Anton Sever - letalec prekomorec Majda Nemec Gorica z opustošeno okolico, vso polno razbitin, ki jih je kot zapuščino pustila prva svetovna vojna, je bila zibelka njegovega otroštva. Odraščal je v času fašizma in še zdaleč si ni predstavljal, da se bo soočil s strahotami, kot jih je kmalu prinesla druga svetovna vojna. V svojih vojaških letih je služil v več vojskah: italijanski vojski, kraljevi vojski Jugoslavije, zavezniški BAF (balkanske zračne sile), v partizanskem narodnoosvobodilnem boju, ki mu je bil kot domoljubu ves čas cilj, in po vojni je služboval v JLA (Jugoslovanski ljudski armadi) v Srbiji. Po prehojeni viharni vojaški poti, obdani s prenekaterimi življenjskimi izkušnjami, seje z družino vrnil v rojstni kraj, kjer mu ni bilo težko poprijeti za kramp in lopato ter pripomoči k nastajanju Nove Gorice. Kasneje je bil aktiven v raznih družbeno političnih organizacijah in danes še vedno goji nekatere svoje konjičke. Anton Sever, sin železničarja, se je rodil v Gorici 5. novembra 1922. Že v otroških letih ga je zanimala tehnika, posebno le- tala in občudoval je pilota Josipa Križaja, primorskega letalskega asa, ki je zaslovel s spektakularnim prebegom z letalom italijanske aviacije v Jugoslavijo. V času fašizma v Italiji je kot narodnjak obču- til krivice, ki so jih t rpel i Slovenci. Ko se je bližal vpokhc v italijansko vojsko, je iskal zveze, da bi tud i sam pobegnil v Jugoslavijo. Ker je bil neuspešen, se je odzval vpoklicu v vojsko. Dodeljen je bil v letalsko vojaško enoto in se 12. junija 1942 javil na letališču v Mirnu pri Gorici. Tu so se novinci učili korakati, pozdra- vljati in streljati na goriškem strelišču v Panovcu. Letalski začetki Juli ja 1942 je bil premeščen v Ferraro na letališče Poggio Renatico, kjer je obi- skoval letalsko šolo. Učili so se vse o le- talstvu in tudi polagali izpite. Tu se je srečal s sonarodnjakom Pišotom iz Sela, ki ga je povabil v skupino Slovencev in italijanskih komunistov, ki so ilegalno delovali na železniški postaji. Na vlak in z vlaka je prenašal t iskane letake. A Se- ver s tem še ni bil zadovoljen. Končno ga je nekega jesenskega dne leta 1942 Pi- šot obvestil, da bo» sicer brez ustreznih dokumentov, odšel z vojaškim vlakom {tradotta militare) v Jugoslavijo. Nabito polni vagoni vojakov so se prot i Trstu vedno bolj praznih in Severja je odkrila in zajela vojaška policija. Vrnili so ga v Ferraro» ga zaslišali, mu pobrali letalske oznake, vojaško opremo, vezalke iz če- vljev in pas iz hlač ter ga zaprh v sami- co. Čez kakšen mesec so ga sestradanega» neobritega, brez pasu v hlačah odvedli na letališče» kjer so že stali v vrstah vsi vojaki letalske Šole in poveljnik letališča. Priletelo je letalo» s katerim se je pripeljal general letalskega poveljstva za severno Italijo iz Padove in to samo zaradi Sever- ja. Poveljnik letališča je poročal generalu o Severjevem primeru dezerterstva. Ge- neral ga je začel oštevati in žaliti Sloven- ce, nato sta ga vojaška policista ponovno odpeljala v samico. Spet so minevali dne- vi in Sever se je vse bolj zavedal resnosti svojega položaja- Končno so ga odvedli na zaslišanje pred Vojaško sodišče v Bologno. Spraševali so ga, zakaj je dezertiral, s kom je v navezi v Trstu, kaj ti l judje delajo in podobno. Povedal jim ni ničesar, a o tem kar so ga spraševali ni niti nič vedel. Rekli so mu: »Take kot ti, streljamo! Saj nisi prvi!« Ka- sneje mu je poročnik povedal: »Sever» do- bil si leto in pol zapora, ki ga boš odslužil po končanem služenju vojaškega roka.