Št. 8. V Gorici, v soboto dne 28. januvarja 1905. Tečaj XXXV. Uhaja dvakrat na teden, in sicer t sreda inf soboto ob 11, uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici n«a dom pošiljanji: vse leto....... 13 K 20 h, ali .gld. 6-GO pol leta...... . . 6 » 60 » » * 3-30 četrt leta.......3 » 40 » > > 1-70 PosamiCrie številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni«, A, .Gabršček,,. vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah" pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnine selr« oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano I-krat 8 kr., 2-krat 7 ki., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po dogodbi. — Večje črko po prostora. — Keklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. —. Za obliko in vsebino Jpglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. Uredništvo, se nahaja v Gosposki ulici It. 7 v- Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do'g. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne: Upravništvo se nahaja v Gosposki' ulici št"7. v I: nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco gorica. Dopisi naj se posojajo *e uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvo._____ Z; »PRIMOREC« .rS.izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso Migjleto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča* in »Primorec? se prodajata v Gori p' v to-bakami Sclnvarz v Solški ulici in Jeiler^itz v L Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na Mrgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon, it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. I županov in podžupanov v Sežani. (Izvirno poročilo.) Dne* 23. t. m. se je zbralo 84 županov in podžupanov sežanskega okraja v Sežani na zaupno posvetovanje radi novega občinskega reda. Zastopane so bile skoraj vse kraške občine. -- Vsled poziva je prišel tudi deželni poslanec dr. Tre o, Predsednikom se je soglasno izbral g. A. P ra p rotni k iz Lokve, ki je pozdravil došle, omenil iz pogovorov in časopisja znani predmet posvetovanja ter povabil poslanca, da navzočim županom in podžupanom o tej stvsiri poroča. — Deželni poslanec dr. Treo je \ daljšem govoru omenjal najprej delovanje zadnjega de-želnozborskega zasedanja, pojasnil stališče poslancev obeh slovenskih strank in ojstro ožigosal postopanje časopisov „ Gorica" in „Primorski list", katera hočeta v zadevi občinskega reda nevednost ali nerazsodnost nekaterih volilcev nepošteno izkoriščati za svojo stranko proti naprednim poslancem, (ilavna izvajanja so bila tale: Vsled dolgega odmora v deželnozbor-skem delovanju se je nabralo pred vsem veliko prošenj za podpore, od posameznikov in od korporacij. Te miloščine v deželnem zboru doseči je žali bog vedno prva in naj-g 1 a v n e j š a skrb ne-le prosilcev, temveč tudi deželnih poslancev samih. -- Vsled iega trpi pa politična odločnost, ker se tej ž e i j i po izpolnitvi malenkostnih prošnjic žrtvuje dostikrat važna glavna stvar. Prezre se. od naše strani popolnoma, da vse te miloščine in beračije z malo izjemo plačujemo pravzaprav s a m i s ebi in bi jih ob dobri organizaciji okrajev in občin ta zastopstva ravnotako ali še cenejše lahko zmagala kakor dežela. — Posameznik ali pa posamezna korporacija recimo cestni odbor dobi res podporo od deželne uprave, plača pa to podporo vedno le po-s e s t n i k, o b r t n i k a 1 i t r g.o v e e naših kmečkih občin sam iz svojega, ker italijansko vodstvo le predobro skrbi za Gc-rico in Furlanijo. — Ne maramo. ničesar od Furlanije, naj dobi, kar ji gre po