i.l.ASMK LJUBI J ANA, 14. FEBRUARJA 1958 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 11 MESTNI SVET Plan gradnje stanovanj v Ljubljani v letu 1958 in 1959 P lun stanovanjske izgradnje smo letos sestavili po številu dokončnih in vseljenih stanovanj, ker je ta Podatek mnogo zgovornejši od številu stanovanj, ki so v gradnji. Plan je sestavljen na eni strani na podlagi zmogljivosti naše gradbene in obrtniške operative, na drugi strani pa na podlagi razpoložljivih 'redstev, obenem pa je prilagojen kontinuirani gradnji, ki jo terjajo Potrebe po novih stanovanjskih površinah v Ljubljani. Ker tvorijo jedro stanovanjske Izgradnje v Ljubljani stanovanjski bloki, smo v tabelah zajeli samo bločno gradnjo. Tabeli razčlenjujeta Posamezne gradnje z oznako ulice, kjer se gradijo, odnosno z oštevilčenjem, če je v isti ulici več blokov. V številu stanovanj so všteta vsa stanovanja od garsonjere pa do velikih stanovanj. Razčlenitev je za sedaj še izvedena po oznakah, ki smo jih navajali v poročilu o stanovanjski izgradnji v letu 1957. Sla-Dovanja pa sc delijo po številu soh iti po tem. ali imajo še kabinet. Vendar ta razčlenitev ne daje jasne slike o pravi strukturi stanovanj. 2e nekaj let ne gradimo več zgolj stanovanj s sobami in kuhinjo, temveč sc je obliko stanovanj spremenila Inko, da imamo v gradnji poleg stavili oblik kuhinje že tudi delovno ku-ninjo v povezavi z jedilnim kotom nli v neposredni povezavi z dnevno soho. Taka dnevna soba ima seveda jlrug značaj kot soba, ki je povsem ločena od kuhinje in služi zato tudi 7:n spalnico dvema osebama. Ni te-'Inj povsem pravilno, če stanovanje, I 1 ima dnevno sobo v povezavi z dc-!°vno kuhinjo in dve spalnici, šte-J^nio kot 3-sohno stanovanje, ker to ni enakovredno trisobnem n stanova-n!", ki ima ločeno prebivalno kuhi-{'jo. 1‘ravo sliko strukture stanovanj eoino dobili šele tedaj, ko bomo osvoji' enotno novo nomenklaturo za 'jse različne funkcionalne oblike sodobnega stanovanja. 1’osebe j so prikazane še samske .°be. ki jih v seštevku prištevamo, dobimo število vseh stunovanj-skdi enot. Vendar je plan sestavljen la število polnovrednih stanovanj in ee na številu stanovanjskih enot. Za vsako vrsto stanovanja navaja 'ebola tudi koristno površino stano-',.",,j. To je čisto površina vseli pro-*°rov stanovali ia: sob, kuhinje. Predsobe in pritiklin. Dodatni pro-v kleteh itd. niso upoštevani, j * zadnji rubriki tabele navedeni jounii so predvidni roki dovršilvo y. jekta. Iz njih vidimo, da je pred-v ' ?na vselitev v nova stanovanja v j‘?b mesecih preko leta odgovor ja-*p‘ e posameznim gradbenim fazam, sli!”" u*trezno ifi tedaj tudi zapo-en fLV Poslm,eznih strok na stavbah j^Hierno razdeljena preko vse bra njih gradnja trajala več kot dve leti, bo vselitev možna Šele v začetku leta 1960. Za leto 1960 predvidevamo okrog 1850 vseljivih stanovanj, v letu 1961 pa že 2000 gotovih in vseljivih stanovanj. Tako dolga gradnja gotovo ni zaželena, računati pa moramo z njo predvsem pri visokih objektih — stolpnicah in pri bogatejši standard- ni opremi (centralna kurjava, dvigala). Ko smo se pred letom odločili, da bomo gradili tudi stolpnice ter smo z izdelavo zazidalnega načrta na območju ob Roški cesti predvidene 3 osemetažne stolpnice in t trinadstropni blok nadomestili s petimi desetetažnirni stolpnicami, s čemer smo gostoto prebivalstva v tem razmeroma redko zazidanem predelu centra občutno povečali, nismo mogli predvideti, da bomo žc letos imeli v planu začetih gradenj kur 19 stolpnic, v zazidalnih načrtih za posamezno občine pa več kot še enkrat toliko. Ne bomo se mogli povsem izogniti gradnji stolpnic v nekaterih upravičenih primerih. Ne smemo si pa jedra stanovanjske izgradnje zamišljati v stolpnicah, ker nam sredstva tega ne dovoljujejo. Več kot leto dni smo se borili za to, da nam v 4 nadstropnicah ni treba vgrajevati dragih osebnih dvigal. Pri danes običajnih nižjih svetlih in konstruktivnih etažnih višinah ležijo namreč tla četrtega nadstropja na isti višini ali do največ en meter višje od tal tretjega nadstropja v hišah, zgrajenih pred vojno. Te borbe gotovo nismo vodili zato, da bomo sedaj gradili pretežno stolpnice in razpravljali, ali naj v njih namestimo eno ali dve dvigali, da bo dostop do visoko ležečih etaž nemoten. Zato bomo morali predvsem graditi na takih površinah. kjer bomo lahko zidali le tri-in štirinadstropnice in to po načrtih, ki smo jih spoznali za ekonomične in ki odgovarjajo potrebam širokih slojev našega delovnega človeka. Stanovanj še dolgo ne bo dovolj in še nekaj let bo večje število izgo-' tovl jenih stanovanj važnejše ocl manjšega števila stanovanj z visokim standardom. 