*< Sever si je oddahnil, ker je vedel» da v ta- kem zaporu zaporniki delajo v delavni- cah, poleg tega pa vojne še ni bilo konec. Znova na Goriškem Premestili so ga ponovno na letališče v Miren, kjer je skrbel za zveze z letali pri vzletanju in pristajanju. Imel je svojo pi- sarno z ins t rument i za vzletanje in pri- stajanje in tudi radio. Letala so letela ponoči, kar je Severju ustrezalo, ker je lahko poslušal nočna vojna poročila v i tali janščini na radiu Moskva in London. O vsebini poročil z bojišč je potem poročal vojakom, ki niso verjeli, da po Evropi napredujejo zave- zniki, ker se to ni ujemalo s tem, kar so jim poročali nadrejeni. Tu je cvetelo prekupčevanje . Gume le- talskih koles so prodajali v Furlanijo za podplate copat» ricinus ovo olje pa za iz- delovanje mila. Severju so priskrbeli rde- čo zvezdo, ki jo je po tem ponosno raz- kazoval, dokler ga ni odkril nadrejeni . Posvaril ga je in mu zvezdo zalučal skozi okno, a jo je Sever kasneje šel iskat. Na letahšču v Mirnu je delal italijanski zdravnik poročnik Anton io Ciccarelli. Severju je povedal, da je videl njegovo M . t vojaško dokumentac i jo in da ve, da je bil obsojen zaradi dezer te rs tva . Poba- ral ga je, če ve za kakšno zvezo s part i- zani, ker bi rad odšel v partizane. Sever je bil nezaupljiv in potem iz tega ni bilo nič, ker je bil Sever premeščen. Po voj- ni je njegovo ime zasledil v časopisu TV 15 in mu pisal. Dopisovala sta si in se srečevala ob njegovih obiskih v Sloveni- ji. Ciccarelli je po kapitulaciji Italije sep- tembra 1943 namreč odšel v partizane v 9. korpus. Kot zdravnik je delal v večini part izanskih bolnišnic na Primorskem in Gorenjskem, kakor tudi v bolnici Pra- nji. Po vojni se je zaposlil v italijanskem vojaškem letalstvu v sani te tn i enoti in dosegel visok vojaški čin. V južno Italijo Marca 1943 so poveljniki na letahšču v Mirnu zbrah vseh pet Slovencev in nekaj Italijanov ter jih vprašali od kod so doma, koga imajo doma in kateri jezik govorijo. Sever je povedal, da je iz Gorice, da ima očeta in mater, da doma govorijo sloven- sko, fur lansko in italijansko. Pri njego- vem imenu je izpraševalec naredil rdečo črto. Slovenec iz bližnjega Standreža je rekel, da doma govorijo italijansko in pri n jem je izpraševalec naredil modro črto. Slovenec iz Standreža je ostal v Mirnu, Sever pa je bil premeščen na letališče v Rimini, julija 1943 pa na Sicilijo. Med po- tjo z vlakom je v Kalabriji v kraju Villa San Giovanni doživel prvo zavezniško bombardiranje pristanišča in železnice. Prispel je v Castelvetrano na Siciliji. Na poti na letališče so se sprožale neeksplo- dirane tempirane bombe, ki so jih pono- či metali zavezniki. Pri letališki stavbi je videl, kako so se kovinski deli letalskih moto r j ev na zadet ih letal ih topili kot sladoled. Angleži so bombardira l i po- noči, Američani podnevi . I tal i janskim vojakom se je že mešalo. Videl je, kako se je eden slekel do golega, na glavo po- veznil čelado in tekal po letališču. Dru- gega je videl, kako si je v golo kožo na prsih z iglo pripenjal vojaške oznake. To so bili primorski Slovenci in istrski Hr- vati, ki so jih ob napadu zaveznikov na Sicilijo pošiljali tja iz vse Italije. Sever je noči prebil v letalu, ker so Italijani z le- tali odvažali sode bencina v not ranjos t Sicilije, s t ran od področja zavezniškega bombardiranja. Na otoku so se že izkrcavali ameriški vojaki. Sever jih je videl blizu letališča. Čakal je na priložnost, da bo dezertiral. Pretihotapil se