njenih prispevkih. •— Dokler pa bode stalo središče naše dežele, glavno mesto Gorica, na tistem stališču, da hoče uživati le dobrote, ne pa izpolnjevati tu d i dolžnosti središča, dokler botle Gorica skrbela prav tako, kakor mora to storiti zadnja vas na Krasu, le zn-se in izklj u čno le za-se, dokler ne bode ničesar pripomogla k splošnim potrebam dežele, kakor to store vsa druga glavna mesta v Avstriji, toliko časa gospodarski položaj v naši mali kronovini ne bode pravilen ; toliko časa pa tudi ni politično dobro in zdravo, ako se ^vsa važnost polaga na deželne podpore, katere si morajo kmečke občine in kmečki okraji prav sami sebi plačevati; - - dejanska pridobitev obstoji skoraj izključno le v prispevku države! Deželni zbor se je vsJed obilice prošenj dolgo časa bavil le z malenkostmi in še-le proti koncu ste prišli na vrsto dve glavni in jako važni zadevi: učiteljski zakon in novi občinski red. Govornik pravi: Zadeva učiteljskega zakona se je od slovenske vodilne strani popolnoma zavozila. ---- V slučaju sankcijo novega zakona se bode našim kmečkim občinam naložilo novo občutno breme, k ni e č k i o k raj i bodo morali sami in brez količkaj izdatne pomoči vzdrževati si svoje šole in svoje učiteljstvo na način, kakor to ni nikjer drugje v Avstriji urejeno, in čuditi se ni, če bodo kmečke naše občine pod temi dokladami omagale in postale nesposobne, izvrševati pravi svoj Občinski delokrog. Upam sicer še vedno, da učiteljski zakon glede* določbe o pokritju ne dobi Najvišjega putrjcnja, ako se pa to zgodi, bodemo morali to očitati nerodnosti vodilne naše stranke, ki ni umela pridobiti za kmečke občine ugodnejšega stališča. Stvar je ta: Naš deželni zbor brez razlike strank je bil tega prepričanja, da je zadnji čas, izboljšati učiteljem plače, ako nočemo vseh boljih, osobito slovenskih moči, izpoditi iz naše dežele drugam, kjer so za svoje delo boljše plačani. -— Tudi v drugih krogih je ob- vladalo splošno mnenje, da v dosedanjih razmerah ni mogoče vzdržati deželnega učitelj-stva. Toliko italijanski, kakor slovenski poslanci smo stali, pod tem v resnici mogočnim vtisom. Edino vprašanje, ki je nas popolnoma ločilo, je bilo vprašanje pokritja. — Kakor pred dvemi leti jaz, tako je sedaj dr, Turna izprožil vprašanje deželnega šolskega zaloga ter k temu predlogu izdelal poseben zakonski načrt, enak novemu zakonu za Istro, — Po tem zakonu bi prevzela učiteljske plače (kakor povsod drugje v Avstriji) dežela kot taka in bi se s tem pritegnilo k plačilu tudi Gorico kot deželno glavno mesto brez ozira na narodnost mestnih prebivalcev. šolski odsek pa je z italijansko večino sklenil, naj se pokrivajo vse tudi povišane plače skupaj okoli 740.000 K na leto, kakor do sedaj, namreč vsak šolski okraj jih naj plačuje sam zase s prispevkom 2JUMKH) K iz deželnega zaloga, kateri prispevek razdeli med okraje razmerno po njihovih potrebščinah. —~ Ako je vodilna slovenska stranka vpoštevala važnost položaja ter se sporazumela z naprednimi poslanci, v kar so bili ti pripravljeni, bi se bili dali interesi in koristi naših kmečkih občin z interesi učiteljstva, katere je imel zastopati deželni poslanec, učitelj Fždconer, brez-dvomno zediniti. Ne trdim sicer, da bi se bil dosegel deželni Šolski zalog, gotovo pa bi se bil dosegel kompromis, namreč, da bi se deželni šolski prispevek povišal od 250.000 K, vsaj na tOO.000 K in bi se tako vsaj deloma doseglo pravično pokritje učiteljskih plač od purani dežele. V ta namen se je bilo treba dr. Gre-gorčič-u kot vodji sporazumeti z nami, v kar smo bili vedno