč v preigravanju, medtem ko vemo, da na takem igrišču je treba imeti en sam sistem igre: dolga podajanja brez preigravanj. Zato je bilo to srečanje za občinstvo nezanimivo. Bazovcem pa je točka dobro prišla, ker se je Zarja vsidrala na sredini lestvice.
Union — Primorec
(brez gola)
Derby med Unionom in Primorcem se je zaključil neodločeno. Podlonjerci, ki so igrali na domačih tleh, so računali na zmago, a Trebenci so jim kljub neugodnemu dnevu prekrižali račune. Tekma je
strani je Union prikazal lepo skupno igro ter solidno obrambo, z druge strani pa so Trebenci tokrat zaigrali pod svojimi sposobnostmi ter šele v drugem delu igre so resneje pritisnili. Vsekakor se je pri obeh enajstericah opazilo, da manjka dober strelec, ki bi znal Izkoristiti ugodne priložnosti. Za osvojitev točk pa seveda potrebujejo goli.
Tako se Je tudi zgodilo v tem derbyju, kajti enajsterici sta se morali zadovoljiti z delitvijo točk in tako sta ohranili prejšnji položaj v lestvici.
Primorje — Breg
(prvi spodrsljaj)
Na nabrežinskem igrišču so v nedeljo Brežani v derbyju s Primorjem doživeli prvi poraz letošnjega
l■lllllllllllllll||||lllllf||||||||||||||||l||||■l|||II||IIIII||||llllIl||||||lllllllllllllll|llll,l,||ll,|||,ll||||m|u||||||||m||
V SOBOTO NA IGRIŠČU PRI SV. ALOJZIJU
Primorec-Aurisinu s Trebenci v formi
V soboto popoldne se bodo Trebenci srečali na igrišču pri Sv. Alojziju ob 14.30 z enajsterico Aurisine. čaka jih trda tekma. Trebenci so sicer sedaj v boljši formi, čeprav niso v nedeljo z Unionom zadovoljili in so prišli domov le z eno točko. Dobro vemo, da se Aurisina poteguje za prvo mesto v lestvici in ji je vsaka zmaga dragocena, če hoče doseči ta cilj. Vendar je tudi enajsterica Primorca na istem kočljivem položaju v lestvici. Trebenci bi morali torej v nedeljo zmagati ali vsaj izenačiti, če si hočejo
untrvu pilauuuc. x	jc .	—----j ------ _ —	J
bila sicer borbena in korektna ter | utrditi mesto v lestvici. Upati na
• ••
Danes govorimo o
• Z današnjo številko začenjamo novo rubriko, ki bo v celoti posvečena slovenskemu zamejskemu športu. Rubrika bo izhajala vsak četrtek na tej strani. Vsebovala bo preglede športnih dogodkov preteklega tedna, razgovore s slovenskimi športniki in voditelji naših društev; izbrali pa bomo tudi najboljšega športnika in najboljšo ekipo leta. Zadnji četrtek v mesecu bomo objavili glasovnico, katero bo vsak čitatelj lahko izpolnil in poslal na uredništvo. Več o tem pa bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk.
ŠPORTNA DRUŠTVA NA TRŽAŠKEM
Danes bomo podali pregled slovenskih športnih društev na Tržaškem in stanje na lestvicah tistih panog, kjer se slovenska društva udejstvujejo. Društva, ki so vpisana v CONI so naslednja:
S.Z. BOR — Trst (4 panoge: atletika, košarka, namizni
tenis, odbojka)
g.D. BREG - Dolinska občina (2 panogi: nogomet, odbojka) Š.D. SOKOL — Devinsko-nabrežinska občina (2 panogi: namizni tenis, odbojka)
Š.D. ZARJA — Bazovica (2 panogi: nogomet, odbojka)
V	odbojki nastopajo:
g.Z. GAJA — Padriče, Š.K. KRAS — Zgonik, Š.D. KON-TOVEL — Kontovel in Š.D. POLET — Opčine.