je k njim, povedal, da je antifašist in da je pobegnil iz italijanske vojske. Nahranili so ga in obvestili, da je ameriški ujetnik, ki ga bodo poslali k jugoslovanski vojski v Severno Afriko. Dva dni je še z drugimi ujetniki ostal v taborišču Sciacca, nato so vse premestili v Agrigento. Čistili so ruševine in ureja- li železniško postajo, da je lahko stekel železniški promet . V bližnjem pristani- šču so jih je že čakale ladje in 21. julija 1943 so se vkrcali na ogromno ladjo za Tunizijo. Severna Afrika Izkrcali so se v Tunisu. Zastraženi, razca- pani v italijanskih uni formah so pešači- h skozi mesto. Domačini so jih zmerjali in pljuvali nanje kot na poraženo sovra- žno vojsko. Odšli so v Bizerto. Tam so si iz kar tonskih škatel naredili strehice nad glavo, da so se zaščitili pred soncem in vetrom. Slovenci so vztrajali, da niso Italijani, da želijo v Jugoslavijo in po- veljstvo kampa jih je nazadnje ločilo od It.'^lijanov. Slovence so nato iz Bizerte z vlakom pre- mestili v Constantino. Dobili so vso vo- jaško opremo in nove angleške vojaške uniforme, ki so jih nosih do konca vojne. Sever jo hrani še danes. Ugotovili so, da jim poveljujejo visoki oficirji jugoslovanske kraljeve vojske in ne Titova vojska, kot so pričakovali. S kraljevimi oficirji in vojaki se niso niti jezikovno razumeh. Sever je svojim voja- kom, kot komandant straže, poveljeval v italijanščini, ker srbščine ni znal. Skoraj v vseh taboriščih so Slovenci fizično de- lah. Hodili so tudi k maši. Premestili so jih v taborišče Bono nato v taborišče v Corso. Tu so Slovenci zahte- vali, da jim dajo orožje, da se odpravijo v Jugoslavijo na pomoč Titu. Nastali so pravi neredi med kraljevo vojsko in uje- tniki, ker so Slovenci težko sprejemali veseljačenje in nedejavnost oficirjev ju- goslovanske kraljeve vojske. V tem času so zavezniki že pripravljali glasovanje, na katerem so dobili ujetniki priložnost, da se opredelijo ali za kralje- vo vojsko ali za NOV. Izvedli so ga maja 1944 v vseh taboriščih v Afriki, vkater ih so bili Slovenci in Hrvati. Skoraj vsi so se opredelih za NOV. Prostovoljci v Titovi vojski Preselih so jih na letališče M asi on Blan- che pr i Alžiru. Od tu so letala letela v bojne operacije nad Evropo do 15. av- gusta 1944. Sever je postal vzdrževalec električne napeljave v letalih v 2. letalski eskadrilji, ki je bila s 1. letalsko eskadri- Ijo sestavni del br i tanske letalske eno- te BAF {Balkan Air Force). Prva letalska eskadrilja je letela v glavnem z letali Spi- tftYBy oboroženimi z bombami, mitraljezi in topovi, 2. eskadrilja pa z letali Hurrica- ne, oboroženimi z raketami in mitraljezi. Konec poletja 1944 so angleški letalci in letalci prekomorci 1. in 2. letalske eska- drilje pripluli z ladjo Bakar na otok Vis v Jugoslavijo, od koder so se takrat izvaja- le letalske vojaške operacije nad Dalma- cijo. Na ladji se je spoprijateljil s kapeta- nom 2. eskadrilje Branivojem Majcnom in prijateljevala sta tudi po vojni vse do Maj eno ve smrti. Na otoku Visu so prekomorce in zavezni- ke namestili v prazne hiše. Prebivalce so namreč že prej preselili v Egipt v tabo- rišče El Shatt . Vsi vojaški čini, ki so jih naši prekomorci pridobih v Afriki, so jim bili v NOV priznani. Sever je imel angle- ški čin vodnika, imel je vojaško opremo, angleško uniformo, ki jo hrani še danes, osebno orožje. Po prihodu na Vis so mo- rali najprej oddati orožje in čelado. Leta in leta so hrepeneli po Jugoslaviji, tvega- li življenja, zapor, dezertirali, se trudili, da bi čim