Dr. OSKAR REYA Padavinska karfa Slovenije KapTa ocajnKOB b Cjiobchmh Carte de precipitations de la Slovenie ■K LJUBLJANA 1946 IZDAL ZAVOD ZA METEOROLOGIJO IN GEODINAMIKO NA UNIVERZI V LJUBLJANI Dr. OSKAR REVA Padavinska karta Slovenije KapTa oca^Koe b Cjiobchhh Carte de precipitations de la Slovenie * LJUBLJANA 1946 IZDAL ZAVOD ZA METEOROLOGIJO IN GEODINAMIKO NA UNIVERZI V LJUBLJANI '4 >jf/ • j Tisk tiskarne Franjo Jereb v Ljubljani PADAVINSKA KARTA SLOVENIJE \ voj i razpravi «Padavine ua Slovenskem* 1 sem obdeiai pada¬ vinske razmere naše domovine za dobo 1919—1939. Zaradi pomanj¬ kanja prostora in denarja nisem mogel takrat objaviti izračunanih srednjih vrednosti padavin za vsako posamezno postajo niti pregledne padavinske karte večjega obsega, Sicer sem na strani 26. podal 39 izbranih postaj, toda na koncu leta 1939 je bilo vseh postaj 332. la klimatski material ne sme ostati neobjavljen, ker ne bo služil samo znanstvenim namenom klimatologije in meteorologije, temveč bo koristen tudi geografom, agronomom in inženirjem gradbene stroke. Prav tako sem takrat na strani 29. objavil majhno padavinsko karto, ki sem jo v originalu narisal v razmerju 1 : 750.000, toda kliše je bil še manjši, nekako v razmerju 1 : 1,660.000. Tako majhna karta služi le za splošni pregled padavin, ne moremo pa v njej videti raznih podrobnosti v razdelbi padavin po posameznih slovenskih pokrajinah. Zato sem narisal novo karto v razmerju 1 : 200.000 in tako tudi ob¬ javljam. \ omenjeni razpravi sem tudi obrazložil material in računanje srednjih vrednosti. Da ne bo čitateijem tega spisa treba segati po prejšnji razpravi, ponovim to tu v zvezi z opisom vsega objavljenega materiala. Izbral sem dobo od 1. januarja 1919 do 31. decembra 1939. V tej dobi se je število opazovalnih postaj v vseh delih Slovenije, tako v bivši dravski banovini kakor v Slovenskem Primorju in na Koroškem, zelo pomnožilo. Dne 1. januarja 1919 je v vsej Sloveniji delovalo samo 79 postaj, do 31. decembra 1959 pa je število postaj naraslo od 79 na 332. Pri tem sem upošteval večinoma samo take postaje, ki so delovale najmanj 10 let. Od 332 postaj odpade na pred¬ vojno dravsko banovino 173, na Slovensko Primorje 133 in na Koro¬ ško 26. Zaradi popolnosti sem na južnovzhodni meji Slovenije upo¬ rabil še podatke 14 hrvatskih postaj, ki jih tudi objavljam. V priloženi tabeli si slede postaje v temle vrstnem redu. Najprej so postaje iz Slov. Primorja, ki so razvrščene tako, kakor so natis¬ njene v italijanskih publikacijah 2 . Nato slede postaje s Koroškega, za njimi pa postaje iz bivše dravske banovine, in sicer od severa proti jugu, razvrščene po porečjih. Na koncu so postaje iz obmejne Hrvatske. Prva kolona tabele vsebuje imena postaj, druga območje reke, kamor postaja spada, tretja nadmorsko višino postaje in četrta leto, v katerem je postaja začela opazovati. Ako je postaja delovala že pred letom 1919., kot n. pr. Trst ali Ljubljana, potem je vzeto 3 A to leto kot začetek dobe 1919—1939. Srednje vrednosti padavin pa so izračunane samo za dobo opazovanja. Če je n. pr. postaja začela opazovati šele leta 1924., potem so srednje vrednosti izračunane za dobo 1924—1939. Srednje vrednosti za dobo 10 let se že dovolj pribli¬ žujejo dolgoletnim povprečkom, tako da ni bilo potrebno vršiti pre¬ računavanja na isto opazovalno dobo. To zamudno delo bi prineslo samo neznatne popravke. Zlasti velja to za končno letno vsoto pri risanju pregledne karte, kjer sem posamezne pasove risal v raz¬ likah po 100 mm do 2000 mm ter po 200 mm nad 2000 mm. Zato ti popravki ne bi prav nič izpremenili celotnega lica karte. Nato sledi 12 kolon s srednjimi vrednostmi za vsak posamezni mesec in končno zadnja kolona s srednjo letno vsoto, ki je za nas najbolj važna. To vrednost sem dodal k posameznim postajam na karti in potegnil ustrezne izohiete, t. j. črte, ki vežejo kraje z enako letno vsoto padavin. Kot podlago sem vzel topografske karte v razmerju 1 : 200.000, in sicer karto slovenskega ozemlja, ki jih je izdala Slovenska Matica. Ta karta je dovolj velika, da pridejo podrobnosti v razdelbi padavin do izraza. Za število izohiet, t. j. za število padavinskih pasov, sta bili merodajni najnižja in najvišja letna vsota padavin vse Slovenije. Najmanj padavin pade v Prekmurju, kjer dobi postaja Kobilje komaj 741 mm na leto. Največ pa dobi postaja Muzec, in sicer 3.709 mm, ki leži na južnem pobočju hribovja Mužcev, južno od Rezije. Razlika med obema znaša 2968 mm ali okroglo 3.000 mm. če bi risali izohiete v razliki po 100 mm bi bilo potrebnih 30 izohiet. Kljub velikosti karte bi jih v predelih z velikimi vsotami ne mogli vrisati, ker bi bile preveč na gosto skupaj. Zato sem se odločil, da bom do vsote 2.000 mm risal izohiete v razliki po 100 mm, od 2.000 mm dalje v razliki po 200 mm in od 3.000 mm dalje celo v razliki po 500 mm. Nagel skok padavin na majhnih razdaljah je s tem nekoliko zabrisan, toda drugače se to ni dalo prikazati. Skušal bom zato na najbolj markantnih mestih to s številkami bolje pokazati. Razdelba padavin. Začnimo najprej s predeli, kjer pade