V	nogometu nastopajo.
Š.D. PRIMOREC — Trebče, F.C. PRIMORJE — Prosek, Š.D. VESNA - Sv. Križ in Š D. UNION - Lonjer.
V	smučarsko zvezo je včlanjeno Slovensko planinsko društvo Trst.
V	odbojki nastopa Borova moška ekipa na prvenstvu B lige in zaseda tretje mesto na lestvici. Prav tako nastopa v B ligi Borova namiznoteniška ekipa, ki vodi na lestvici skupno z močnima ekipama Brooklyn iz Trevisa in C.G.S. iz Trstci
V	košarki nastopa moška Borova ekipa na promocijskem prvenstvu, ki je nekje na sredini lestvice.
Nogomet je panoga, za katero se zanima največ občinstva. V II. amaterski kategoriji nastopa Vesna, ki se bo morala še precej potruditi za obstoj v tej ligi. V III. kategoriji pa vodi Breg, čeprav je v zadnjih tekmah nekoliko razočaral. Primorje je začelo slabo, vendar v zadnjem času je pokazalo napredek. Zarja in Union sta nekje na sredini lestvice, Primorec pa še nekoliko nižje.
zmago je sicer malo tvegano, a vse-	Sodnik je sicer pc		dobrem začet-		
eno mogoče, ker ni Aurisina tako	ku nekoliko	zavozil. S		/O zmago	
hud volk, kot si ga nekateri pred-	ima Primorje	spet	svojo	besedo v	
stavljajo. Končno ni niti Aurisi-	lestvici, čeprav mislimo,			da	sta
na pokazala takih rezultatov, da	ostala v teku	le Breg in		Aurisina.	
bi jo lahko sodili kot ekipo, ki da-					
leč nadkriljuje svoje tekmece. Res	IZIDI SKUPINE «L»				
ima nekaj odličnih igralcev, kot	Tecnoferramenta -		- Zarja		1:1
sta na primer Rudež in Doljak, ki	Primorje — Breg			1:0	
s svojo hitro in tehnično nevarno	Gretta — Libertas Prosek				0:9
igro spravljata nasprotnikovo o-	Rupingrande	— Roianese			2:2
brambo v zmedo. Tako nevarnega	Union — Primorec				0:0
igralca pa ima tudi enajsterica	Aurisina — Alabarda				1:0
Primorca. Videli smo v več tek-					
mah, kako je Teodor Možina s	LESTVICA				
svojim hitrim tempom nadkrilje-	Breg	10	7 2 1	25 9	16
val svoje nasprotnike, čeprav mu	Aurisina	8	6 0 2	15 3	12
manjka izkušenost in boljše teh-	Lib. Prosek	9	5 2 2	21:11	12
nično obvladanje žoge. V sobot-	Primorje	9	5 1 3	12 8	H
ni tekmi je za Trebence važno, da	Tecnoferr.	8	4 2 2	12 9	10
dobro koordinirajo svoje vrste in	Rupingrande	9	2 6 1	12 11	10
onemogočajo nasprotniku, da bi	Zarja	9	3 3 3	12 12	9
prevzel vajeti v roke. Vemo, da bo	Alabarda	9	4 0 5	10 12	8
igra naporna in borbena, ker niso	Union	10	2 3 5	11 14	7
igralci Aurisine med prvimi, ki bi	Primorec	10	2 2 6	8 11	6
se odlikovali v korektnosti, ker vo-	Roianese	10	2 3 5	13 19	6
dijo rajši trdo igro. Tekma se bo	Gretta	9	1 0 8	5 33	2
odigrala na velikem igrišču, kar bo za Trebence prednost, ker radi vodijo odprto igro z dolgimi podajami,
Težko, da bi Trebenci prinesli domov polno zmago. Ne smemo pa biti preveč pesimisti, ker veljajo skoraj vedno vse tri možnosti: zmaga, izenačenje, poraz. Zakaj bi ne smela veljati prva (ali vsaj druga)?