prej prišli na pomoč v Jugosla- vijo, v Afriki se opredelili za N O y a sedaj so doživeli tako nezaupanje . To je bilo veliko razočaranje za naše narodnozave- dne borce.Kasneje so jih sicer ponovno oborožili zaradi bližine bojev v Dalmaciji. Na vseh letališčih sta na drogovih pla- polali dve zastavi in sicer angleška le- talska zastava in jugoslovanska letalska zastava. Vis so preletavala zavezniška letala in tudi pristajala. Vsak dan okrog sedmih z ju t ra j je preletela otok cela formacija 300 do 400 bombnikov 15. ameriške di- vizije iz Foggie v južni Italiji. Leteli so na vojaške operacije, ki so jih izvajali zave- zniki nad mor jem in Jugoslavijo. Okrog enih popoldne so se letala vračala v Itali- jo. Na Visu so takrat pristajala poškodo- vana letala in letala z mrtvimi ali ranje- nimi letalci. Taka letala so pristajala tudi do dve ur i dnevno. Na Visu je bilo tudi pokopališče za zavezniške vojake. Sever je vzd rževa l le ta la in j ih t u d i usmerjal na stezi pri pristajanju. McGovemov rešitel) Posebno se spomni dogodka, ko je rešil življenje posadki letala in ameriškemu pilotu Georgu McGovernu, ki je kasneje postal znameni t i demokratski sena tor in tudi predsedniški kandidat leta 1972. Dogodek je omenjen tudi v senatorjevi biografiji. Na Visu je bila kratka jeklena pristajalna steza, na kateri so lahko varno pristajala le lovska letala. Ko je Sever ugotovil, da se spušča š t i r imotorno letalo B 24 Libe- rator s samo enim delujočim motor jem, ki zahteva daljšo pr is ta ja lno stezo, je takoj vedel, da je pristajalna steza zanj prekratka in da bo pris tanek zelo neva- ren. Usmeril ga je, da je pristal vzpore- dno z letališko stezo, v vinogradu. Letalo se je varno ustavilo in Sever je odhitel pogledat, kako je s posadko. Posadka je že skakala iz poškodovanega letala. Za- dnji je ven zlezel pilot George McGovern. Rešena posadka je pilota potem dvignila na ramena in nesla okrog letala. Potem je McGovern pokleknil na tla in poljubil zemljo. Sever si je pilota dobro zapomnil» njegovo ime in letalo mu je posebej osta- lo v spominu. Na t rupu letala je bila na- mreč naslikana njegova lepa žena v ko- palkah. Piloti so za srečo večkrat okrasili svoja letala z raznimi risbami. Naslednji dan je iz Italije prispelo drugo letalo, ki je odpeljalo vso posadko v Italijo. Pred odhodom je McGovern dovolil, da vsa re- šena posadka ustreli v sliko njegove žene. Ko so odleteli, je Sever preštel zadetke v sliki- Bilo jih je deset. Nekaj let Sever o McGovernu ni vedel ničesar. Po vojni ga je začel iskati na ra- znih srečanjih z ameriškimi letalci, ki so prihajal i v Slovenijo. Končno je McGo- vernovo ime le zasledil in to v časopisu TV IS. Pisal mu je v Ameriko in dobil od- govor. Odgovoril mu je, da je bil kasneje na Visu skupaj s predsednikom Titom in si je ogledal letališče oziroma vinograd, v katerega je bilo spremenjeno letališče. Napisal je, da bi bilo lepo, Če bi vsa voja- ška letališča na svetu bila spremenjena v vinograde, torej, da ne bi bilo več vojn. Zadnjič je McGovern prišel v Evropo v Innsbruck, kjer je imel predavanje. Pova- bil je Severja, naj se mu pridruži, ki pa ga zaradi ženine bolezni ni mogel obiskati in tako se po dogodku na Visu nista ni- koli več videla, le dopisovala sta si. Sever je izvedel, da je senator umrl 21. oktobra 2012, star 90 let. Po vojni Konec vojne je Sever dočakal v Škabrnju pri Zadru skupaj z angleškimi vojaki. Po vojni je ostal v Zadru v angleški voja- ški pilotski šoli. Kmalu je bil premeščen v