najmanj padavin. Že prej sem omenil, da ima najnižjo srednjo letno vsoto postaja Kobilje v Prekmurju, namreč 741 mm. Nekaj več, toda še vedno pod 800 mm dobi vse severno in vzhodno Prekmurje, tako da poteka izohieta 800 mm po sredini Prekmurja od severa proti jugu in zavije nad 4 Lendavo proti vzhodu. Vzhodno od te črte je ozemlje, kjer pade najmanj padavin. Predele z vsotami pod 800 mm imamo še na Koro¬ škem v dolinah srednjega toka rek Labodnice in Krke ter njenega levega pritoka Krčice. V priloženi tabeli ni nobene postaje s tega območja. Najbližji postaji v Labodski dolini sta Št. Pavel z 853 mm in Pustnica z 875 mm. Izohieto 800 mm sem tu vstavil zato, ker jo navajata tudi Knoch in Reichel v svojem delu 3 . Sploh sem uporabljal njuno karto za vso severno Koroško, zato da bi v moji karti izohiete potekale nepretrgano do roba karte. Na teh mestih tudi ni vnesenih nobenih dežjemerskih postaj. — Prekmurje kot pokrajina, ki je najbolj revna s padavinami, stoji pod vplivom Madžarske ravnine, kjer pade na leto komaj 500 mm ali celo manj. Od skrajne vzhodne Slovenije proti zahodu padavine prav polagoma rastejo. Posamezne izohiete z višjimi vrednostmi so izbo¬ čene proti vzhodu le tam, kjer se vzpenjajo še zadnji vzhodni izrastki Alp. Kjer tvorijo ti izrastki posamezne hribovite skupine, najdemo tudi višje padavine. Izohiete se tu večajo proti vrhu takega hriba prav tako, kakor se veča vrednost izohips. Tako n. pr. se padavine povečajo do vrha Slemena pri Zagrebu od izpod 900 mm (Zagreb 898 mm) do nad 1200 mm. Podobno vidimo pri hribovju Ivanščice in Macelja. Najbolj izrazito padajo te vzbokline proti vzhodu v ob¬ močju Gorjancev in Pohorja. Na žalost nimamo na vrhovih Gorjancev nobene postaje, da bi to dejstvo s številkami potrdili.. Vendar pa kažejo obrobne postaje, da mora biti to tako. Tako na primer dobi Samobor, ki leži na skrajnem vzhodu Gorjancev 1143 mm, Radoviča nad Metliko v Beli Krajini, ki leži zahodneje od Samobora na južni strani najvišjega hriba Gorjancev, pa 1060 mm. Sodeč po postaji Podgrad, ki leži tik pod sedlom, preko katerega vodi cesta Novo mesto—Metlika in kjer pade 1288 mm (kar se mi zdi premalo, saj pade celo v Grmu pri Novem mestu 1325mm), mora pasti na vrhovih Gorjancev nad 1300 mm. Še bolj izrazit je tak otok padavin na Pohorju, kjer izkazujeta postaji Hudi vrh na južnem pobočju in Stara Glažuta na severnem pobočju vsaka po 1627 mm. V širokih ravninah med posameznimi hribovitimi skupinami pa se izohiete z nižjimi vrednostmi globoko zajedajo proti zahodu. Tako sega izo- hieta 1200 mm, ki smo jo srečali že na skrajnem vzhodu na Ivanščici, v Celjski kotlini vse do Šaleške doline (Velenie 1162 mm) in do njenega gornjega roba (Gomilsko 1104 mm). Podobno zaiedo vidimo ob spodnji Krki (Bela cerkev 1153 mm) in v Beli Krajini ob Kolpi (Črešnjevec pri Semiču 1182 mm). Dva izrazita otoka višjih padavin 5 v neposredni bližini nizkih sta na Koroškem. Omenil sem že, da dobi srednji tok Labodnice, Krke in Krčice pod 800 mm. Levo od Labod- nice se dviga meridionalno hrbet gorske skupine Golice (2144m), kjer pade po Knochu 2 nad 1400 mm. Desno od Labodnice se dviga podoben hrbet Svinske planine (2081 m), na kateri se padavine dvig¬ nejo tudi do 1400 mm. Hribovje Kozjak ali Kobansko severno od Drave dobi do 1300 mm (Št. Jernej nad Muto 1215mm). Ostala Koro¬ ška kotlina ne dobi mnogo nad 1000 mm (Celovec 1011 mm). Južno od Drave se proti Karavankam in Kamniškim planinam padavine naglo večajo. Izohiete potekajo zelo na gosto. Padavine se zvečajo od IlOOmm pri Dravi do nad 2000mm na najvišjih vrhovih. Kapla na Dravi v višini 441 m dobi 1167 mm, Sv. Lenart pod Ljubel jem v višini 700 m pa 2091 mm. Višinska razlika med obema znaša 259 m, razlika v padavinah pa 924 mm. Na 100 m vzpona se vsota padavin zviša za 356 mm. Podobno naglo zvišanje padavin je tudi med Ziljsko dolino in vrhovi Karnskih Alp. Razlika je le v tem, da pade v Ziljski dolini že 1500 mm, na vrhovih Karnskih Alp pa nad 2400 mm. Gorov¬ ja v severni Koroški dobe kljub svojim visokim absolutnim višinam razmeroma majhne padavine, in sicer ne več kot 1400 mm. Edino v Ziljskih Alpah severno od Zilje se dvignejo še do 1600 mm. Visoko¬ gorska postaja na Dobraču v višini 2157 m dobi komaj 1273 mm. Malo dobi tudi visokogorska postaja na Obirju v višini 2044 mm, komaj 1591 mm. S tem bi bili severna in vzhodna Sloveni ja obdelani. Preidemo sedaj v njen osrednji del. Ako sledimo izohieti 1500 mm. vidimo, da poteka od Kolpe pri postaji Predgrad pri Starem trgu proti severo¬ vzhodu mimo Kočevja, preseka po sredini Ljubljansko barje, teče mimo Ljubljane dalje po Savski dolini, tako da zajame še Kranj, se obrne nato tik vznožja Kamniških planin proti vzhodu, objame še Menino planino, preskoči nato v srednjo Savinjsko dolino, tako da je še vse glavno hribovje Savinjskih Alp na n jeni notranji strani, preide končno na Koroško in se vrača tik vznožja Karavank in Karnskih Alp proti vzhodu. Pri tem opazimo nieno globoko zajedo proti zahodu v Ljubljanski kotlini. V območju Kočevskega hribovja pa je potisnjena proti vzhodu. V