R. K.
prvenstva. Srečanje je bilo napeto od začetka do konca ter predvsem v prvem polčasu je bilo na zelo visoki tehnični ravni. Zmaga je popolnoma zasluženo šla enajsterici Primorja, ki je v nedeljo dobro zaigrala. Poraz Brežanov treba morda pripisati nekaterim tehničnim napakam. Ena med temi je bila ta, da je trener poslal za Verginel-lovimi petami Mikuša, ki bi morda bolje igral v režiserjevi vlogi. S tem je tako ostala igra na sredini igrišča na Grahojevih ramenih. V vrstah Primorja pa je Delise št. 7 igral «stopperja».
Taktična napaka je tako drago stala Brežane, ki vsekakor imajo opravičilo tudi v tem, da so morali od 37’ prvega polčasa igrati v desetih zaradi Valentičeve poškodbe. Proti koncu pa je sodnik izključil tudi dva igralca Primorja ter se je tako srečanje zaključilo s Primorjem v 9. in Brežani v 10. Vsak bi zato mislil, da je bilo to srečanje polno grobosti, a ni bilo tako.
B. R.
Sadar še pri Triestini
Branilec in veteran Triestlne Sadar bo še ostal v vrstah svojega moštva. Predstavniki moštva Ma-glie so namreč prosili Sadarja, da bi treniral to moštvo. Sadar je zavrnil ponudbo.
II. AMATERSKA KATEGORIJA
Skupina C IZIDI
Risanese — Castionese	1:1
Pozzuolo — ‘Porpetto	1:0
*Audax — Percoto	2:1
‘Lucinico — Pocenia	0:0
Dolegnano — ‘Ruda	2:0
‘Givignano — Sevegliano	2:2
‘Fiumicello — Juventina	2:0
Skupina D IZIDI
•Mariano — P. Monfalcone 4:1 ‘Rosandra — Sagrado 0:0 ‘Libertas — S. Canzian 1:1 ‘CRDA — Edera	1:0
‘Farra — S. Lorenzo 0:0 ‘Turriaco — Vesna	2:1
S. Pier d’Is. — ‘Tomana 3:2
‘Maranese	—	Terzo				3:0		Itala — ‘Romans						2:0	
LESTVICA								LESTVICA							
Dolegnano	12	7	5	0	19	6	19	Mariano	12	9	1	2	21	7	19
Audax	13	6	7	0	27	15	19	Edera	13	8	3	2	17	7	19
Maranese	13	7	4	2	20	10	18	Sagrado	13	7	3	3	21	11	17
Fiumicello	13	5	5	3	14	10	15	Itala	11	7	0	4	14	8	14
Castionese	12	4	6	2	13	9	14	S. Pier d’Is.	11	6	2	3	12	16	14
Pozzuolo	13	5	4	4	15	15	14	Turriaco	12	4	5	3	15	15	13
Sevegliano	12	5	3	4	17	13	13	S. Canzian	13	4	5	4	16	15	13
Juventina	12	5	3	4	17	18	13	Libertas	11	3	S	2	13	8	12
Percoto	12	2	8	2	14	11	12	Rosandra	13	5	2	6	15	11	12
Rivignano	12	3	5	4	10	13	11	Romans	13	4	4	S	15	14	12
Lucinico	12	2	6	4	11	12	10	Farra	12	3	5	4	10	12	11
Pocenia	12	3	4	5	11	15	10	Torriana	13	4	2	7	14	19	10
Risanese	13	2	5	6	11	21	9	CRDA	13	3	4	6	8	17	10
Ruda	11	1	6	4	10	15	8	Vesna	13	2	5	6	12	17	9
Terzo	12	1	4	7	8	18	6	P. Monfal.	12	4	•	8	14	24	8
Porpetto	12	1	3	8	7	21	5	S. Lorenzo	13	0	S	8	5	23	S
HINDELANG: PRVO TEKMOVANJE ZA SVETOVNI NASLOV
Bru^maim presenetljivo pred favoritom Killyjem
Na splošno uspešen dan Švicarjev * Prvi Italijan: Piazzalunga 16. - Francoz Perillat 30.