2e danes se pojavlja vprašanje raznih kategorij stanovanja. Oglašajo še interesenti, ki jim je predvidena gradnja predraga. Tako je bila Kartonažna tovarna v Ljubljani interesent zn stanovanja v bloku, ki je v planu med Ilirsko in Trubarjevo ulico, ker bo ta blizu delovnega mesta. Zazidalni podatki zahtevajo gradnjo šestnad-stropnega bloka. Idejni projekt poleg obveznih dvigal za tako visoko stavbo predvideva tudi centralno kurjavo. Delavski svet tovarne jo takoi izračunal, da si delavci in uslužbenci toga standarda ne bodo modi privoščiti in sednj prosijo, da bi dobili cenejša stanovanja v blokih brez dvigal in brez centralno kurjave. Podobno je z »Gradisom*, še tako skromna stanovanja v Savskem naselju, dvosobna s prebival-no kuhinjo, so bila za potrebe in plačilno zmogljivost gradbenega delavstva nezmogljiva. Podjetje se jo zalo odločilo, da snrojrktira minimalna stanovanja, ki bodo odgovarjala plačilni sposobnosti njegovega delavstva. Večina delovnih kolektivov je v letu 1957 pričela povpraševati po cenejših stanovanjih. Vendar so urbanisti predvideli na do sedaj urbanistično obdelanih površinah — kot so vrt ob Ilrvatskem trgu, vrtovi med Snranovičevo in Streliško, zazidalne parcele ob Rojčevi ulici v Mostah, Linhartovi za Bežigradom in na Viču ob Tržaški cesti — zazi- davo teh kompleksov s stolpnicami. Res je, da dosežemo z gradnjo stolpnic večjo gostoto, kar je zn izgradnjo komunalnih naprav in objektov do neke mere ugodno, vendar jc potrebno v talcih objektih zgraditi več komunalnih naprav, kot jih zahtevajo štirinadstropni stanovanjski bloki. Med te komunalne naprave v stolpnicah moramo predvsem šteti komunikacijske naprave (dvigalu), dodatne vodovodne inštalacije s lii-drofornimi napravami in centralno kurjavo. Ti komunalni elementi, ki se morajo zgraditi v stolpnicah, predstavljajo izredno velike izdatke za družbo, za potrošnika pa nedosegljiv standard, ker je te dodatne komunalne stroške potrebno vračunati v najemnino. Zato se moramo za enkrat omejiti le na gradnje tistih stolpnic, ki smo jih že pričeli graditi, oziroma tistih, ki jih bomo gradili v strogem centru med Miklošičevo. Cigaletovo ulico ter Titovo in Kidričevo cesto. Urbanističnim organom, predvsem po občinskim ljudskim odborom predlagamo, da ponovno razmislijo o umestnosti urbanističnih rešitev za posamezne zazidalne površine. Zazidavo stanovanjskih naselij naj rešujejo z gradnjo štirinadstropnih blokov, ki so po današnjih kalkulacijah najcenejši. Predlagamo, da razpravlja o tem tudi Mestni svet, ki naj da smernice urbanistom in občinskim ljudskim odborom, da se izdelajo takšni zazidalni načrti, ki bodo sicer imeli primerno gostoto, zazidani pa bodo s stanovanjskimi bloki do petih etaž. Ker izgradnja naselij še vedno ni kompleksno obdelana, ampak sc gradijo bloki drug za drugim po izdanih lokacijah opozarjajo smernice, katere je predlagal Svet za stanovanjske zadeve na svoji seji dne 9. decembra 1957 tudi urbanistične in komunalne potrebe naselja. Pri vseh stanovanjskih naseljih, tudi pri večjih stanovanjskih enotah v središču mesta, morajo biti zagotovljene prebivalstvu vse osnovne potrebe vsakodnevne oskrbe, ki so sledeče: 1. Center trgovin živilske stroke: prodajalne mleka, kruha, mesa, delikatese, špeceri je ter sadja in zelenjave naj bi bile tako funkcionalno kot upravno povezane (potrošniški sveti, stanovanjske skupnosti). 2. Za večje stanovanjske bloke ali za več manjših blokov v naselju naj bi se uredile skupinske ral niče, sušilnice, likalnice in rpalnice. Z ureditvijo takega servisa s potrebno mehanizacijo bi odpadle do sedaj obstoječe pralnice ‘vsakem stopnišču. 5. Prostori za namestitev gospodinjskih servisov nai bodo predvideni pri vcčiili naseljih (preko 200 stanovati i), kjer sc bodo stanovalcem nudile sledeče usluge: a) posredovanje gospodinjske pomoči (čistilke, postrežnice): b) skrb za otroke (čuvanie na domu. skupinski sprehodi, nadzor v domačih vrtcih in igralnicah); c) posredovan ie priložnostne delovne sile (snravl jan ie kuriva, sekanje drv. mala domača popravila): Č) razširjena družinska kuhinja v povezavi s potrošniškimi trgovinami. To ie posebna ustanova, ki oskrbo ie pripravo družinske prehrane, bodisi v celoti ali le delno (čiščenje in predpriprava zelen in ve. pol priprav! urn n prehrana, ki in gospodinja ob vrtnitvi iz službe še dokončno individualno pripravi, prehrana v celoti (domača menza) in dostavljanje prehrane otrokom na stanovanje ali staršem na delovna mesta). 4. Prostori zn igro in razvedrilo otrok in mladine na prostem. Zn te površine bo v naj strožjem centru težko najti ustrezne proste površine, ker so te pretežno namenjene le javnemu prometu. Večji zeleni kompleksi — parki pa ne nudijo otrokom tistih sproščenih možnosti za igro in je treba otroke voditi tja pod nadzorstvom, ker morajo sicer, prečkati nevarne prometne smeri. Zato je treba iskati pri večjih zazidalnih območjih v centru igrišča na ravuih strehah ali na matij oddaljenih in pred javnim prometom zavarovanih površinah, ki pa morajo nuditi tudi zadosti sonca. 