obeh teh hribovitih območjih se padavine počenši od te izohiete naglo večajo, zlasti v Kočevskem hribovju in predvsem dalje proti zahodu v sosednjem hrvatskem Gorskem Kotar ju. Od Kočevja v višini 460 m. kier pade 1518 mm. na do najvišjega vrha v Gorskem Kotaru, Risn jaka v višini 1528 m, k jer je tudi meteorološka postaja, se padavine povečajo do 3724 mm. 6 Risnjakovo območje s sosednimi skupinami, zlasti z našim Snežnikom (1796 m) nad Ilirsko Bistrico, je v Sloveniji eno izmed območij, kjer pade največ padavin. Karta vsebuje tukaj gotovo še netočnosti zaradi nepopolnih padavinskih podatkov. Če primerjamo oba vrha Snežnik (1796 m) in Risnjak (1528), vidimo da je Snežnik za 268 m višji od Risnjaka. Kljub temu dobi postaja pod Snežnikom v višini 1242 m samo 2562 mm, medtem ko dobi postaja na Risnjaku 3724 mm. Na vsak način je na obeh postajah opazovalna doba prekratka, da bi jih med seboj pri¬ merjali. Za kočo na Snežniku so nam na razpolago podatki od 1. 1927 do 1935, na Risnjaku pa šele od leta 1935 dalje. Ne samo da je na obeh postajah opazovalna doba prekratka, niti med seboj ne moremo obe postaji primerjati, ker niso padavine iz istih let. V začetku sem omenil, da sem upošteval samo take pčstaje, na katerih se je opazo¬ valo najmanj 10 let. Vendar sem uporabil skromne podatke obeh teh postaj, da bi dobili vsaj približno sliko tega silno padavinskega ozemlja Slovenije. Sodeč po Risnjaku in zaradi višje višine mora pasti na Snežniku vsaj toliko padavin kakor na Risnjaku, vsekakor ne bodo mnogo zaostajale za Risnjakovimi. Bodočnost bo pokazala, ali se izohieta 3500 mm raztegne tudi na Snežnikov vrh. Na južnem pobočju Kamniških Alp višanje padavin ni tako izrazito kakor v Gorskem Kotarju, kajti zdi se, da najvišji vrhovi ne dobe več kakor 2000 mm. Postaja na Veliki planini v višini 1555 m dobi komaj 1790 mm. Vendar se mi zdi ta vsota nekoliko prenizka za to višino. Koča je bila izpostavljena na vetrovnem položaju in tudi drugače niso opazovanja preveč zanesljiva. Saj pade celo v Kam¬ niški Bistrici v višini komaj 601 m več padavin, namreč 1896 mm. Zato sem izohieto 1900 mm potegnil za Veliko planino. Vse najvišje vrhove pa sem obdal z izohieto 2000 mm, misleč, da mora pasti na najvišjih vrhovih vsaj toliko padavin, če ne morda celo več. Jezersko in prelaz preko njega dobita manj kot 2000 mm. Postaja na Jezer¬ skem vrhu v višini 1210 m dobi komaj 1787 mm, kar se mi zdi premalo, ker dobi spodnja postaja na Jezerskem v višini 890 m več, namreč 1913 mm. Zato mi je zadnji podatek bil odločilen za ves prelaz. Dalje proti zahodu v Karavankah se vsote padavin dvignejo nad 2000 mm. Sv. Ana pod Ljubeljem v višini 1026 m dobi 2096 mm. Na drugi strani Ljubeljskega prelaza dobi postaja Sv. Lenart v višini komaj 700 m 2091 mm. Postaja na Mačevski planini blizu planinske Celovške koče že v višini 1663 m izkazuje samo 1765 mm, kar pa se mi zdi premalo. Zelo je zanimiv potek izohiete 2000 mm v tem območju. V zahod- nem delu Karavank, kjer se absolutne višine nižajo, bi pričakovali, da se znižajo tudi množine padavin. Toda Kranjska gora v dolini Save v višini 812 m dobi 2001 mm padavin. Zato pas padavin nad 2000 mm, ki objema vse vzhodne Karavanke, se tu ne zaključi, temveč preide pri Kranjski gori preko Save in se spoji z enakim pasom, ki objema vznožje Triglavske alpske skupine. Od Kranjske gore navzdol po Savski dolini se padavine znižajo do 1716 mm na Jeseni¬ cah. Prav tako se nižajo navzgor proti Trbižu, kjer pade 1712 mm. Bližnja postaja Žabnica izkazuje samo 1507 mm, kar pa se mi zdi premalo. Od tu navzdol po Kanalski dolini se padavine zopet večajo. V Pontebi pade že 1942 mm. Preskočimo sedaj območje visokih padavin v Alpah in oglejmo si najprej razmere tik Jadranskega morja. Karta obsega še hrvatski del severne Istre. V njenem zahodnem delu vidimo, da pade tik obale pod 900 mm. Od tu proti notranjosti se padavine polagoma večajo. Buzet, ki leži nekako na sredi pota med zahodno in vzhodno obalo istrskega polotoka, dobi 1020 mm. V hribovitih predelih Čičarije in zlasti proti Učki pa se vsote naglo dvignejo do 2500 mm. Učka sama v višini 950 m dobi 2406 mm, postaja Lisina v višini komaj 644 m pod istoimensko goro pa 2415 mm. V goratem ozadju Reškega zaliva se padavine naglo večajo. Že postaje tik morja dobe razmeroma visoke padavine. V Opatiji, 11 m nad morjem, znaša letna vsota 1759 mm, v Reki, 5 m nad morjem, manj, to je 1631 mm. V Lovranu, 14 m, pade 1611 mm. Med Učko in Opatijo, to je v višinski razliki 939 m, znaša porast padavin krog 70 mm na vsakih 100 m vzpona. Med Lovranom in Učko pa nad 80 mm. Mnogo večja je ta razlika med Reko in Risnjakom. Višinska razlika znaša 1930 m, razlika v pa¬ davinah pa 2093 mm, tako da se te zvišajo za 110 mm na vsakih 100 m vzpona. Risnjakova srednja vsota za dobo 1935—1939 znaša 3594 mm. Če preračunamo to vsoto s primerjanjem s podatki spodnje postaje v Mrzli Vodici, kjer imamo podatke od 1. 