Guy Perillat, ki je zasedel komaj 30. mesto.
Lestvica
1.	Edmund Bruggmann (Šv.) 1’51”90
2.	Jean-Claude Killy (Fr.) 1’52”87
3.	Gerhard Nenning (Av.) 1’53”03
4.	Karl Schranz (Av.) 1'53”18
5.	Lindstroem (Šved.) 1’54”07
6.	Giovanoli (Šv.) 1’54”16
7.	Mauduit (Fr.) 1’54”26
8.	Kidd (ZDA) 1’54”34
9.	Hugler (Šv.) 1’54"36
10.	Favre (Šv.) 1’54”46
11.	Tischauser (šv.) 1’54”47
12.	Augert (Fr.) 1’54”68
13.	Bleiner (Av.) 1’54”88
14.	Sailer (Av.) 1’54”97
15.	Lesch (Z. Nem.) 1’55”07
16.	Alain Penz (Fr.) in Bruno Piazzalunga (It.) 1’55”35
27. De Tassis (It.) 1’56”49 30. Perillat (Fr.) 1’56”85
Strogi disciplinski ukrepi v «A»
Boninsegna izključen
Časnikarsko prvenstvo smučarjev v Courmayerju
Državno smučarsko prvenstvo časnikarjev (GIS) bo od 17. do 21. januarja v Courmayeurju (Mont Blanc) v zgornji dolini Aoste. Sprva je kazalo, da bo tudi letošnje prvenstvo na jugu, v kraju Pescas-seroll v bližini Neaplja, vendar se je časnikar Alberto Ballarin pozanimal pri deželnemu odborniku za šport in turizem Francescu Bale-striju, ki je sprejel predlog GIS ter si tako zagotovil državno prvenstvo.
Na tekmovanju bodo sestavili državno reprezentanco, ki se bo od 29. januarja do 2. februarja udeležila svetovnega časnikarskega prvenstva v Courchevelu v Franciji, kjer je načelnik turističnega urada ustanovitelj in dolgoletni predsednik svetovne časnikarske smučarske organizacije.
* * *
BRUNSWICK, 3 — Juventus, italijanski nogometni prvak, se bo srečal v četrfinalnem srečanju za Pokal prvakov proti nemškemu prvaku Eintrachtu 31. januarja in 28. februarja.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinni
DANES V PHILADELPHIJI ZA
Najtežja naloga za mlade Simmenthala
Favorit za naslov predstavnik ZDA Goodyear
Karl Schranz, med favoriti, se je moral zadovoljiti s četrtim mestom
HINDELANG (Nemčija), 3. — Švicar Edmund Bruggmann (23 let) je povsem nepričakovano osvojil prvo mesto v veleslalomu na mednarodnem smučarskem tekmovanju za «Silbertannen Rennen« v Hinde-langu. Bruggmann je tako prekrižal račune Francozom in Avstrijcem, ki so bili glavni favoriti tega tekmovanja. In prav Švicarji so v Hindelangu, ki velja kot prvo tekmovanje za svetovni naslov, presenetili. Med prvimi enajstimi so namreč Švicarji uvrstili kar pet tekmovalcev.
Prvr od Italijanov je bil Bruno Piazzalunga, Id se je uvrstil na 16. mesto skupno s Penzom (Fr.). Popolnoma pa je razočaral Francoz
Dosedanje delovanje, bodoči programi, ukrepi. To so bila vprašanja, ki so si jih postavili Borovi košarkarji na sestanku, katerega so se udeležili predstavniki vseh treh ekip: članov, naraščajnikov in mini-basketa.