pripravljeni, in delovati naravnost na to, da poslanec Falconer kot zastopnik učiteljstva stavi sam tak posredovalen predlog v odseku ali zbornici, v nasprotnem slučaju pa izjaviti, da bodemo slovenski poslanci soglasno v interesu kmečkih naših občin morali glasovati proti zakonu, ki potem gotovo ne bi bil dobil Najvišjega potrdila. Kako je vodilna stranka postopala za kulisami deželnega zbora, tega napredni poslanci nismo zvedeli, gotovo pa je, da z naprednimi poslauci niti v tako važnem slučaju ni stopila v dotiko ter je nasprotno dr, Gregorčič vspo-rcdno s predlogom dr. Turne, da se ustanovi deželni šolski zalog, stavil v moje začudenje osebno posredovalni predlog na povišanje deželnega prispevka od 250.000 K na 400,000 K. S tem so se seveda oslabili koraki za deželni šolski zalog in je poslanec Falconer toliko bolj mirno glasoval z drugimi italijanskimi poslanci proti obema predlogoma, ker je moral videti, da slovenski poslanci za slučaj odklonitve posredovalnega predloga niso dogovorjeni na enotno remonstracijo proti načinu pokritja, Upajmo sicer še, da način pokritja potrebščin ne dobi Najvišjega potrdila; ako se pa to zgodi, potem je to krivda vodilnih slov, poslancev v tem tako važnem vprašanju, in lahko Vam mirno rečem, da se vsaj 10 let ne povrne enako ugodna prilika za količkaj pošteno in primerno ureditev skupnega deželnega gospodarstva. Preidem k novemu občinskemu redu; to storim toliko rajši, ker sem stopil na Vaš poziv pred Vas z nnjmirnejšo vestjo in s prepričanjem, da sem storil v tej zadevi vse, kar mi je narekovala previdnost in skrbnost. Ko smo dobili načrt novega občinskega reda v roke in ga začeli pretresovnti v prav- % nem odseku, je bilo takoj opaziti nekaj važnih določb, katere so deloma tudi Vaša. skrb in bojazen. Ena teh določb se tičo prisilne združitve več manjših občin v eno samo proti njihovi volji, ako posamezne občine nimajo zadostnih sredstev ali ako najde deželni zbor za tako združitev druge javne važne vzroke. Druga teh določb se tiče o bčinskih tajnikov, kateri bi se morali brezizjemno imenovati za vsako občino ali pa za več občiu skupaj, v kateri zadevi ima na birokratičen način zopet deželni odbor odločilno i osedo. Vrhtega je bil slovenski zakonski načrt spisan v očividni naglici tako slabo, da je besedilo kar škrtalo kot slabo namazano kolo. Govoril sem takoj z jednim odločujočih gospodov vodilne slovenske stranke ter mu povedal svoje mnenje, da se mi zakonske določbe zdijo prevažne, da bi se jih kar v tej naglici sprejelo; omenil sem, da bi bilo dobro vsaj v nekaterih važnih vprašanjih stopiti prej -Brez dogma Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Dajje.) Navdala me je radost, prišlo je namreč po mojem. Vrhu tega, najsi je tudi moja ljubezen do 'Angelice. bila v tem hipu podobna globoki mržnji — je ta mrž-1 nja, ki je postala sedaj izključen temelj življenja, potrebovala takisto kakor tudi ljubezen hrane. Taka hrana je mogla biti za njo zgolj navzočnost Angelice. Iz besed Kromickega sem posnel, da z enim mahlja-jem lahko dosežem to, kar je bila moja najbolj vroča želja, to je iznebiti se ga na nedoločen čas. Nisem j vendar pokazal najmanjšega ganutja; mislil sem nam-1 reč, da bo bolje, ako Kromickemu ne pojde vse takoj lahko izpod rok, in ako se dam nekoliko prositi. V ta namen mu rečem: »*Te morem ti naprej ničesar obljubiti. Predvsem drugim predstavi mi temeljito stanje svoje kupčije.