1919 dalje, dobimo za Ris- njak 3724 mm. To zadnjo vsoto sem vzel kot veljavno. Počakati pa je potrebno še nekaj let, da dobimo za Risnjak končnoveljavno vsoto. Nagel vzpon padavin opazimo tudi med Ilirsko Bistrico in Snežnikom. Že prej sem omenil, da je vsota padavin, ki jo imamo na razpolago od postaje pri koči na Snežniku, namreč 2562 mm, najbrž mnogo prenizka za to hribovito skupino. Vendar pa nam ta vsota da na vsakih 100 m višine nad 150 mm padavin. Stara postaja Gomanjce na poboč ju Snežnika v višini 937 m izkazuje 2862 mm, to je več kot sam vrh Snežnika. V dolini vode Reke med II. Bistrico in Škocjanom, I kjer reka ponikne, vidimo, kako se izohieta 1400 mm globoko zaje proti jugovzhodu med gričevjem, znanim kot Brkini, in strmim desnim bregom, kjer se vzpenja hribovita skupina okrog Vremščice in jugozahodno pobočje Snežnika. Podobno zajedo opazimo tudi med severno stranjo Snežnika in Bloško planoto, kjer se izohieta 1700 mm globoko zaje proti jugu, tako da objame še postajo v graščini Snežnik pd istoimenskim hribom, ludi tu se proti vrhu padavine naglo večajo. Podoben nagel vzpon padavin z višino kakor v Reškem zalivu opazimo tudi na strmi kraški obali Tržaškega zaliva. V Trstu pade 1026 mm, na Opčinah v višini 320 m pa že 1413 mm, torej se vsote zvečajo na 100 m vzpona za skoraj 130 mm. Na Krasu se nato pada¬ vine prav polagoma večajo vse do Vipavske doline, kjer imamo na pobočju Trnovske planote zopet silno nagel dvig padavin. Postaja v Sežani na Krasu izkazuje kot letno vsoto 1938 mm, kar se mi zdi vsekakor preveč. Nobena postaja v bližini ne izkazuje toliko, niti Razdrto, ki leži tik pod Nanosom in kjer pade samo 1728 mm. V Vipavski dolini pade v Ajdovščini (109 m) 1618 mm, v Predmeji tik nad Ajdovščino (970 m) pa 2754 mm. Na 100 m vzpona se padavine povečajo za okrog 130 mm. Severno Predmeje se dviga najvišji vrh na Trnovski planoti Goljak (1495 m). Na njegovem vrhu je hidro- ielmični urad iz Benetk postavil ombrometer totalizator, ki pa je deloval premalo časa, da bi bili dobili uporabnih podatkov. Pač pa je na njegovi severni strani že v dolini Idrijce pri lovski koči Kre- kovše stara postaja, ki izkazuje na leto 2998 mm padavin. Sodeč po tej postaji mora pasti na Gol jaku nad 3000 mm padavin na leto. Od tega vrha se padavine na vse strani manjšajo. Na sosednjem Nanosu bi padlo, sodeč po postaji Razdrto južno od Nanosa in po postaji Podkraj severno od Nanosa, na tako zvani planoti Hrušica krog 2200 mm, torej dokaj manj kot na Trnovski planoti. Prehod s Krasa v Ljubljansko kotlino pri Postojni je zaznamovan s pasom padavin med 1700 mm in 1800 mm. V Postojni sami pade 1703 mm. V Furlanski nižini potekajo izohiete precej narazen. Vendar pa se padavine na razmeroma kratki razdalji hitro zvečajo. V Gra- dežu (2 m) tik morja pade še 1069 mm, medtem ko pade v Čedadu (138 m) ob vznožju Alp že 1754 mm. Od tu dalje so izohiete precej stisnjene, kar pomeni naglo večanje višin na pobočjih Alpskega predgorja. Upoštevati moramo, da so izohiete od 2000 mm dalje risane v razliki po 200 mm, da je torej vsaka druga izpuščena. Prvo večje območje zelo visokih padavin v Alpskem predgorju je hribovita skupina okrog Matajurja (1641 m). Postaja v istoimenski vasi pod S tem vrhom v višini 954 m izkazuje 3081 mm. Vrh sam mora tedaj dobiti več kot spodnja vas. Matajurjeva gorska skupina je na zahodu omejena z dolino Nadiže, na severu in vzhodu z dolino Soče. V obeh teh dolinah se izohiete z nižjimi vrednostmi precej globoko zajedajo v notranjost hribovij. Tako sega v Soški dolini izohieta 2200 mm še nad Sv. Lucijo. V Nadiški dolini ta zajeda ni tako izrazita. Na severni strani se padavine znižajo na 2600 mm (Kobarid 2746 mm). Na nasprotni strani na južnem pobočju Krna in v Baški dolini na južnem pobočju Bohinjskih gora se zopet naglo dvignejo. Proti vrhovom dosežejo nad 3000 mm. Postaja Ravne, v višini 752 m na južni strani Vogla, izkazuje 2985 mm. Na severni strani tega gor¬ skega venca izkazuje postaja pri Savici v Bohinju (590 m) 3112 mm. Sodeč po teh dveh postajah mora pasti na vrhovih Bohinjskih gora nad 3200 mm. Isto velja za naš najvišji vrh Triglav. Vso Triglavsko in Krnsko gorsko skupino sem obdal z izohieto 3000 mm, dasiravno sodim, da pade mnogo več padavin. Vidimo, da je vse to gorsko območje brez vsake meteorološke postaje. Nujno potrebno je, da se vsaj na Kredarici zgradi ombrometer-totalizator. Na Pokljuški planoti izkazuje postaja pri Mrzlem studencu (1214 m) samo 2627 mm. Po Soški dolini dalje od Kobarida navzgor se padavine ne večajo več. V Bovcu pade 2757 mm, v Kobaridu 2746 mm. Od Bovca dalje proti Trenti se padavine manjšajo, in to precej občutno. Postaja v vasi Soča izkazuje še 2574 mm in v Logu celo samo 2284 mm, kljub temu da se absolutna višina kraja zviša od 450 m v Bovcu do 622 m v Logu. Na karti je videti izvirje Soče kot nekaka vdolbina v pada¬ vinskem reliefu Slovenije. Ker je tu vrisana samo vsaka druga izo¬ hieta, ne pride vdolbina tako do izraza. Saj obdaja postajo Log šele izohieta 2400 mm, dasiravno pade v Logu samo 84 mm nad 2200 m. Majkata tako rekoč od 2400 mm navzdol še izohieti 2300 in tudi 2200 mm. Sodim, da pade više v Trenti še manj padavin kot v Logu. Toda v Trenti ni postaje in prav iz