V tej športni sezoni je Borova košarka dosegla precejšen uspeh (ne zaradi rezultatov), temveč zato, ker je ustanovila dve novi moštvi: naraščajmško in mini-basketa. S tem si je hotelo društvo zagotoviti bodočnost v tej panogi, ki je pri nas še novost. Zbrati te mlade ni bila lahka naloga, vsekakor pa, ko je društvo resneje začelo delati, je pristopilo vedno več novih naraščajnikov, tako da je Bor lahko letos nastopil v naraščajni-škem prvenstvu, kjer se ni najslabše izkazal. Ekipa je bila precej naivna (; leizkušenost pač) in si je zato zapravila celo vrsto tekem. Dejstvo pa je, da med naraščajniki nekateri zelo dobro obetajo. In eden teh bo že letos prvič nastopil s člansko peterko. Mislimo na Petra Starca, ki je bil najboljši strelec naraščajniške ekipe in eden najboljših igralcev celotnega prvenstva.
za 11 n«delj
MILAN, 3. — Disciplinska nogometna komisija je med drugimi zelo strogimi ukrepi izključila srednjega napadalca Cagliarija Buonin. segno za 11 nedelj.
Nedvomno je ta ukrep med najstrožjimi, ki so jih zabeležili v Italiji od začetka A lige. V Cagliariju je ta nepričakovana vest razburila vse navijače in tudi same igralce, ki si niso niti najmanj pričakovali tako stroge kazni. Sicer pa je tokrat disciplinska komisija postopala povsem s težko roko. Po. leg Boninsegne je namreč izključila še naslednje nogometaše A lige: Polettija (Torino), Clericija (Bologna), Combina (Torino) ter Do-menghinija (Inter) za eno tekmo. Cera (Cagliari) pa za dve.
Naraščajniško moštvo je torej dalo že prvi sad. Bor pa upa, da bo čimprej prav v teh vrstah zgradil še kakega drugega močnega igralca, ki bi lahko vstopil v člansko moštvo.
Prava novost te sezone pa je ustanovitev mini-basketa. S tem je hotelo društvo prodreti še do najmlajših, da bi jih napotilo v to zahtevno panogo. Odzvalo se je približno 15 «mulcev». Vsekakor z večjo propagando in s prireditvijo kakega «festivala mini basketa* je upati, da bo kmalu pristopilo še večje število najmlajših.
Vsi na sestanku so bili torej soglasni, da sta bili ustanovitvi teh mladih ekip (in skrb za najmlajši kader) najbolj pozitivna nota te Borove košarkarske sezone. In vsi so tudi soglasni, da je treba posvetiti še večjo pozornost tem najmlajšim in jim predvsem poleti dati možnost, da se udeležijo kakega skupnega treninga (kot n.pr. odbojkarski tečaji v Rovinju). S tem bi ustvarili med najmlajšimi tisto športno atmosfero, ki večkrat velja več kot vsaka tehnična priprava.
Glede članskega moštva vse po
Simmenthal, italijanski košarkarski prvak, bo imel danes morda najtežjo nalogo svoje sijajne kariere v mednarodnem merilu. Nikdar namreč Milančani niso imeli tako mlade in neizkušene ekipe kot letos. Brumatti, Ferraccini, Fantin, naš Rožič, bodo nedvomno dobri košarkarji, trenutno pa so še neizkušeni za mednarodne tekme.
Milanski Simmenthal bo namreč danes odigral polfinalno tekmo z Real Madridom za svetovni klubski naslov. Turnirja se bosta poleg teh dveh evropskih ekip ude-
starem. Z važno izjemo, da je letos moštvo dobilo svojega trenerja, ki je uvedel v ekipi nekaj bistvenih novosti, ki sicer niso dale takojšnjih rezultatov, so se pa kmalu pokazale kot zelo utemeljene in učinkovite (tudi dve lepi zmagi proti Pordenonu in Idroluxu). Plavi pa tudi letos zaradi ostre konkurence ne bodo mogli prestopili v višjo kategorijo. To prvenstvo pa bo morda odločilna izkušnja za prihodnost, za katero se bo moštvo res najbolje pripravilo, ne da bi pri tem seveda pozabilo na svoje naraščajnik j in najmlajše, ki so bodočnost ekipe same.