« Kromieki je jel govoriti, in govoril je z neko na* glico, dokazujoče, da so razgovori te vrste njegov priljubljen predmet. Vsaki hip se je vstavil, prijemal me za gumb, ali me pritiskal k skalnati steni. Ko je izrekel nekaj, kar se mu je 2dolo močno prepričevalno, je nasadil z nezaslišano naglico monokel in me gledal, kakor bi iskal vtisov na mojem licu. Vse to v družbi z njegovim lesenim, nekoliko hreščečim glasom in z vprašanji; »kaj? kaj?«, katera mi je stavil vsaki hip, bilo mi je neznosljivo, toda moram ga pohvaliti, da se ni lagal. Pravil mi je več ali manj to, kar sem čital v pismu mladega Hvastovskega. Vsa zadeva se je predstavljala tako-le- v dobavo je bila vtaknjena že ogromna glavnica, dobiček je mogel biti velik, tem več, ker je na podlagi pogodeb imel Kromieki sam pravico do nekaterih dobav. Nevarnost kupčije je tičala v tem, da so se glavnice, katere je bilo treba založiti takoj, vračale še lo po preteku cele uradne procedure, torej počasi, a drugič, da je imel Kromieki opraviti s posamičnimi zalagatelji, ki so si prizadevali, dajati čim najslabše blago, vso odgovornost za to pa je nosil on. Ta poslednja točka ga je izročala na Iju-bav in neljubav intendance, katera je v ostalem imela polno pravico sprejemati samo dobro blago. Bog ve kaka nevarnost je mogla radi tega groziti Kromickemu. Po njegovem pripovedovanju, ki je trajalo celo uro, mu odvrnem: , »Moj dragi, spričo tega, kar mi predstavljaš, niti jaz, niti teta, ne moreva postati tvoja udeležnika...« Lice Kromickega hipoma porumeni. »Povej mi, zakaj ne?* »Zakaj, ako ti, navzlic vsej previdnosti, zagaziš v pravdo, midva nočeva v njej figurirati.« »Kdor , bi tako mislil, ne bi pričel nobene trgovine,« . »Midva tudi nimava najmanjšega vzroka, pričenjati jo. Ako hočeš, da naj pristopiva v družbo, povej še, s kako glavnico?« »čemu o tem govoriti? Toda ko bi mogla vložiti Ivsaj petinsedemdeset tisoč rublje v...« »Ne, ne vložimo jih, in tudi ne Čutimo te dolžno" sti. Ker pa si, ali bolje, ker si postal naš sorodnik, ti hočem pomagati. Kratko rečeno, posodim ti petinsedemdeset tisoč rubljev na preprosto kupčijsko menico...« Kromieki obstane ter me jame gledati, pomežikuje z očmi, kakor Človek, ki spi. Toda to je trajalo le za trenutek. Oči vidno mu je prišlo v glavo, da bi bilo od njegove strani kaj nepolitično, ko bi vsled tega pokazal preveliko radost. Kupčijska previdnost, — ki je bila v ostalem vspričo mene smešna in nepotrebna — je končno zmagala. Stisnil mi je roko in dejal: »Hvala ti! Na kake odstotke?« »O tem se pomeniva doma. Sedaj se moram vrniti. Hočem spregovoriti s teto.« In poslovil sem se takoj. Vračuje se, sem premišljeval, če se mar Kromickemu moje ravnanje ne bo zdelo preveč čudno, in če si mar nečesa ne domisli? Toda ta strah je bil prazen. Moške zaslepi večinoma ne ljubezen do žensk, marveč samoljubje. Pri tem pa Kromieki, zroč na naju s svojega trgovinsko-pozitivnega stališča, smatra mene in teto za dvoje fantastičnih bitij, ne imajočih niti pojma o trgovini, a prenasičenih navskriž z nekakimi zastarelimi načeli, v število katerih pripada tudi občutek rodbinske solidarnosti. To je v tem obziru zares tip povsem različon od nas — in vsled tega smo ga celo .nehote" smatrali za všiljenca. Vrnivši se v vilo, naletim v vrtu na Angelico, kupujočo od domače kmetice krompir. Gredoč mimo, ji rečem rezko: v dotiko z našimi možmi po deželi in sem se takoj izrazil proti temu, zakon že v tekočem zasedanju sprejeti. — „ Občinski red in volilni red — oba skupaj v prihodnjem zasedanju!", to so bile moje besede. Gospod tovariš, čegar imena Vam ne imenujem, mojih besedi gotovo ne bi tajil, bil je pa takrat popolnoma nasprotnega mnenja. Prav isto svoje mnenje