Beograd, v pilotsko šolo v Pančevo. Pi- lotska šola je bila ustanovljena za letenje z ruskimi vojaškimi letali in s poveljeva- njem ruskih oficirjev. Do leta 1948 so se učili ruščine po dve uri dnevno, pogovor- ni jezik je bil sicer srbohrvaški, vendar so se z Rusi pogovarjali v ruščini, letal- ski izrazi so bili v ruščini in tudi peli so ruske pesmi. Premeščali so ga na razna letališča v Srbiji- Zgodilo se je precej le- talskih nesreč, kar ga je prizadelo. Pov- sod je delal v tehničnih enotah letalstva in tudi letel. Na letališču Ečka pri Zrenjaninu se je srečal s svoj mlados tn im idolom, pilo- tom Jos ipom Križajem. Severju je bilo deset let, ko je Križaj leta 1932 uspešno letel nad Sočo pod solkanskim kamnitim mostom in z italijanskim vojnim letalom pobegnil v Jugoslavijo. Italijani so zahte- vali, da jim Jugoslavija vrne letalo in pi- lota, vendar so vrnili samo letalo, ki ga je Sever videl na železniški postaji v Gorici. Ko je Sever služboval na letališču Ečka pri Zrenjaninu, je postal Križaj komandir eskadrilje, v kateri je delal Sever. Sever je opazil njegov podpis v letalski knjižici pilotov, zato ga je ob priliki vprašal, od kod je. Povedal je, da je rojen v Kopri- vi na Krasu in pripovedoval, kako so se leta 1932 Jugoslovani čudili, da je on, italijanski pilot, v lepi, zlikani uniformi, pribežal v Jugoslavijo. Dolgo je čakal na politični azil. Bil je razočaran, ker mu niso zaupali in so ga nadzorovali. Bil je inš t ruktor letenja, a pilotirati mu niso dovolili. Dvakrat je odšel k republikan- cem v Španijo kot piJot prostovoljec v španski državljanski vojni. Pri Salaman- ci je bilo med vojaško operacijo njegovo letalo prestrel jeno in je zagorelo. Bil je težko ranjen in opečen po obrazu. Sever je večkrat letel z nj im v letalu in videl opečeno rdečo svetlečo kožo na desni strani njegovega obraza. Postala sta pri- jatelja- Sever mu je povedal, kako je dese- tleten sedel v njegovem letalu, vrnjenem iz Jugoslavije, in v časopisu bral vse, kar so pisali o njem. Potem je Križaj skoval načrt , kako bi z letalom zbežali domov na Goriško. Rekel je, da bo dobil potni- ško letalo, v katero bo sedlo vseh deset Slovencev, ki so tam službovali. Poleteli bi nad Gorico in se s padali spustili na letališče v Mirnu in to na nek simboličen prazničen dan leta 1947. S tem potem ni bilo nič, le lepa ideja je Severju ostala v spominu. Križaj je bil kmalu premeščen v Ljubljano in se med vojaškimi vajami oktobra 1948 z letalom smr tno ponesre- čil na pobočju Snežnika. V Beogradu je Sever doživel leta 1948 tudi resolucijo Informbiroja - spora med Titom in Stalinom. Takrat je del Vrhov- nega vojaškega štaba Jugoslavije zbežal v Romunijo, a so jih v glavnem postreli- li na državni meji. Spomni se visokega oficirja pilota Popivode, ki je v letalo na- ložil kovčke in ukazal mehaniku zavrte- ti propeler. Motor ni vžgal, Popivoda je prebledel. Po drugem poizkusu je motor vžgal in poletel v smer Romunije. Poroč- nik KOS-a (Kontraobveščevalne službe) je Severja vprašal po smeri letenja letala in naslednji dan se je v zadregi pošalil, da je Popivoda že pri Ani Pauker (neformalni vodji Komunistične partije Romunije). Severjeva službena kariera v Beogradu se je nadaljevala s premestitvijo v komando vojnega letalstva v Beogradu. Vendar mu je bilo vojaškega življenja dovolj in leta 1950 je zapustil JLA ter se z družino vr- nil na razmejeno Goriško, v Novo Gorico, kjer živi Še sedaj.« Zapisano po pripovedi Antona Severja 24.3.2014. Fotografija: Majda Nemec