—edson—
WINNIPEG, 3. — Na mednarodnem turnirju v Winnipegu Je sovjetska reprezentanca v hokeju na ledu premagala švedsko s 3:0.
* * *
Reprezentanca Gradca je v prijateljski tekmi v hokeju na ledu pre-zmagala danes reprezentanco Zagre. ba s 6:2 (3:1, 2:0, 1:1). Gostje iz Gradca so bili v vsakem pogledu boljši in so tudi zasluženo zmagali.
Masini-Luyk: dvoboj velikanov. Oba se bosta tudi danes srečala
KLUBSKI SVETOVNI NASLOV
iežila tudi bivši svetovni prvak Goodyear (ZDA) in Botafogo (Brazilija).
Predvidevanja za osvojitev končnega naslova so seveda v korist Goodyearja, ki bo nastopil na domačih tleh. Poleg tega nihče ne dvomi v moč te peterke, ki je že lani v Italiji pokazala, česa je zmožna.
Milančani pa bi se lahko uvrstili na drugo mesto. Real Madrid s katerim se bodo spoprijeli v finalni tekmi, ni nepremagljiv. Real namreč doživlja krizo in kljub vsem trem Američanom mu bo trda predla z Milančani.
Botafogo ima le malo možnosti.
V	vrstah Botafoga pa bo nastopil najvišji košarkar na svetu, in sicer Emil Rached (2,36 m). Niso pa vse tu zanimivosti tega turnirja. Druga je namreč, da bo na tem turnirju z brazilsko peterko nastopil Aurelio Tomassini (29 let, 1,93 m), ki je v Braziliji priznan filmski igralec. Torej Gass. man ni izjema.
Spored:
Danes, 4. januarja, v Philadel-phiji (Pennsylvania University)
Botafogo — Goodyear
Simmenthal — Real Madrid
V	soboto, 6. januarja (Arena Spectrum) bosta finalni srečanji za prvo in tretje mesto.
SPDT
SMUČARSKI TEČAJ V ČRNEM VRHU Tudi letos SPD Trst organizira začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj v črnem vrhu. Vse potrebne informacije se dobijo v Ul. Geppa 9/II.
Izbirne društvene smučarske tekme
SPDT organizira 14. t. m. v črnem vrhu smučarske tekme za čla. ne in članice, kot predpripravo za «11. zimske športne igre» in trening za tekmovalce FISI. Tekem se lahko udeleže tudi smučarji, ki niso člani društva, a si želijo približati temu športnemu udejstvovanju. Vpi-! sovanje bo do 12. t. m., ko bo tudi žrebanje startnih številk. Ob tej priliki bo organiziran izlet z avtobusom.
niiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BOROVA KOŠARKA: ČLANI, NARAŠČAJNIKI IN«MINI-BASKET»NA SESTANKU
Naraščajniško prvenstvo in ustanovitev «mini-basketa» list vene važnosti
CHARLES EXBRAYAT____________________________________21.
Drugič v Sevilli
«Veste pa, da je le malo manjkalo, pa bi vas Pedro Her-nandez na Triani povozil. Zakaj niste vložili prijave proti njemu?!
Kaj naj odgovorim? Policist me stiska bolj in bolj.
«Kdo vam je sporočil, da je Hacinez v gostilni?))
« Nihče!«
«Cudno!»
((Sprehajal sem se in slučajno...»