zgornjega razloga bi jo bilo potrebno tudi tam postaviti. Dolina Trente in Loga je proti morju zaščitena z dvema gorskima vencema Krnske in Matajurske skupine, tako da pridejo morski vetrovi z Jadrana že precej izcejeni do izvira Soče. Zaradi slutnje, da more pasti v višjih višinah okoli Mangarta in Jalovca več padavin kot v Trenti, sem tudi te dve gorski skupini zajel z izohieto 3000 mm, dasiravno je še vprašanje, če pade tod prav toliko padavin kot na Triglavu ali celo Krnu in Bohinjskih vrhovih. Tudi na Mangartu je postavil hidrografski urad iz Benetk totalizator, ki pa je deloval šele kratko dobo. 10 Podobno kakor v Soški dolini od Bovca dalje se padavine manjšajo tudi navzgor po dolini Koritnice proti prelazu Prectilu. Postaja na Predilu samem v višini 1162 m izkazuje 2525 mm. Navzdol proti Rablju in Trbižu potem vsote padavin naglo padajo. Preidemo končno do najbolj zanimivega padavinskega ozemlja Slovenije. Zahodno Predilskega prelaza se dviga gorska skupina okrog Kanina (2592 m), ki preide dalje proti zahodu v manjši gorski venec Mužcev (1872m). Na južnem pobočju Mužcev je v višini 633 m postaja Muzec, ki izkazuje letno vsoto 3709 mm. Ta srednja letna vsota je najvišja v vsej etnografski Sloveniji. Za malenkost višjo vsoto, namreč 3724, smo že srečali na hrvatskem Risnjaku. Omenil sem že tedaj, da je ta vsota preračunana s pomočjo podatkov spodnje Mrzle Vodice. Muzec leži v izvirju reke Ter. Ne daleč vzhodno od tod pridemo v dolinico potoka Učja, ki se pri Žagi izliva v Sočo. V istoimenski vasici v višini 663 m je postaja, ki izkazuje letno vsoto 3616 mm. To je za Muzcem druga postaja v Sloveniji z najvišjo vsoto padavin. Poudariti moram dejstvo, da ležita tako Muzec (633 m) kot Učja (663 m) v razmeroma nizki absolutni višini pod vrhovi Mužcev in zahodnih izrastkov Kanina. Više nad njima pade gotovo več padavin. Kljub temu sem obe te dve postaji ter vrhove Mužcev in Kanina obdal z izohieto 3500 mm. Omenil sem že, da sem od 3000 mm dalje označil kot naslednjo izohieto 3500 mm. Zato nagli vzpon padavin iz Furlanije po pobočju Mužcev ne pride na karti tako do izraza. Saj manjka od izohiete 2000 mm dalje vsaka druga izohieta, od 3000 mm do 3500 mm pa manjkajo štiri in od 3500 mm dalje manjkajo najmanj e tri. Če pade v Muzcu 3724 mm, potem pade zgoraj na vrho¬ vih najmanj 3800 mm. Kljub temu da je karta velika, ne prenese majhen prostor vseh pripadajočih izohiet. To je pa tudi edini prostor v Sloveniji, kjer je na tako majhnem prostoru toliko padavin. Od postaje Čižerija, ki leži v višini 264 m in nekoliko severneje od Tar- čenta, kjer se začne Furlanska ravnina, se padavine povečajo od 1927 mm do 3724 mm v Muzcu. Na 100 m vzpona se vsota padavin zveča za okrog 470 mm. To je v vsej Sloveniji najhitrejše večanje padavin z višino. Izohieta 3500 mm objema poleg grebena Mužcev še vse Kanin¬ sko pogorje in sega na severu nekako do Nevejskega sedla. Kakšne so razmere od tega sedla navzgor proti Montažu bo pokazala šele bodočnost. Na karti so izohiete risane tako. kakor da bi se padavine II manjšale zdržema od Neveje preko Montaža vse dol do Kanalske doline. V Naborjetu pade komaj še 1736 mm. Severno od Mužcev v dolini Rezije so padavine še visoke. Povsod pade še nad 3000 mm, v Osejanih n. pr. še 3190 mm. V svoji razpravi 4 sem omenil, da je postaja v Osejanih izmerila doslej najvišjo dnevno vsoto padavin, namreč 617 mm, in sicer 9. oktobra 1. 1933. Nadaljnja dolina proti severu, Reklanica, dobi že manj padavin, komaj še okrog 2200 mm do 2400 mm. V dolini Bele navzgor se padavine še bolj občutno zmanjšajo. V Pontebi pade še 1942 mm. Za hribovje na des¬ nem bregu Bele ni nobenih podatkov na razpolago. Po Knochu 3 sem najvišji vrh obdal še z izohieto 3000 mm. Letni tok padavin. "V priloženih tabelah padavinskih podatkov so za mesece, ki iz¬ kazujejo maksimum padavin, mesečne vsote natisnjene bolj debelo, za mesece z minimom padavin pa ležeče. Preden si ogledamo razdelbo padavin preko leta, moramo imeti pred očmi splošno razdelbo padavin preko leta v vsej Evropi. Ker nastajajo padavine v ciklonih in ker so pogoji za nastanek ciklonov taki, da so ti najbolj intenzivni pozimi in to nad morji, izkazuje Sredozemsko morje največ padavin pozimi v januarju in najmanj poleti v juliju. V Srednji in zlasti v Vzhodni Evropi pa so razmere prav obratne. Največ padavin pade tu poleti, najmanj pozimi. Slovenija je izrazito prehodna dežela iz območja Sredozemlja v Srednjo in \ zhodno Evropo. Zato je deležna vplivov iz obeh v pada¬ vinskem oziru ekstremnih območij Evrope. Ako sledimo letnemu toku padavin katere koli postaje, potem opazimo naslednja dejstva. Naj¬ manj padavin pade pozimi, in to meseca februarja. Nato se padavine večajo, dosežejo svoj maksimum v enem izmed mesecev od marca do junija, nakar se v mesecu juliju zopet znižajo, navadno ne pod zimski minimum. Potem se zopet dvignejo, dosežejo v enem izmed mesecev od avgusta do novembra svoj drugi maksimum, ki je navad¬ no nad spomladanskim, in padejo končno zopet na svoj zimski mini¬ mum. To bi bil splošen potek padavin na vsaki izmed