5. Pri večjih soseskah okrog 1500 stanovalcev jc nujno, oskrbeti tudi prostore zu organiziran otroški vrtce, skupno za dve taki soseski pa poleg tega še dečje jasli. Glede velikosti in značaja stanovanj naj bi se upoštevale potrebe, ugotovljene na podlagi analize strukture družin v Ljubljani. Iz teh podukov izhaja, du bi vMikosti stanovanj morale biti v naslednjih razmerjih: 3 °/o garsonjer (v smislu običajnega pojma, to je povsem opremljene s predsobo, umivalnico in straniščem ter možnostjo priprave malih prehrambenih obrokov) — za eno do dve osebi. Odstotek je zelo nizek zaradi manjših potreb po takih enotah, delno pa zaradi tega, ker je gradnja take stanovanjske enote relativno najdražja. 60 %> stanovanj za tri osebe. 26 °/o stanovanj za štiri osebe (stanovanja naj vsebujejo tri spalne prostore, da je možna ločitev otrok po spolu ali du sc ena od spalnic more uporabljati kot študijski kabinet. 11 °/o stanovanj za pet ali več oseb (stanovanja naj bodo tako prirejena, da je ena soba direktno dostopna s stopnišča ter ima lastno stranišče z umivalnikom. Ta soba se lahko uporablja tudi kot samostojna samska soba). V smislu resolucije Zvezne ljudske skupščine jc treba stanovanjsko izgradnjo še nadalje racionalizirati in težiti k pocenitvi. Ker je ugotovljeno, da so republiški normativi za dovoljene površine še vedno preširoki. naj se ti upoštevajo kot skrajno maksimalni, projektanti pa naj skuša io z dobro zasnovo, ne na škodo uporabnosti površine še zmanjševati. Zu garsoniero se predvideva velikost 20 do 22 m1. Stanovanje za tri osebe jc mogoče ugodno projektirati tudi na površini okrog 50 m1. Stanovanje zn štiri osebe pa na no-vršinab od 4' do 60 m!, če ne vsebujejo treh spolnih prostorov. Pri treh spalnih prostorih pa nai bo zgornja meta republiški normativ. Na vseli več i ih kompleksih je treba preštudirati možnost ogrevanja vseh objektov iz ene centralne kurilnice Vrsta centralnem ogrevanja nai bo plod ekonomske analize glede investicije in obratovanja. Vse stavbe mora i o biti priključene na mostne komunalne naprave in ie treba s prizadetim) nodietji preštudirati pogoje teh priključkov. Najti ie ustrezno rešitev po za do-stitvi zahteve Notranie uprave glede protiletalskih zaklon'** 7«kloniJj*a nai se prvenstveno predviden skupna zn več objektov in neodvisna od konstrukcije stanovanjskih stavb V vsakem slučaju je stremeti za tem. da se ti prostori v mirni dobi izkoristi io zn komunalne ali druge potrebe. Organi PAZ bodo zato navodila 'a gradnjo zaklonišč morali preštudirati tudi s te strani. Vsaka stavba moro vsebovati sledeče, k stanovanjem pripadajoče skupne prostore: n' odstavni prostor za kolesa in otroške vozičke, ki se da zaklepati in leži priročno za dostop s ceste in iz stopnišča; b) prostor za mopede in male motorje; ker povzročajo ropot in smrad, nuj ne bodo v sklopu stavbe; c) prostor za poslovanje hišnega sveta — pisarna; č) prostor za igro otrok ob slabem vremenu, ki služi v večernih urah tudi za sestanke odraslih; d) hišno ropotarnico, t. j. shrambo za irujno potrebno hišno orodje in drugi skupni inventar (klopi itd.); e) priročno delavnico za malu hišna popravila. . Slano/anje naj vsebuje sledeče elemente: a) predsoba — iz katere naj bo dostopno čim več prostorov. Predsoba mora biti tako velika, da je v njej prostor zn odlaganje obleke in vzidana omara za čistila (metle itd.) in garderobo; b) spalnica — Vsaj ena spalnica naj bo neposredno dostopna iz predsobe. Druge spalnice so lahko vezane na dnevno sobo, ne morejo pa biti dostopne le skozi drugo spalnico. Projektant mora vrisati namestitev pohištvu, ki naj bo normalnih dimenzij (postelje 90 X 200 cm). V spalnici staršev mora biti dovolj prostora tudi za otroško posteljico (velikost 90X 120 m). Prehodi med pohištvom naj ne bodo preveč tesni. Ob posteljah naj bo toliko prostora, da je možna postavitev navadnega stola, mimo katerega je še možen prehod. Priporoča se v spalnicah vzidabc omare za garderobo in sc računa okrog t m3 omare na osebo. Pri globini 60 cm znaša to 0,60 m2 za osebo ali pri višini 2,50 m = 1,50 m’ za osebo, če so omare vzidane. Čc spalnica nima vzidanih omar, mora biti v njej ustrezen prostor za postavitev prostostoječih omnr; c) dnevna sobi: velikost dnevne sobe je v odvisnosti od značaja kuhinje. Če je ta zgolj delavna, je treba v dnevni sohi računati tudi z obedovanjem. V tem primeru mora biti soba čim ugodneje povezana s kuhinjo, lahko je dnevna soba tudi povsem vezana s knhinio, t. j. da 'ie kuhinja urejertn kot niša. ki se odpira direktno v