Komisar me je suho prekinil:
«Prosil sem vas že, seflor, da me ne smatrajte za bebca. Ko ste odšli iz hiše na Palmi, ste se napotili naravnost v Ulico Guadalete, kjer so vas — če sklepamo po razvoju dogodkov — pričakovali. Ali mi res nočete povedati, kdo vas je obvestil, da je Hacinez v tisti gostilni?))
«Ne.»
Videl sem, kako se je komisarjeva roka krčila in kako se je premagoval, da bi se zadržal. Ko je zopet spregovoril, je bil njegov glas grob. Ta človek me je sovražil.
«Dobro me poslušajte, seflor Moralčs... Pedro ln Prospero Hacinez sta bila — oprostite, eden še živi — tihotapca z mamili, znana naši službi. V Franciji poznate zelo moder pregovor: «Povej mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kdo si... Ali me razumete?))
«Prav dobro, seflor, toda motite se!»
«Ne verjamem. Zdravnik, ki vas je prevezoval, je ugotovil,
da ne uporabljate mamil... Zadovoljni ste, da jih prodajate!))
Začel sem se smejati: Agent FBI iz brigade za mamila je obtožen, da trguje z mamili!
«če bi vedel, zakaj se smejete, bi se vam lahko še jaz pridružil.))
Ton mojega sogovornika me je pomiril.
((Seflor komisar, ne morem vam reči, toda dam vam besedo, da nisem potepuh, kot v mislite.«
«žal mi je, ker vam ne morem verjeti. Zaupam samo ljudem, ki jih dobro poznam, vas pa ne poznam... Kdo ste pravzaprav, seflor Moralčs?«
«Saj imate vendar moj potni list...«
Zamahnil je z roko —• tudi potnemu listu ni verjel!
«Na svetu so izvrstni specialisti!«
Vstal sem.
«Ali se lahko vrnem v hotel?«
Tudi komisar je vstal.
»Naročil bom, naj vas odpeljejo. Trde glave sem, seflor, toda končno bom le zvedel, zakaj ste prišli v Sevillo, o tem bodite prepričani; zvedel bom ali od vas pa od vašega morilca...«
«Mojega morilca?«
((Nikar ne mislite, da vas bodo vaši sovražniki, ki so že doslej pokazali takšno vztrajnost, pustili pri miru! Toda jaz vas ne bom več ščitil. Delajte, kar hočete, če pa me boste potrebovali, vam bom vedno pripravljen pomagati... če boste to s svojo iskrenostjo zaslužili, seveda... Jasno pa vam tudi povem, da vas bom aretiral za najmanjši prekršek, ki si ga boste dovolili, pa naj bo še tako lahek, nato pa vas bom poslal čez mejo, če namreč ne bom mogel najti kakšne težje stvari v vašem delovanju; v tem primeru bo primeren čas vaše prihodnosti v moji skrbi... Ali ste dobro razumeli?«
((Popolnoma!«
«Torej lahko noč, seflor Moralfes,«
Bila je tako lepa noč, da nisem mogel zaspati. Bolj kot glavobol in skeleče rane pa me je vrtal občutek, da se mi rogajo kot bebcu. Ko sem mirno premislil, kako so si sledili zadnji dogodki, sem prav lahko ugotovil, da so me v «Espigi de Oro» pričakovali, da je pijanec igral svojo komedijo samo zato, da je lahko pred mojim nosom obvestil Hacineza, da se Hacinez, ko sem mu sledil, ni obrnil samo zato, ker je vedel, da sem za njim in me je hotel pripeljati na mesto, kjer me je pričakoval njegov pomočnik. Toda še bolj me je zbadalo vprašanje, kdo je opozoril Hacineza, da ga bom prišel iskat? Da mu bom sledil? Kdo... če ne — Juan?