sem zastopal ope-tovano v pravnem odseku, nasproti vladnemu zastopniku in deželnemu tajniku. — Opeto-vano sem povdarjal, da se ne smemo prena-gliti, in delal na to, da se zakon predela v j odseku in še le v prihodnjem zasedanju dobro premišljen in urejen pride pred deželni zbor. Saj^ je ravnoi o^bčmskl" red n&jvaž1 nejši zakon, katerega more dati deželni zbor svoji deželi! Iz meni ne Čisto jasnih razlogov nisem našel odprtih ušes. — V deželnem odboru in pravnem odseku je hitelo in delalo vse na to, da se zakon spravi „pod streho". — Tovariš dr. Turna se je postavil sicer na stališče, da vlada določb radi občinskih tajnikov ne odobri in je s tem dosegel popolno predelanje dotičnega odstavka, in župnik g. Grča si je* pridržal pravico staviti sa-mostalei' predlog radi volilne dobe — drugače pa je bil videti odločen odpor proti daljšemu premišljevanju ali proti odložitvi. — Segel I sem po zadnjem sredstvu, ki je bil še na razpolago : skrbel sem za dotiko z drugo slovensko stranko. — In glejte, tam je zastopal popolnoma enako mnenje z menoj vodja stranke dr. Gregorčič. — Povdarjal je še tisti popoldan eno uro prej, ko je prišel zakonski načrt v zbornico, neizmerno važnost zakona in svoje tehtne pomisleke proti občinskim tajnikom ter se izrazji odločno proti dotičnim nastavkom novega načrta. — Ako so misli enake, no, potem se najde kmalu tudi pot za skupno postopanje. — V najkrajšem času smo bili edini, da stavi g. dr. Gregorčič predlog za odložitev načrta z dnevnega reda v nadaljne poizvedbe in informacije. — Za slučaj pa, da bi ta predlog padel, j e b i 1 o i z r eč n o d o-govorjeno, da zahteva č i tanje in razpravo o zakonu. - Za me je bila to popolnoma povodna rešitev; saj je šel čas našega zasedanja proti koncu in bi italijanski poslanci radi drugih nujnejših predlogov in poslov sami morali dovoliti v odložitev. S tem dogovorom, možje, smo šli v zbornico. Tam je stavil res dr. Gregorčič predlog, da se povrne načrt občinskega reda deželnemu odboru in da te uvedejo v važnih vprašanjih tega načrta poizvedbe. — In za ta .predlog smoglasovali slovenski poslanci obeh strank, propadli pa smo preti italijanski večini. — Na to pride italijanski poslanec, če se prav spominjam, conte Panigai s predvidjenim predlogom, naj se zakon glede na obsežnost načrta in nujnost drugih opravil sprejme brez čitanja in brez razprave o posame>;nih paragrafih (en bloc.) Nascalo je nekaj malega mrmranja tam, kjer sedi vodja druge slovenske stranke, dr. Gregorčič, od nasprotne italijanske strani se je čui glas: „ali sprejmete zakon en bloc ali pa pade", (ta glas je bil zvezan s primerno ojstrim pogledom dr. Marani-ja na omenjeni konec slovenskih sedežev) —in zastonj sem čakal zahteve, naj se zakon čita in o njem otvori razprava!! Deželni glavar je pustil mirno „en bloc" obsedeti vse slovenske poslance, kakor se je že in kakor se bode žalibog v očigled takim razmeram še večkrat godilo! Tako in nič drugače, možje, se je ta skupna akcija vršila in izvršila! Sedaj Vas pa vprašam, možje, če je pošteno, da lista „Goricatt in BPrimorski list" nepriljubljene strani novega zakona nalagata n a p r crd ni m poslancem^ na rovaš! Tako postopanje je nizko, naj Že piše dotične članke v teh listih uredništvo brez zveze s poslanci ali sporazumno ž njimi. Vodstvo nasprotne stranke, ki ima recimo vsaj precej vpliva pri navedenih listih, mora tako neumestno in lažnjivo hujskanje proti naprednim poslancem preil nepoučenim ljudstvom takoj ustaviti, ako noče to vodstvo navaliti na-se sum, da bi rado v kalni vodi ribarilo. — Ako pa