dnevno, sobo ali je evont. tudi le iz n je dostopna. Dnevna soba kot osrednji prostor družinskega stanovanju naj bi ne bila pretesna, vendar tudi ne prevelika. Ustrezna velikost zn tri- do štiričlansko družino bo okrog 18 do 25 m2 vkliučno jedilni prostor. č) kuhinja — Kuhiniu ie luliko zgolj delavna kuhinja, ali pn#vsebu-je že manjši prostor zn obede družim* V vsakem primeru morn biti delovni proces gospodinjskih onrnvil v ‘kuhinji preštudiran v smislu sodobnih načel in kuhinja opremljena s serijskimi elementi 7»voda zn nn-pr^Hek gospodinjstva LRS; d) sanitarni prostori: 1. za garson;ere in stnnovnnin do treh družinski!) člnnov pride načeloma v poštev prha. umivalnik in stranišče v enem prostoru; 2. zn večin stnnovnn ia: kopalnica in stranišče ločen, V izjemnih prhnerih je lahko tildi združeno, posebno tam. kier je iskn"a noveznvn vseh sn"irnmhn z.n ži-riln ki je lahko vcnti*irnna omara. Vol; V ost ie odvisna od število družinskih članov Pri zn«rtoval> ie stremeti zn tem. i*i «o' inštalacije čim boli združene. Vodovodna inštalacija nai bo po možnosti vezano le na en navpični dovod in odvod. Če sin v stnnovnn in d vn taka dovoda, mora hi biti oba priključena istim potrebam sosednjega stanovanja, knr se more spet računati le za en dovod, oziroma od' vod. Težnja nuj gre tudi za tem, d* so sanitarni prostori čim bolj enaki zasnovani in oprema pri vseh enak* porazdeljena. S tem je že podaj prvi korak k tipizaciji inštalacijski* naprav. Električna inštalacija mora bi* projektirano čimbolj ekonom ičn* V vseh prostorih mora biti podan* možnost prižiganju luči ob vratin ni pa nujno, da imajo običajj" stropni izpust. Prihranek nnj se išd v cevovodih, ne pa pri številu lZ' pustov. Pri izbiri konstrukcij in gradi'* je treba upoštevati potrebne met* proti vlagi in proti ustvarjanju kot" denčne vlage na zidovju. Prav tako je pri sfropovih in d"' lilnih zidovih — predvsem med dve mn stanovanjema — skrbeti z* ustrezno zaščito proti prepuščanj1 zvdkn. Zunanje zidovje mora biti tnk»' no, da ne prepušča toplote prek* običajne norme. Okenske odprtine morajo bit' ustrezne velikosti, naj pa ne hod* pretirane, kar velja posebno z* spalnice in stranske prostore. Izmere nnj se čimbolj pocnotij" Z uporabo enakih oblik oken v vc‘ objektih je možno doseči industrij’ sko izdelovanje in s tem pocenite1' Notranja vrata naj bodo v vse* objektih enotna in sicer inilustrijsk° izdelana po načinu sulic montaže. Svetla višina naj bo od 2,40 d1 2,50 m. Konstrukcijska etažna višin* 2,60 do 2,80 m. Za strope sc lahko uporablj* križem armirana železobetonska pl1?’ šča ali rebričasta ploščo z ustreza1' mi vložki iz opeke ali iz drugeg9 gradiva (lahki betoni itd.). , Stropne konstrukcije morajo vs<” bovuti ustrezno izolacijo, ki nad"J mešČa doslej običajni nasip p0* podi. Za stopnice naj se uporablja s>' steni montažnih stopnic, ki bo čin! preprostejši V izdelavi in montaž in ekonomsko utemeljen. Predvidel1 je treba tudi enotne ograjne el®' mente, ki bi se izdelovali industrij’ sko. V investicijskih programih 6'j mora povsem oddvojcno prikazal' stroške za vse poslovne dele stav* (trgovino, pisarne, obrtni prostor1' in za stanovanjske prostore. Enako naj se oddvojcno priba' žejo tudi stroški za vso not runi1' opremo pri stanovanjih, kot so boi’ lerji, štedilniki, vzidane omare ih. Posebno se mora prikazati tu'j' stroške za garaže, kar velja pred’ vsem pri zadružni gradnji, ker gradu ia teh prostorov le, v brelU* lastnika. Vse programe, ki še niso izdela"' in odobreni, je treba izdelati tak"’ da se prikaže prava ekonomska nn stanovali in. S to ceno ju treh" seznaniti vsakega koristnika sta«0-vania. tako najemnika kot lastnik"' Projektanti in orgnni zn revizij" programov so dolžni držati se I'.' smernic. Upravni odbori kreditu' skladov in Imnke pa ne smejo od"' kravati kreditov zn gradnjo hiš, k"' terili projekti odstopajo od t" smernic. Zato so to smernice obvvf un priporočila ob uporabi pravil"1' kov občinskih kreditnih skladov f\ kreditiranje stanovanjske izgradnj"' investitorji ne smejo iz družb1" nih sredstev plačati izdelave Pf"j gramov in glavnih projektov in p1"1!'; jektnntov in projektnim organi zn".1.' juto. ki so od teli načel odstopu ! razen seveda fv primerih, če so L usluge pogodbeno naročene že p1""1. Sprejetjem teh naročil. Vendar n)!’ rajo tudi tedaj komisije zn revizij : Programov vskladiti že izdelane programe z novimi smernicami. Prikazane smernice so le del priporočil za racionalno stanovanjsko izgradnjo, ki jih bo Svet za stanovanjske zadeve še nadalje obravnaval in predlagal Mestnemu svetu, da 0 njih razpravlja, jih dopolnjuje in osvoji. Predvidoma bo prva nadaljnja obravnava zajela problem tehnične kategorizacije stanovanj. Kategorije se bodo razlikovale po številu prostorov, velikosti in opremljenosti. Tako bo mogoča širša izbira stanovanja po zmogljivosti. Vsak koristnik stanovanja pa bo moral ‘meti tudi še možnost, da stanovanjc z nižjo opremljenostjo kasneje P° svoji denarni sposobnosti izpopolnjuje. Smernice zn finansiranje in kreditiranje stanovanjske graditve na območju mesta Ljubljane v letu 1958 Iz predloženega plana stanovanjske gradnje je razvidno, da bo gradnja stanovanj v letu 1958 in (>alje vsako leto naraščala. S tem v *vezi bo potrebno angažirati vsako leto več namenskih sredstev za gradnjo. Iz analize dotoka sredstev v posameznih letih izhaja, da redni dotok sredstev še ni tolikšen, kot to zahteva planirana gradnja. Za leto 1958 predvidevamo, da ho “a razpolago okrog 2.800,000.000 dinarjev . Ta sredstva pa so prenizka, da hi bilo predlagani plan gradnje za leto 1958 možno realizirati. Da bi razpoložljiva finančna sredstva zadostovala za izvršitev Plana, sc bodo morala kreditna sredstva trošiti predvsem za gradnjo racionalnih in ekonomičnih stanovanj. Upravni odbori kreditnih skladov 'mdo morali voditi tako politiko, da bo z. razpoložljivimi sredstvi zgradilo kar največ stanovanjskega prostora. Nadalje bodo morali' upravni odbori kreditnih skladov skrbeti za to. da bodo angažirali dodatna sredstva razen rednih sredstev, ki se stekajo v občinske kreditne sklade. Viri teh dodatnih sredstev nuj se zagotove: b n) upravni odbori kreditnih skladov morajo usmerjati kreditno polivko tako. da ho povprečni doprinos mstnili sredstev znašal najmanj 50 odstotkov od predračunske vrednosti kreditiranih stanovanjskih objektov. To se pravi, dfl na i bi redna Kreditna sredstva služila le v višini ‘dVn vrednosti novozgrajenih stanovanj; Id politično-teritorinlnim enotam *p mora določiti lastni prispevek za • tanovaniško graditev v višini nai-'oiini 15«/č, / najetimi posolili in ‘‘stnimi sredstvi moralo ljudski od* ‘ori predvsem skrbeli za reševanje 'tanovan'skega problema kulturno Prosvetnih ustanov (gledališč), ljudmi0 milice, uči te liske "a in nrofesor-i rii kadra in drugih institucii. ki m>duio v njihovo pristojnost. Enak (l|stotek sc mora določiti politično >er*|orialnifn enotam za gradnjo ®p|skega prostora iz sredstev k rednega sklada. DospodSrske organizacije morajo v°dolovnti z lastnimi sredstvi v poprečju z najmanj 50“/* od prorn-l^ke vrednosti objektov. Pri do-s?.111 i>i kreditnih pogojev gospodar-. "n 'Organizučiiam se bodo morali 1,,( '*VV' °dbori kreditnih skladov v Čel n i°m '0t‘l dosledno držati na-sii i f*n S(> kreditna sposobnost go-n^darskih organizacij, oziroma viši-„n “jihovc lastne udeležbe določa osnovi odnosa med sredstvi v jh ?du za snmostoinn razpolaganje 1 'nvesticijskim skladom ter štovi-11 zaposlenih. V kolikor gospodar- ske organizacije, političnoteriloriul-ne enote in zavodi ne razpolagajo z zadostnimi lastnimi sredstvi za gradnjo, oziroma nakup 'stanovanj, naj sodelujejo z razpoložljivimi lastnimi sredstvi s stanovanjskimi zadrugami, oziroma s stanovanjskimi skupnostmi kot investitor; c) za stanovanjske zadruge in stanovanjske skupnosti, ki grade stanovanja v blokih, naj znaša odstotek obvezne lastne udeležbe najmanj 10 “/o od predračunske vrednosti stanovanjskega objekta, medtem ko naj bi razliko do 50 °/o krile gospodarske organizacije, političnote-ritorialne enote, zavodi in ustanove, pri katerih so koristniki zgrajenih stanovanj zaposleni. S sodelovanjem med gospodarskimi organizacijami in zadrugo, oziroma stanovanjsko skupnostjo, se bo doseglo, da bo odstotek lastne udelžbe nasproti najetemu posojilu večji, kot če hi sama zadruga, oziroma stanovanjska skupnost nastopala kot investitor. S takim načinom prispevanja sredstev delodajalcev se bo vsekakor razširil krog interesentov za gradnjo stanovanj. S tem sc bo mobilizacija dodatnih sredstev izredno razširila. Razen tega. da sodeluje gospodarska organizacija pri zadružni gradnji svojih delavcev in uslužbencev z lastnimi sredstvi, naj politika kreditnih skladov teži tudi za tem. da gospodarske organizacije kot kooperant v določenih primerih najemnin posojila in tudi z najetimi posojili sodelujejo pri gradnji zadružne irradnje. oziroma objekta, ki ga gradi stanovanjska skupnost. Zaradi boljšega razumevanja navajamo sledeči primer: Vrednost stanovati in s komunalnimi napravami 3.000.000 din; 10 °/o prispevek zadružnika je 300.000 din; 20 °/o prispevek gospodarske organizacije je 600.000 din; najeto posojilo od zadruge 1,050.000 dinarjev na 50 let po I “/*; najeto posojilo od gospodarskih organizo- -cij i.050.000 din na 10 po 2%> — skupnav rednost stanovanja 3,000.000 dinarjev. Tak sistem sodelovanja med delodajalcem in graditelji je možno uvesti tudi pri nakupu stanovanja za poedince. Sistem sodelovanju družbenih