VIII. ferialni tecaj za rokotvorna deška dela na Dunaji.  letošnjem VIII. ferialnem tečaji za deška rokotvorna dela na Dunaji bilo je 47 udeležencev. Vzprejetih je bilo 49, ali dva nista dobila potrebnega dopusta od šole. Vdeleženci so bili: 1 c. kr. ravnatelj deške ljudske in meščanske šole v Trstu, 3 c. kr. vadniški učitelji, 12 nadučiteljev ter šolskih voditeljev, 5 mešeanskih učiteljev, 25 ljudskih učiteljev in 1 strokovni učitelj neke poljedeljske sole v Dalrnaciji. Po njih šolskem delovanji je pa spadalo na Kranjsko 8 (med njimi tudi dve gospici učiteljici iz Kočevja), Štajersko 1, Prirnorsko 1, Dalmacija 4, Spod. Avstrijsko 9, Gor. Avstrijsko 2, Geško 7, Moravsko 2, Šlezija 2, Galicija 4, Bukovina 5, Predarlsko 1 ter celo iz Bulgarije 1. Koroška in Solnograška izostale ste (kakor vsako leto) tako tudi letos. — Tečajina pravila dovole, da si zbere vdeleženec samo 2 predmeta v jednem letu. Kranjci smo (gospici učiteljici seveda izvzemši) le mizarili in rezbarili. V mizarstvu srno začeli delati v prvo navadne količke in nastave za cvetke, potem različne lesne zveze, katere smo tudi praktično vporabili na raznovrstnih predmetih. Proti koncu smo izdelane predrnete likali, barvali s pajco in celo politirali. V rezbarstvu zae^eli smo z navadno zarezo (Flachornament), potem z globokim rezom (Tiefornament oder Kerbschnitt) in z visokim rezom (Hochornament-Relief). Tudi pouk v rezbarstvu naslanjal se je na razne vporabe. Pouk je bil strogo sistematičen, od lažjega do težjega, od znanega do neznanega. Gospodje profesorji bili so v istini jako prijazni ter potrpežljivi z narni. Kako so nam vse kratko in uinljivo znali pokazati, popravljati pokažene predmete i. t. d. Vže na njih videla se je znana dunajska prijaznost in postrežljivost! Dasi ravno nam je začetkoma priinanjkovalo ranogo spretnosti in je bila potrpež- Ijivost g. profesorjev z naini precejšnja, nam je vendar delo proti koncu šlo prav dobro izpod rok. — Sedaj naj pa še poročam o učiteljskem zboru, o pričetku in sklepu tečaja. [Jciteljski zbor je bil konstituiran iz sledeoib gospodov : Alojzij Bruhns, ravnatelj dunajskih šolskih delarn bil je tečaju vodja. Učil je mizarstvo ter imel dvakrat na teden teoretieno predavanje. — Friderik Afh, podučeval je modeliranje in Bogomil Herbe pa rezbarstvo. V sredo dne 17. rnal. srpana zbrali sino se vsi dospeli tovariši iz raznih pokrajin Sirne naše Avstrije v šoli, kjer nas je predsednikov namestnik gosp. Blazinčič v navzočnosti učiteljskega zbora prav prisrčno pozdravil. S hvaležuimi besedaini spomnil se je podpore visokega rninisterstva ter sl. občinskega sveta dunajskega. Potem snio bili uvrščeni v različne sobe, kjer smo precej morali pričeti. Delali snio dopoludne od 7 do 11 ure, popoludne od 2 do 5 ure; sleliemi torek in petek bilo pa je še teoretično predavanje od 11—12. Predavalo se je o zgodovini rokotvornega pouka, o raznih metodah, o orodji in o inaterijalijah. Vdeleženci bili so zelo marljivi. Nekateri prihajali so vže ob 6. uri zjutraj ter pozno po sklepu odhajali. Dasi ravno je bilo toliko nacijonalitet zbranih, ni prišlo niti v nacijonalnih niti verskih ozirih do najmanjše nesporazumnosti. Ravnatelj sam se je v tein oziru mnogokrat zelo laskavo izrazil. Konec tečaju vršil se je dne 17. vel. srpana t. 1 ob '/26. uri zvečer. Navzoči gospod predsednikov namestnik Katol Lustig se je v iraenu društva prisrčno poslavljal od nas, na kar se mu je c. kr. ravnatelj Stolz iz Trsta v svojem in našem imenu najprisrčneje zahvalil. Po kratkem opetnem ogovoru gospoda Blazinčica razdelila so se spričevala, s kojimi so se vračali Še tisti večer mnogi gosp. tovariši v domovino. Koiiko lepih in znatnenitih rečij stno se priučili tam, je težko povedati. T. Čainpa — Zagorje. '"~~"~'