hoče to, potem bode skrb naprednih poslancev, da vodo kmalu ščistimo in odstranimo pesek iz očij tistim, kateri so si ga od navedenih listov sploh dali v oči nasuti. In prav za to sem se toliko rajše Vašemu pozivu odzval, ter se nadejam, da vzamete moje tozadevno poročilo na znanje". Zbrani župani iu podžupani so poročilo soglasno odobrili ter se je po nekaterih umestnih opazkah in predlogih od straui zborovaleev sprejela, podpisala in na namestništvo odposlala sledčia resolucija: Dne 23. januvarija 1905. v Sežani v posvetovanje zbrani župani in starešine poli-. tičnega okraja sežanskega smo po vsestranskem prevdarku soglasno sprejeli sledečo resolucijo: 1. Odobrujeino, da se zastareli občinski red nadomesti z novim enotnim občinskim redom. 2. Protestujemo pa z vso odločnostjo proti sledečim trem točkam nameravanega občinskega zakona: 1.) Da se sme obstoječe občine prisiliti k združitvi med seboj proti njihovi volji. V deželnem zboru sprejeti zakonski načrt dopušča tako prisiljenje ne le, kedar posameznim občinam manjka sredstev za vršitev občinskih dolžnosti, temveč na sploh iz važnih javnih ozirov. Taka določba pa je ob obstoječih narodnih in gospodarskih razmerah v deželi za samoupravo naravnost nevarna, ne glede na to, da pridejo po tem načelu dostikrat imo-vite in za samoupravo zmožne občine v prisiljeni položaj, vezati se z občinami, katere krajevno in prometno k njim ne spadajo; 2.) da mora vsaka občina sama za-se ali z drugimi občinami sku- paj nastavit i in imeti občinskega tajnika v smislu §§ 31.-39 sprejetega načrta in 3.) da se po sprejetem načrtu novega občinskega reda daje tft&lMlU OdbOfU sporazumno s c. kr. namestništvom pravica, da isti nastavlja občinske tajnike, jihodstavlja ter odloča v disciplinarnih slučajih itd. S temi določbami zakonskega načrta se krši očitno pravica naših občin do samouprave ter jim prepušča le eno, to je plačevanje ogromnih upravnih troškov. Pred vsem ne razvidimo potrebe, da mora vsaka občina imeti dragega občinskega tajnika. Imamo župane, starešine, učitelje itd., ki posebno v malih občinah vse pisarniške posle za malo plačilo ali celo brezplačno opravljajo. Dokler se to v redu vrši, ni vpo-števaje naše krajevne in prometne razmere (male in oddaljene občine) nobenega pametnega razloga, zahtevati od takih občin nastavitev dragega uradnika. Postavni načrt bi moral imeti tako dolžnost občine pred očmi le v tem izrecno določenem slučaju, če se uprava redno ne vrši, druga sredstva (pozivi, razpust itd.) pa niso privedla do cilja. Taka prisilna ustanova mest občinskih tajnikov v naših občinah bi kršila torej pravico do samouprave in zajedno naložila občanom ogromna bremena v obliki novih d okla d, s čemur bi se naravnost onemogočilo vspešno občinsko delovanje na drugem polju občinske uprave. Imeli bi k večjemu občinske tajnike brez avtonomnega občinskega delokroga, ker bi v slednji namen manjkala ob žalostnih šolskih, cestnih in dragih gospodarskih razmerah v naši deželi občini potrebna gmotna sredstva. Podpisani nujno prosimo: Visoko c. kr. namestništvo naj vzame to resolucijo na znanje ter sprejetega zakonskega načrta v tej obliki glede navedenih točk ne priporoča v Najvišjo sankcijo. V Sežani, dne 23/1./1905. S tem se je zborovanje zaključilo. Dostavek uredništva: Tako se je vsaj na Krasu storil konec klerikalni slepariji in spletkariji; mi smo položaj že po prvotnih informacijah tako presodili. — Kar se tiče večjih občin z večjim delokrogom in izvežbanih tajnikov, je naše mnenje znano. Odpasti pa mora nepotrebni birokratični aparat, kateri