sredstev s sredstvi državljanov je umestno uveljavljati predvsem pri gradnji, pri kateri se uveljavljajo socialistični lastninski odnosi. Ti premoženjski in lastninski odnosi v takem sodelovanju bi temeljili, gledano s stališča koristnika stanovanja na stanovanjski kot stvarni pravici. Ta pravica je močnejša od stanovanjske pravice uživalcu, ki jo dobi po sklenjeni stanovanjski pogodbi s hišnim svetom ali lastnikom v smislu uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. Obe ti pravici sta sicer enaki v tem, da nudita in zagotavljata nosilcu samostojno koriščenje stanovanjskih prostorov ter pravico do sodelovanja v organih družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. Močnejša pa je stanovanjska. kot stvarna pravica, od stanovanjske pravice uživalcev stanovanj v tem, da je odsvojljivn in poded-ljivai to je, da nosilec te stvarne stanovanjske pravice lahko zahteva v določenih primerih, da se mu povrnejo vložena lnstnu sredstva, zmanjšana za amortizacijo in zn prekomerno obrabo (jc odsvojljivn) ter da se prenesejo v primeru nosilčeve smrti n n njegove dediče vse pravice in obveznosti iz naslova stvarne stn-novanjske pravice (je podedljiva). To pravico je mogoče kot stvarno pravico z vknjižbo v zemljiško knjigo zavarovati. Gledano s stališča investitorja (zadruga, stanovanjska skupnost) pa je- stanovanjski- objekt v vsakem primeru v družbeni lastnini. Gospodarska ali druga organizacija, ki prispeva iz lastnih sredstev graditelju (stanovanjski zadrugi, stanovanjski skupnosti, delavcu ali uslužbencu), določeni znesek za gradnjo stanovanjskih hiš in komunalnih naprav, lahko ta svoj prispevek zavaruje na ta način, na si z dovoljenjem graditelja izposluje vknjižbo zastavne pravice do višine vplačanih sredstev, s katerimi sodeluje pri gradnji, v svojo korist. V ta namen sklene gospodarska ali druga organizacija z graditeljem ustrezno pismeno pogodbo, ki bi bila sposobna za vpis hipoteko. Delavec ali uslužbenec podpiše gospodarski ali drugi organizaciji, ki je prispevala h gradnji, zadolžnico, po kateri sc zaveže, vračati vplačani prispevek gospodarske ali druge organizacije v višini, zn katero se zviša najemnina za stanovanja po splošnih predpisih nad znesek njegove anuitete. Ako gledamo s tega stališča, moremo ugotoviti, da državljani z lastnimi sredstvi sodeluje io pri izgradnji in povečanju družbene lastnine. Tak sistem ho vsekakor razvil namensko štednjo državljanov v na i več ji meri, družbena sredstva sc bodo razbremenila, ekonomski odnosi se bodo utrjevali, stanovalec bo stanovanjski prostor čuval in ohranjal. kaiti poleg odplačila anuitete, bo moral stanovalec plačevati organom družbe n ga upravljanja še sredstva za |>okritje stroškov za upravo in tekoča popravila ter investicijsko vzdrževanje. Upravni odbori kreditnih skladov bodo morali v letu 1958 utrjevati te odnose in razvijati kreditno politiko v tej smeri; d) da se S sistemom kreditiranja tudi pri gradnji vrstnih hiš doseže racionalnejši način gradnje, višina posojilu pri zadrugah, katere člani so uslužbenci in delavci gospodarskih organizacij, ne sine presegati 1.700.000 dinarjev, skupaj s stroški zn komunalno ureditev. Pri zadružnikih, ki so zaposleni pri politično-teritorialnih enotah, zavodih in ustanovah, pa naj se gornja meja posojila določi na 2,000.000 din. Zadruge. ki grade vrstne hiše. naj se kreditira io le pod pogojem, da vsak zadružnik vloži pri banki, pri kateri namerava zadruga zaprositi zn posojilo. najmani 500.000 dinarjev lastnih sredstev. Zadruga mora z lastnimi sredstvi in najetim posojilom dograditi stanovanjske objekte in komunalno urediti okolico po veljavnih gradbenih predpisih. Tildi pri tej vrsti zadrug, če zgrajeni stanovanjski objekti ostanejo v družbeni lastnini, lahko s svojimi sredstvi sodelujejo gospodarske organizacije kot investitor na enak način, kot smo nakazali v prejšnji točki; e) individualne gradnje naj sc kreditirajo praviloma samo do višine 800.000 dinarjev z 1 “/»-no obrestno mero in za dobo 25 let. V izjemnih primerih pa se lahko odobri še dodatno posojilo v višini 200.000 dinar iev z 2"“/o-no obrestno mero in enakim odplačilnim rokom, kot pri prvem kreditu. Vsota odobrenega posojila ne more v nobenem primeru presegati 1,000.000 dinarjev. Denarni zavod, pri katerem se odobri posojilo individualnemu prosilcu, mora skrbeli zlasti za to, da bodo kreditirani objekti gradbeno in obrtniško dograjeni, ne sme pa se kreditirati takih objektov, ki hi z razpoložljivimi lastnimi sredstvi in odobrenim kreditom nc bi dovršili fasade, opleska oken in vrat itd. Zato mora banka blokirati del kreditnih sredstev izključno za dovršitev teh del. Za blokucijo teh sredstev naj služijo predračunske vrednosti tu-sadntli del, pleskarskih