postaj v Slove¬ niji. V podrobnostih pa se posamezni predeli Slovenije precej razli¬ kujejo med seboj. Začnimo opisovati predele tako, kakor se vrste postaje v tabelah. V ozadju Reškega zaliva vse do Snežnika in Risnjaka (postaje sosed¬ nje Hrvatske so podane na koncu tabel) in v vsej severni Istri opa- zimo, da sledi februarskemu minimu izrazit maksimum že takoj v marcu. V aprilu se vsota padavin nekoliko zniža, ponovno se dvigne v maju in spusti preko junija do julijskega minima, ki je na marsi¬ kateri postaji pod februarskim. Od julija dalje se padavine polagoma večajo do maksima, ki nastopi na večini postaj šele v novembru, na nekaterih pa tudi že v oktobru. Ta razlika izvira od tod, ker nimajo vse postaje enakega števila let; vprašanje je tudi, če se je na vseh postajah vse res tako natanko zapisovalo, kakor se je godilo v prirodi. Kljub vsem tem nedostatkom pa dobimo iz obilice mate¬ riala le neko splošno sliko. Od novembra dalje se vsote nižajo vse do februarja. Letni tok padavin v tem predelu Slovenije je verna slika obeh vplivov tako Južne kakor Srednje Evrope. Ako bi segal vpliv iz Južne Evrope do sem gor, bi moral biti tod pozimi maksimum padavin. Prevladujoči vpliv Srednje Evrope pa ta maksimalni vrh padavinske krivulje odbije, tako da sta ostala dva sekundarna vrhova v marcu in novembru. Če bi pa prevladoval samo vpliv iz Srednje Evrope, bi se morale padavine od marca dalje večati vse do julija in potem zopet padati proti zimi. Sedaj poseže vmes vpliv iz Južne Evrope s svojim minimom padavin poleti in tako rekoč odbije poletni maksimum, tako da nam ostaneta le dva nižja vršička v maju in oktobru odnosno novembru. Čim bolj se pomikamo proti notranjosti Slovenije, tem bolj se ta dva maksima približujeta drug drugemu. Na Koroškem in v vzhodni Sloveniji v Prekmurju vrhujeta že zelo blizu skupaj v juniju in avgustu, tako da je med njima le neznaten minimum v juliju, ki močno presega minimum v februarju. Na na¬ sprotnem koncu Slovenije, v Istri in Reškem zalivu, pa vrhujeta oba vršička daleč narazen v marcu in novembru ter pade julijski minimum na več postajah pod februarskega. Tako n. pr. pade v Opa¬ tiji v februarju 103 mm, v juliju samo 67 mm. Zaradi prepletanja obeh vplivov tako iz Južne kakor iz Srednje Evrope je letni tok padavin na marsikateri postaji zelo zapleten. Zaradi vpliva iz Južne Evrope lahko izkazujejo postaje maksimum v marcu in novembru, zaradi vpliva iz Srednje Evrope pa tudi v ju¬ niju ali avgustu. Poleg dveh izrazitih minimov v februarju in juliju lahko izkazujejo postaje po več maksimov v raznih mesecih od marca do novembra. Nekatere imajo po dva, druge tudi po tri maksime. Tudi more najvišji maksimum pasti v različne mesece. Nekatere ga imajo v marcu ali v maju, druge v avgustu ali v oktobru odnosno novem¬ bru. Velja pa pravilo, da je zlasti jesenski maksimum (pomladni redkokdaj) tem više nad ostalimi maksimi, čim bliže smo Sredozem- 13 skemu morju, in da je poletni maksimum zlasti avgustov tem više nad ostalimi, čim bliže smo Srednji Evropi. Iz vsega navedenega sledi, da je silno težko potegniti kake izra¬ zito določene meje med posameznimi padavinskimi tipi v Sloveniji. Kot glavna orientacija naj velja gornje pravilo. Pa tudi se razmere od leta do leta menjajo. So leta, ko prevladuje v vsej Sloveniji vpliv iz Južne Evrope. Takrat imamo mokro in vlažno zimo z obilico pada¬ vin, katerim pa lahko sledi poleti dolgotrajna suša po vsej Sloveniji. Če pa prevladuje vpliv iz Srednje in zlasti Vzhodne Evrope, potem imamo suho zimo, ki ji lahko sledi zelo mokro poletje v vsej Sloveniji. Literatura. 1 Oskar Reya: Padavine na Slovenskem v dobi 1919—1939. Geografski Vestnik, Letnik XVI., Ljubljana 1940. 2 Ufficio Idrografico del Magistrato alle acque: Bolletino mensile, Venezia 1919 — 1939 . 3 K. Knoch u. E. Reichel: Verteilung und jiirlicher Gang der Niederschlage in den Alpen. Veroffentlichungen des Preussichen Met. Inst., Abhandlungen Bd. IX. Nr. 6, Berlin 1930. 4 Oskar Reya: Najvišje dnevne padavine v Sloveniji. Izdal zavod za meterorologijo, Ljubljana 1945. / 14 Kapia ocaAKOB b Cjiobchhh KapTy oca^KOB b Cjiobbhhh h npnroTOBHji Ha ocHOBaiiHii ^;aiiHbix 332 CTaHpnfi, KOToptie yKa3aHBi b npHJiosKeHHOii TaOjiHpe. CpoK iiaGjno- AeHHfi oOHHMaeM npoMeiKyTOK BpeMeHH 1919 ao 1939 r. CpeAHHe BejiiiHHHH OTHOCHTCH TOJIBKO K TeM TO^aM, BO BpeMH KOTOpHX AaHHaH CTaHHHfl pa 60 - Tajia. Tan HanpuMep, CTaHumi Ha BepniHHe CHeacHHKa paGorajia ot 1927 Ao 1935, t. e. 9 JieT. CpeAHHe bsjihhhhbi 9toM CTamprn bbihhcjihhbi tojibko sa 9Tot cpoK, a He 3a bcio 9noxy ot 1919 ao 1939 r. IIoJiosKeHHe KažKAOll CTairipiiH bhaho H3 Kapra. B TaCjinpe TaKHce yKa3aHH bbicotbi HaA ypoBHeM Mopa h toa, b KOTopoM CTaiipim Hanajia pačoTaTb. B abhb 1. HireapH 1919 r. b pejiofi CjioBeHHH paGorajio tojibko 79 CTampS, ao 31 AeKaGpH 1939 hhcjio nocjieAHHx B03pocjio ao 332. IIohth Bce cTaHpHH paGoTajin He MeHBme 10 JieT. Il09T0My BCe CpeAHHe BeJIHHHHH 6JIH3KH K AeUCTBHTeJIBHOCTH. Ha KapTe HaHeceHbi H3ornera ao Beaiiaimbi b 2000 mm, b CTyrieHfix no 100 mm, ao bcjihhiihh b 3000 mm no 200 mm h HaA 