daje r»še občine popolnoma v roke dež. odboru in vladi, zlasti še, če bomo imeli še dosti časa tako izborne slov. dež. odbornike, kakor sedaj. Gautscheve besede. V torek je bil zopet otvorjen državni zbor. Pozornost na prvo sejo je bila toliko večja, ker je nastopil novi ministerski pred- sednik baron Gautsch. Vse je Čakalo njegovih besed. Govoril je tako-le: „Ko sem nastopil svoje novo mesto, sem smatral za svojo dolžnost, da stopim v osebno dotiko z raznimi poslanci, da zaslišim njihova mnenja ter jim razodenem svoja politična načela. O najnovejši minolosti ne govorim, ker je javnosti itak znana, pogledati hočem v bodočnost. Vlada želi v prvi vrsti,, da državni zbor reši važna in nuj na%pra-š a n j a. Vlada sicer ne goji optimizma, vendar upa, da v zbornici prične oba dela, ki je potrebno za državo in prebivalstvo. Delavnost zbornice je v prvi vrsti njena korist, ker le delaven parlament more izvrševati svoje pravice ter vplivati v polni meri na javne razmere. Potem šetudf nI treba bati, da bi se motilo ravnotežje v državi in da bi se težišče premaknilo na našo škodo. (Živahna pohvala.) Ako se stranke v zbornici lotijo skupnega dela, potem je tudi mogoče, da se pripravi pot za rešitev naj važne j šega avstrijskega vprašanja, kije: Premirje in sprava med češkim in n e m š k i m narodom. Vlada, uradniško miuist., j e p o p o 1-n o m a nepristransko nasproti Nemcem ter Čehom in ostalim narodom ter uvažuje individualnost ter opravičene koristi vsake narodnosti. Vlada je prepričana, da more le na podlagi delavnega parlamenta in s pomočjo poklicanih ljudskih zastopnikov doseči spora-zumljenje med Čehi in Nemci. Vlada z veseljem pozdravi in bo odločno podpirala vsak korak, ki ga stranke store za spravo. Vlada pa, v svesti si svoje velike odgovornosti, tudi sama stori potrebne korake za spravo. Akoravno vlada danes še ne poseže v vsa vprašanja glede češko-neroške sprave, vendar pa naglasa, daje bistveni pogoj delavnost češkega deželnega zbora, kije v mnogem oziru pravo mesto za pogajanja med Čehi in Nemci. (Pohvala.) Istotako bode vlada skrbela, da omogoči uspešno delovanje vseh deželnih zborov, ker je redno delo v dež. zborih velikega pomena za dežele in skupno državo. (Pohvala.) Vlada hoče voditi vso upravo v smislu najstrožje objektivnosti. Izvrševala bode zakone vestno po duhu (Pohvala), a tudi z vso odločnostjo varovala avtoriteto in javni r e d. (Pohvala.) Industrija in poljedelstvo smeta pri upravnih oblastvih pričakovati popoln o n a k 1 o n j en o s t, da se odstranijo ovire njunih načrtov. (Pohvala.) Vlada v kratkem predloži zbornici novelo k obrtnemu redu. (Dobro!) Vlada priznava važnost delavskega varstva in v tem oziru pospeši reformo delavskega zavarovanja. Sploh hoče vlada vso pozornost obračati na vsa vprašanja gospodarstva in delavskega prebivalstva. Vlada se zaveda važnosti narodnega gospodarstva za državo, zato bode »Ne odideš, ker jaz tega nočem.« Na to grem v svojo sobo. Pri obedu se je pričel znovič razgovor o odhoda gospa..Pri tej priložnosti je Kromicki prijel za besedo ter govoril o tej nakani, skomiguje pri tem z rameni kakor nad deco, kateri se mora istinito razsoden človek zgolj smejati. Ni znal biti pri tem dovolj nežen niti do žene, niti do gospe Celine, ker njegova narava sploh nikakor ni nežna. Jaz se nisem niti oglasil kot človek, katerega vsa ta zadeva le malo briga. Zapazil sem, da je Angelica izborno razumela, da Kromicki, kot poativist, poje le oni napev, kateri sem mu vsilil, Videl ?em, da se sramuje zanj, in da se čuti globoko ponižano. Ker sem