del itd. 2. Predvideva se, da bodo ustanove in gospodarske organizacije, ki plačujejo del stanovanjskega prispevku v republiški kreditni sklad, gradile na območju mesta Ljubljane tudi iz sredstev republiškega Kreditnega sklada. Sredstva republišKC-gu kreditnega skladu bi se predvsem porabila za nadaljevanje gradnje stanovanjskega naselja Univerze na Prulah, zgradbe v Kersnikovi ulici, za nakup stanovanj republiških ustanov in zavodov. Za gradnjo stanovanj jugoslovanskih železnic, gradbenih podjetij in kliničnih bolnic in za potrebe invalidov iz Narodnoosvobodilne borbe pa naj ta sredstva služijo kot dopolnilna kreditna sredstva. Sistem kreditiranja in finansiranja komunalnih naprav in objektov Stanovanjsko problematiko je trčim obravnavati s stališča naselja in ne samo s stališča stanovanjskega objekta. Zato moramo tudi sistem finansiranju in kreditiranja stanovanjske graditve obravnavati s tega stališča. Cena stanovanju torej ne more zajeti samo stroškov za stanovanjski objekt, temveč tudi stroške za komunalno ureditev naselja. V ceno stanovanja se morajo zajeti stroški za izgradnjo potrebnih naprav in prostorov za: 1. gospodinjske servise, 2. dnevne otroške vrtce, 3. zdravstvene potrebe prebivalcev naselja, 4. družbeno dejavnost v naselju, 5. otroška igrišča v naselju, 6. ureditev stanovanjskih cest in potov v naselju, 7. javno razsvetljavo komunikacij in 8. zn ureditev hodnikov, zelenic in nasadov. Sredstva za te naprave in objekte, ki jih mora zagotoviti graditelj stanovanja, morajo biti na razpolago stanovanjski skupnosti, na območju katere sc stanovanjski objekt grudi. Ta sredstva sc lahko začasno uporabljajo kot obratna sredstva kreditnih skladov za kreditiranje stanovanjske graditve, morajo pa biti na racpolago stanovanjski skupnosti, čim je dokumentacija pripravljena in io predviden pričetek teli komunalnih del. Stanovanjsko skupnosti lahko sredstva za komunalno ureditev trošijo tudi pri gradnji stanovanjskega objekta, če so določene komunalne naprave (otroški vrtec, prostori za družbeno življenje, ambulante itd.) predvidene v samem objektu. Ločeno od komunalnih stroškov, ki so sestavni del vrednosti stanovanja. je potrebno obravnavati stroške za komunalne naprave v naselju, kjer je potrošnika možno obremeniti neposredno zn usluge, ki jih ima od teh naprav. Med te stroške moremo zvrščnti stroške za izgradnjo električnega omrežja, rnz-vodnega. kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v naselju, telefonskih in plinskih naprav, ki so v zvezi z izgradnjo naselja. Komunalnim organizacijam, ki grade te komunalne naprave v naselju, morajo biti v skladih zagotovljena kreditna sredstva pod takimi pogoji, da trn odplačilna doba zn najeto posojilo enaka amortizacijski dobi zgrajenega objel' la. Tak sistem kreditiranja teh komunalnih naprav se mora izvrševati v skladu z zveznim predpisom Uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. list FLRJ št. 1-3/57, 2. člen) Po podatkih, s katerimi razpolagamo, bi se morala vsa zbrana sredstva, ki imajo svoj izvor v nerazpo-rejnih sredstvih iz letu 1957, v sproščeni blokaciji iz leta 1957, v stanovanjskem prispevku od plač delavcev in uslužbencev, v dohodkih od vrnjenih anuitet in obresti od danih najemnin in prodaje hiš SLP in posojil, deliti v sledečih odnosih: gospodarskim organizacijam in zavodom 42%>; političnoteritorialnim enotam: za stanovanja 16°/o, za šole 14°/«, skupaj 30°/o; stanovanjskim zadrugam 16°/o; hišnim svetom 6°/o; delavcem in uslužbencem 6%. Tehnična priporočila in smernice finansiranja in kreditiranja stanovanjske graditve za leto 1958 morajo biti zajeta v pravilih kreditnih skladov in jih morajo vsi upravni odbori upoštevati in na osnovi njih voditi kreditno politiko. Določila pravil, v katerih bodo zajeta naka- zana načela in smernice, morajo postati obvezen predpis, za izdelavo gradbenih in urbanističnih programov. Organi za revizijo programov morajo skrbeti, da bodo te smernice pravilno uporabljene. Koordinacij-sik odbor kreditnih skladov pri Mestnem svetu je dolžan spremljati izvajanja teh priporočil. V primeru, da ugotovi, da so upravni odbori kreditnih skladov sprejemali sklepe, ki so v nasprotju s smernicami, ki so podane v pravilih kreditnih skladov, je dolžan takoj zadržati izvršitev sklepa in ga vrniti v ponovno razpravo upravnemu odboru. Denarni zavod, pri katerem se zbirajo kreditna sredstva, je dolžan nadalje takoj opozoriti koordinacijski odbor kreditnih skladov pr! Mestnem svetu, če je bil sprejet sklep, ki ni v skladu z'nakazanimi smernicami. Pri tem pripominjamo, da so pravila kreditnih skladov danes edini instrument, s katerim moremo stanovanjsko in komunalno graditev razvijati in voditi tako kreditno politiko, da . bo predloženi gradbeni