3000 mm no 500 mm. Ha KapTe pe3Ko BHCTynaiOT oGnacTH bbicokhx ocaAOHHBix BejiHHHH. nepBan Tanaa oGjiacTb jieacHT b rajiy 3ajiHBa PeKH, rAe B03Bbimaercfl ropiibifi MaccHB CHC/KHHKa (1796 m) h PiicHHKa (1528 m). Ha BepniHHe PncHHKa pacnojioiKena CTaHuna, KOTopaa b cpoKe ot 1935 ao 1939 r. nonasajia cpeA- HKHO BeJIHHHHy OCaAKOB B 3594 MM. HpH peAyKHHH 9TOll BeJIHHHHH Ha CpOK 1919 ao 1939, c noMonibio CTaiimni Mpaoia BoAima, nojiynHM HecKOJibKO 6oJibmyio BejiHHHHy, a hmchho 3724 mm. Eahhctb6hho ajib PHCHHKa, rAe HMeioTCH Aa-HHbie tojibko 5 jreTHiix HaOaiOAeHult, akhbi npHBeAeHHbie BejiHHHHbi. BepniiiHa y r n;a (950 m) Ha ceBepo-3anaAHoli CTopoHe 3ajniBa PeKH Aa.eT tojibko 2406 mm. ^ajiBHefiniHll paftoii bbicokhx ocaAKOB npeACTaBjineT njiocKoropne TpnoBCKoro Jieca c BBiconafinieft BepimiHoli Po.thk (1481 m). CTaimiiH Kpe- KOBine, jieaeaman Ha ero boctohhoB CTopoHe h to Ha BBicoTe eABa b 677 m, nojiynaeT 2998 mm. 3HanHTejibHO BBicmuft Tojihk aojijkch Gbiji Gbi a^tb BejiHHHHy BHme 3000 mm. TpeTBH oOjiacTB bbicokhx ocaAKOB jiesKiiT b ropncTOM MaccHBe Mamiopa (1461 m). OAHOHMeHHan cTaHiiHH, ho Jieacamaa Ha bhcotc eABa Aocmraio- inefi 954 m, noKaaajia 3081 mm. Ha ceBepHOil CTopoHe 9Ta oGjiacTb bhcokhx ocaAKOB npepBiBaeTca aojihhoh peKH Comh. Oahako Aanee k ceBepo-BOCTOKy B0306H0BJIHeTCH B TOpHBIX np6AeJiax BoXHHH h BBICOnafiinea BepmHHBI I0jiHftcKHx Ajinn TpnrjiaBa (2863 m). ynce CTann,HH CaBiipa, b6jih3h Boxhh- CKoro 03epa, na BBicoTe nonra 590 m noKa3BiBaeT 3112 mm. PopHBie Bep- UIHHBI H HX nJIOCKOrOpHH AOJIJKHBI IIOJiy i iaTB MIIOTO OOJIBHiee KOJIHHeCTBO ocaAKOB. 15 nocaeflHHft nanCojiee HHTepecubift npenea BbicoKHX ocanKOB neacHT b oOnaera ropHoro MaccHBa Karoma (2592 m). 3ananno ot 9T0tt Bepimmbi pacnpocTpaHaeTCH HeOojibmoft ropHHft spečeT MyjKH,a (1872 m). Ha iojkhom CKJioHe 9Toro xpe6xa, Ha bhcotc 633 m jicsket cTamiHH My3eu;, KOTopan H0Ka3HBaeT 3709 mm. 9to HaHBbicniaH ronoBan cyMMa ocanKOB bo Bceft CjiOBeHHH. Bjihhchhh CTaiiHHH YHbH (633 m) nojiy v iaeT 3616 MM. ropHbie Berojbi ceBepHo ot oToft o6jiacni nojiy T taK)T mhoto MeHbraee KOJiHnecTBo oca^KOB. B KapmitiCKHX Ajrbnax BbinanaeT 2400 mm, Me5Kny tom K an b 3njibCKHx Ajibnax enBa 1400 mm. B KaMHiiKCKHX Ajibnax noBbi- rnaeTCH KOJiHnecTBO ocaflKOB ho 2000 mm, a Ha noxopbe paBHO 1600 mm: h H a ropbHHpax 1300 mm. HaHMeHbmee KOJiHnecTBO ocanKOB Bbinanaer b npeKMypbe, rne Ha- CiHTHBaeT CTaHpHH KočHJibe enBa 741 mm. Taioice Majioe kojihhcctbo ocan- kob BbinanaeT b KapHHTHH, b HOJiHiiax peK JIe6anHHH,H (Labodnica), KpKH h Kphhhh, rne cyMMbi He nocTnraioT 800 mm. Tanace h na 3anannoM 6epery Hctphh cyMMa nanaeT non 900 mm. B Ta6jiHn;ax MaKciiMyM ocanKOB o0o3Haqeir /Kirpiree, a MHHHMyM Ha- KHOHHbiM HipH(J)T0M. B DJKHOil EBpone nanaeT ronoBoll MaKCHMyM ocanKOB na 3HMHHe MecHHbi, a mhhhmvm Ha Jierane. B cpennett EBpone KapTHHa oOpaTHast. Ilpenejibi y OeperoB AnpHaTHnecKoro Mopa npoHBJimoT TeHneH- hhk) k 3HMHeMy MaKCHMyMy. TaK Kan BJiHHHHe cpenHeft EBponH CHJibHee, 9tot MaRCHMyM oTnanaer h naace nepexoHHT b MHromyM, TaK mto ocTaioTC« TOJibKO HBe BepxyniKH aanaroro 3HMHero MaKCHM.yMa, t. e. b HoaSpe h b MapTe. HeM Oojiee yxoniiM b rjiy6iiHy CjiOBerorn, TeM dojiee ode BepxyutKH npirdJiH- ncaiOTCH k JieTHeMy MaKCHMyMy ocanKOB. B boctomhoS CjiOBeroni naxonHM o6a MaKCHMyMa b mora h aBrycTe. BtophhhmU mojibCKKft mhhhmvm HBJiaeTCH nocjieHCTBHe.M peniaromero bhhhhhh hhkhoI-1 EBponbi c doskiim JiemHM 4IHHHMyMOM. 16 CARTE DE PREC1PITATIONS DE LA SLOVENIE La carte de pluies de la Slovenie a ete redigee en base des don- nees fournies par 332 stations et presentees dans le tableau ajouie. La periode d’ observation comprend les annees de 1919 a 1939. Les valeurs moyennes ne portent que sur 1’ espace de temps pendant lequel la station etait en action. Ainsi celle de Snežnik ne le fui que dans les annees de 1927 a 1935, done 9 ans. Les valeurs moyennes de cette station n' ont ete notees que pour cette derniere periode et n’ ont pas ete caleulees pour la periode de 1919—1939. La plače de chacune des positions est a voir sur la carte. Dans le tableau, on en trouve aussi 1’ altitude et 1’ annee de la mise en action. Au debut de F annee 1919, dans toute la Slovenie, il n’ y avait que 79 stations, jusqu’ au 31 decembre 1939 leur nombre fut eleve a 332. Comme toutes les stations etaient en action au moins dix ans, leurs valeurs moyennes s’ approchent deja assez de la verite. Sur la carte, les isohietes sont dessinees jusqu’ a 2000 mm a une difference de 100 mm, jusqu'a 3000 mm a une difference de 200 mm, et audessus de 3000 mm a une difference de 500 mm. La carte nous montre quelques domaines caracteristiques de hautes chutes. Le pre¬ mier de ces domaines est represente par le fond du Golfe de Quar- nero ou s’eleve le massif des montagnes de Snežnik (1796 m) et de Risnjak (1528 m). Au sommet de Risnjak, il y a une station qui montre pour la periode de 1935—1939 la somme moyenne annuelle de 3594 mm. Reduisant cette valeur a la periode de 1919—1939 a l’aide de la station a Mrzla Vodica, on obtient un peu plus, 3724 mm. Seul Risnjak, dont la periode d’ observation est limitee a 5 ans, nous a four- ni des donnees reduites. Le sommet de Učka, du cote nord-uoest du Golfe de Quarnero, n’ obtient que 2406 mm. Le plateau de la Foret de Trnovo (Trnovski gozd), avec son plus haut sommet de Gol jak (1481 m), est le deuxieme domaine de hautes pluies. La station de Krekovše sur son cote oriental, mais a une altitude d’ a peine 677 m, obtient 2998 mm. Gol jak, bien plus haut, doit en avoir plus de 3000 mm. Le 3e domaine de hautes pluies est represente par le groupe montagneux de Matajur (1641 m). La station du meme nom, mais a une altitude d’ a peine 954 m, montre 3081 mm. Dans sa partie septen- trionale, ce domaine de hautes hutes est interrompu par la vallee de la riviere de Soča, mais, plus loin, vers le nord-est, il continue de nouveau dans la region mantagneuse de Bohinj et du plus haut 17 sommet de Triglav (2863 m). La station de Savica deja, non loin du Lac de Bohinj, a une altitude d a peine 590 m, montre 3112 mm. Les sommets et les plateaux des montagnes doivent sans doute en obtenir plus. Le dernier et le plus interessant territoire des cbutes, c’ est celui du groupe des montagnes autour de Kanin (2592 m). A 1’ ouest de ce sommet s’etend la petite crete de Mužci (1872 m) et sur les versants meridionaux de cette crete est situee, a une altitude de 633 m, la sta¬ tion de Muzec qui montre 3709 mm. C’ est la plus haute somme des cbutes enregistree dans toute la Slovenie. A proximite, la station de Leja obtient 5616 mm. Les couronnes de montagnes au nord de ce territoire re?oivent beaucoup moins de pluies. Dans les Alpes Carniques il y en a encore 2400 mm, tandis que dans celles de Zilja a peine encore 1400 mm. Dans les Alpes de Savinja, les chutes s’ elevent encore a 2000, dans la region de Pohorje a 1600 mm et dans celle de Gorjanci a 1300 mm. La quantite la plus basse des chutes se fait noter en Prekmurje ou la station de Kobilje montre a peine 741 mm. De meme il y a peu de pluies en Carinthie dans les vellees de Labodnica, de Krka et de Krčica ou les sommes s’ elevent a au-dessous de 800 mm. Au littoral Occidental de 1’ Istrie, les sommes n’ atteignent pas non plus 900 mm. Dans les tableaux, les maxima des pluies sont imprimes en chiffres gras, les minima en chiffres italiques. C’ est de la que nous tirons nos conclusions sur le courant annuel des pluies. En ce qui concerne les chutes, la Slovenie represente un territoire de transition bien defini entre 1’ Europe meridionale et 1' Europe centrale. Dans la premiere, le maximum des pluies se fait noter en hiver, et le mini¬ mum en ete. Dans la seconde, nous constatons justement le contraire. Les regions situees immediatement le long de l’Adriatique montrent une tendence au maximum hivernal. Mais, comme 1’ influence de 1’ Europe centrale est plus forte, ce maximum n’ a pas lieu et se transforme meme en minimum de maniere que seuls deux points culminants du maximum hivernal aborde persistent, a savoir ceux des mois de novembre et de marš. Plus on approche 1’ interieur de la Slovenie plus ces deux points culminants s’ approchent du maxi- mum estival des pluies. Dans la Slovenie orientale on les constate aux mois de juin et d’ aout. Le minimum secondaire du mois de juillet est la consequence de 1’ influence decisive exercee par 1’ Europe meridionale au minimum estival bien defini. 18 Mesečni in letni pregled padavin Postaja r J £ ° e yMna opazo» k J an Feb - Marc Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Leto BOOg — BUBZI^J BDOg d v 'V d rti«! >CC >d 'M to >N t- trt H H 0 ) d o 0 S © 1 M »rt d m d 2 trt ^3 « d 2 ca 'd d -h >o O ^ *-h ^ O O * O <1 O j cr Oh ca >d p "O -prt .S d Srt d d J -d . o > UŠ do o co ••—s O > d >to ► O d d ► d P 3 -d trt > O o rti«! d co o d trt d >to > O M d H UJ d d "d CO d pi«l co ••-n 'trt -d Idrija 333 1924 12? 111 165 155 1?0 180 135 158 209 257 261 167 2095 Cerkno * 325 1927 83 61 118 116 143 116 lOk 133 175 184 177 114 1524 Podbrdo 521 1920 127 96 189 245 196 207 136 175 257 247 303 160 2338 Ravne 752 1925 169 133 250 243 259 252 180 221 303 396 349 230 2985 Lokve 965 1925 173 126 210 199 235 198 161 168 267 297 309 169 2512 d Njivice 320 1919 120 106 224 280 266 254 196 203 274 298 295 167 2685 BDOg • »—s t- N J2 O a u a M h > • H H3 zs TjfUIAPg a ca U 2 a o o o > o “™-5 d >60 s ’ 2 co _§ * P i*H cd co B H ^ *®3 ^ ^ S cd p Sv. Ana p. Ljubelju 1026 1924 8.3 84 159 186 206 203 158 204 206 259 222 126 2096 Medvodje 860 1925 72 69 120 134 167 157 136 160 157 209 188 91 1660 Tržič 513 1919 81 55 102 159 153 176 132 171 164 186 166 93 1638 '5 o O to o ft- O >N >CD O b£ >N o >v> O > O rM > -g s o 03 Postaja ;°z i( . opatovi J an - Feb - Marc A P r - Ma i J nn - J ul - Av 8- Sept. Okt. Nov. Dec. Leto BAB S B5fJX Postaja opazita J an - Feb. Marc Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Leto M cd >cc M a cd «3 O • H d > oj d 3 >Cfl 1» d .d cd ^h m id >cc cd hJO O Cd >N fcJD »7 c e »N 3 2 .2» h -3 | a ^ 2 - -o d K tfi S >T. O J d > d h H -c o >N d (H X) o d .2 2 da d d >o d Pi - « ec; co ec !> OJ d h »d S < SBI 3 I racijo^ BABg SBJ}| CS