PETEK
Če ne bi imel sestanka z Marijo, bi ležal ves dan, tako pa sem ob enih popoldne le zlezel iz postelje. Za Marijo me je skrbelo — rad pa bi videl tudi obraz majhnega lopova Juana; kako se bo obnašal, ko bo videl, da so me njegovi kolegi še enkrat zgrešili? Bolj ko sem razmišljal, bolj sem bil prepričan, da me je izdal Juan. Gotovo je član tolpe — in jaz bebec sem mu zaupal, kakšne so moje naloge! Na srečo mu nisem povedal nič posebnega, saj so ga verjetno njegovi sokrivci obvestili o vsem že ob mojem prihodu v Sevillo. Toda v zadnjih dneh sem napravil res veliko neumnost! O vsem tem polagati račune ne bo lahko! Nesrečna pretekla noč, občutek nemoči, vrsta pogreškov — kako naj gledam na svojo prihodnost v FBI v rožnatih barvah. Poleg tega moram računati še s tem, da je moj bodoči svak med lopovi, s katerimi se moram boriti! Pepe, pred teboj so črni dnevi! Nenadoma se mi je zazdelo, da s poroko ne bo nič.
Ko sem se oblačil — priznam, da precej brez volje — sem skušal najti vsaj nekaj oprijemljivih vzrokov, da bi lahko dvomil v Juanovo krivdo, zlasti pa, da bi si ohranil Marijo. Fanta so morda našli Lajolettovi ljudje, ki so vedeli za moje odnose z Marijo? Na to misel me je pripeljal listek, ki mi ga je izročil fantalin na Alamedi de Hercules. Morda je
Hacinez videl, da ga Juan zasleduje? Lahko je sumil, da dela zame in da bo šel pome. Morda so sledili tudi Juanu, ko me je šel obvestit? Bilo je veliko domnev in vsaka je bila vsaj nekoliko verjetna! Ne, Juanu izdajstva še ne morem očitati — vrsto stvari je treba še ugotoviti in dognati! Ko sem to ugotovil, sem čutil veliko olajšanje. In ker so stvari take, tudi Mariji ni treba povedati, kaj sumim. Nekoliko se maješ na palubi, seflor Moralfes, toda ali ni to usoda vseh zaljubljencev?
Čakala sta me pred Cristino — nista si upala stopiti v lokal! Ko me je Marija zagledala, je prebledela kot zid. Še preden sem ji voščil dober dan, me je vprašala s tresočim se glasom:
«Ali so vas ranili?«
Delal sem se junaka.
«To ni nič, saj sem tukaj!«
Juan me je prijel za roko.
((Vidite, da bi moral iti z vami.«
Da bi mi pomagal — ali da bi me uničil? čeprav sem govoril, da ni nič hudega, zaročenka ni hotela niti slišati, da bi šli v restavracijo. Moral sem naročiti taksi, ki nas je odpeljal na Palmo. Marija je gotovo mislila, da se bom tu bolje počutil, kot v javnem lokalu. In, pri moji veri, ni se motila. Ko naju je pustila sama, svojega brata in mene, in šla nekaj kupit, da bi na hitro pripravila kosilo, sem prižgal cigareto in motril Juana, ne da bi kaj rekel. Kako bi ga pripravil, da bi priznal — toda ali je kaj, kar naj prizna? 2ival me je opazovala z izrazom, v katerem je bilo nekaj — bog mi oprosti! — kot občudovanje!
«Ali poznaš Prospera?«
Presenečeno me je pogledal.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638	- Poštni predal 559 - PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica	24 Maggio	l/l.	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej,
četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir. celoletna 8.100 lir — SFRJ posamezna	številka v tednu in nedeljo 50 para (50	starih dinarjev),	mesečno 10	din	(1000 starih dinarjev), letno	100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — za
SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri	Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1	- OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak	mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno-upravn) 260, oamrtruoe 160 Ur — Mali ogla*) 40 lir beseda — Oglasi za tržaško in
goriško pokrajino se naročajo priupravi. — Iz vseh drugih pi krajin Italije prt «Socletk Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV itFNHi) - Izdaja tr tiska Založništvo tr^kpea tiska. l’rst