program možno realizirati. Predloženi plan zahteva po svojem obsegu izredno velika sredstvu. Vendar upamo, da sc bodo planirana likvidna sredstva za stanovanjsko graditev povečala za obseg dela 25 %-ne blokacije v tekočem letu, ki bi sc morala vsaj delno zmanjšati, če že no v celoti odpraviti. V nasprotnem primeru bo potrebno program graonje med letom krčili ali pa mobilizacijo dodatnih sredstev za obseg blokiranih sredstev še povečati. Zato bo potrebno podvzeti že v začetku leto, predvsem pa tedaj, ko se pri gospodarskih organizacijah ugotavlja gospodarski uspeh za leto 1958, vse mere, da se bodo odvečna sredstva gospodarskih organizacij usmerilo za stanovanjsko graditev. Predlog za večjo participacijo lastnih sredstev v letu 1958 nasproti participaciji v preteklih letih ni slu- čajen, temveč je vsklajen s predlo1 goni planu. Posebno bi bilo potrebn1' poudariti, da se morajo zavzema*1 za mobilizacijo dodatnih sredst«! predvsem svet proizvajalcev Pfij okrajnem ljudskem odboru, občinst1 ljudski odbori in sindikalne organi’ zacije, da bi ob skupni akciji obči« škili kreditnih skladov čim bolj d0, sledno izvrševali priporočila pe(’ spektivnegu razvoja gospodarstvi FLRJ, ki v svojih ekspozejih P®’ udarja, da je potrebno čim več src"’ štev uporabljati za dvig družbene# standarda za izgradnjo komunalni*1 naprav in stanovanjskega proštov*1 (Tabeli k poročilu bomo objavi*1 v prihodnja številki »Glasnika«.) Vsebina Vabilo na 2. sejo Mestnega sveta. Plan gradnje stanovanj v ljubljeni v le" 1018 in 1010. Zaključni računi gospodarskih organih za leto 1956. gp> Izvleček iz poročila o poslovanju KMETIJSKE ZADRUGE, Šentjošt pri Horjulu, v letu 1956 Kmetijska zadruga Šentjošt ima v svojem sklopu 9 odsekov in sicer: trgovino, odkup kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev, odkup lesa, strojni odsek, transport, mizarska in čevljarska delavnica, gostilna In hranilno-kredilni odsek. Zaposlenih je bilo povprečno 20 oseb. KZ se Je ukvarjala v tem letu z gradnjo in sicer je gradila novo stavbo, v kateri trna avtomobil svojo garažo, uprava svoje poslovne prostore tn drugo. Napeljan je bil tudi telefon. V ta namen smo najeli tudi investicijsko posojilo. AtTITVA BILANCA os dan II. decembra UM PASfV1 Naziv postavke Znesek v ooo dtn Naziv postavke Znesek v 000 dU> A. Osnovna tn Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev t Osnovna sredstva 1.468 l Sklad-osnovnlh sredstev 1.469 t Investicije v teku 3.217 1 Dolgoročni krediti ra dokončane investicije 2lJ 1. Izločena sredstva m druga investicijska sredstva 1.995 3 Razni skladi 2.326 4. Dolgoročni kredit za Mnunurunje investicij e. Obratna sredstva $ Drugi viri finansiranja Investicij 3.006 L Skupna obratna sredstva 6.441 B Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva S Vin obratnih sredstev (skupno) $.080 4.974 2.263 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 1. Kupci In druge terjatve 1 Druga aktiva O. Finančni uspeh 1. Dobavitelji In druge obveznosti 6 Druga pasiva O, Finančni uspeh 6.409 1.859 i. Razporelenl dobiček 1.349 9 DobICck 1.34» 1 [zguba 10 Kritje Izgube Skupaj- 21.707 Skupaj 21.707^ Vodja računovodstva! Predsednik upravnega odborai Direktor podjetja) Vrhovec Ivanka Droftlna Andrej Sečnik Ludvik Izvleček Iz poročila o poslovanju AVTOMEHANIČNE DELAVNICE. Medvode, v letu 1956 81"* Kot uslužnostno podjetje opravljamo generalna kakor tudi vsa ostala večja in manjša popravila vseh vrst motornih vozil in strojev. Z dvema lastnima kamionlmsl opravljamo uslužnostne tovorne prevoze. Podjetje je pavšalirano ter zaposluje poleg upravnika šc 4 kvalificirane pomočnike, tri vajence in enega uslužbenca. V letu 1956 je podjetje doseglo 6,495.300 dinarjev celotnega dohodka. aktiva BIL ANI a aa dan 1L decembre t»l* PASIV Znp Neslv poilevk« Znesek e ooa din ZgtP Netiv posluvke A. Osnovna lo Izločena sredstva l Osnovna sredstva 707 A. Viri osnovnih lo Izločenih sredstev t Sklad osnovnih sredstev 1 Investicije v teku t Dolgoročni krediti to dokončane investicije L Izločena sredstva in druge investicijske sredstvi $46 3 Razni skladi ». Obratna sredstva L Skupna TDiatne sredstva »10 1. Dolgoročni kredu za finansiranje investicij • Drugi viri finansiramo Investicij tl Viri obratnih sredstev C. Sredstvi » obračunu lo druge ektlva 8 Kupci In druge terjatve 6 Druga aktiva 489 38 S Vin mfttinih iredntev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu tn druga sredstva 1. Dobavitelji tn druge obveznosti O. Finančni uapeb 1 Razporeienl dobiček 6.413 1 Druga oaslva O. Finančni uapeb 9 Dobiček tl) Krltte Izgube Skupaj; 5.099 Skupaj. Znesek v 000 707 910 6 rt «o 391 6.41 J Vodja računovodstva* Stransky Metka Predsednik upravnega odborai Vilar Anton Direktor podjetjai Dobnikar Kafko