iosil v srcu mržujo do nje, mi je povročalo to le prijetnost Ostal pa sem, kakor pravimo, ranjen. Še doslej se ne morem pomiriti in ne morem tega Angelici odpustiti. Ko bi si ne bil izmislil pri vrnitvi z Dunaja tega načrta, ko bi ne bil doprinesel žrtve iz tolikih svojih želj, strastij in svojih čustev, iz svoje narave, ne čutil bi se tako močno prevaranega. Toda prav to je bilo tako nekako okrutno, da ko sem jo iz ljubezni do nje hotel temeljito predrugačiti, ko sem stopil na neko višino, na kateri še nisem bil doslej, samo da bi bil pri njej, me je ona hotela brezobzirno, brez vsakega milosrdja, pahniti na samo dno obupa — ter niti ni vzela v postov, če se mar ne pripeti meni kaj slabega... Te misli mi zastrupljajo radost, kakoršna izvira iz tega, da Kromicki odide, ona pa ostane. Bodočnost prinese nekako razvozljanje, toda jaz sem tako vtrujen, da ga niti ne vidim. Bilo bi — kajpada kaj jednostavno, ko bi zbolel na možganih. Do tega vtegne tudi sčasoma priti, ker se po cele dneve mučim, po noči pa pišem, ko ne morem spati. Pri tem pa popušim množico smodk, da se kar omamljam akoro vsaki dan sedim do belega dneva. Dne 30. malega srpana. Cela dva tedna nisem pisal. Odpdjal sem se na Dunaj skupno s Kromickim po opravkih, na kar sva se skupaj vrnila, in on so je mudil še tri dni. Med tem časom me je tako močno bolela glava, da nisem mogel pisati. Zdravljenje gospe Celine se je že pred tednom končalo; mudimo pa se v Gasteinu zgolj radi tega, ker po ravninah vlada velika vročina. Odhod Kro-mickega je prinesel veliko olajšavo meni, gospi Celini, katero on draži do te stopinje, da ga ona nikakor ne bi prenesla, ko bi ne bil njen zet, pa teti in nemara tudi Angelici. Angelica mu ne more odpustiti, da me je zvabil v svojo kupčijo. On, niti ne domišljuje si, da med menoj in njegovo ženo more obstati kaj drugega, nego navadni družbeni odnošaji, tega posojila nikakor ni skrival; ona pa mu je bila protivna iz vse svoje duše. Ni mogla mu očividno ničesar reči — nemara vsled bojazni, da ne bi zgubila še ostanek omame do njega, ko bi jo tudi v tem slučaju pustil pri teti. časih si tudi mislim, da tudi ona in gospa Celina, ne da bi povedali tega druga drugi, nimata od onega časa, kar je on Gluhov prodal, niti najmanjšega zaupanja do njega in da v globeli svoje duše dopuščata, da je slabši, nego je v resnici. Po'mojem mnenju je to pred vsem drugim duševni »parvenij«, s suho, leseno naravo, ki ni sposobna obenem za nežne občutke, kakor tudi za subtilne misli. V njem tudi ni dobiti nobene velikodušnosti; sploh ni to duša niti plemenita, niti občutljiva, niti globoka, toda nasprotno je v splošnem, zakonitem pomenu te besede reden človek. K temu mu pomaga neki prirojeni pedantizem, zakaj v njem se pedantizem druži na čudovit način z denarno nevrozo, katera znovič ni ničesar drugega nego spakedrana domišljija, ki si je s to smerjo našla izhodišče* Splošno vzeto, on mi je tako neizrekljivo sovražen in ogaven, s svojim monoklom, s poševnimi očmi, dolgimi nogami, s pomanjkanjem bik na žoltem licu, da se kar čudim sam sebi, kako ga še moiam soditi nepristransko. Mislim pa si vendar, da ako on vsega ne izgubi, ne pridem tudi jaz ob svoj denar. Toda odkritosrčno zapišem tukaj, da bi mi bilo ljubo, ko bi zgubil denar, razum, življenje — ter propal enkrat za zmerom. Bolan sem. Angelico sem v poslednjih dnevih le malokedaj videl. Deloma me je glavobol držal v sobi, deloma pa sem se je nalašč ogibal, hote" ji pokazati svojo jezo in razžaljenje. Toda to me ni stalo malo, ker mojim očem je ona tako potrebna kakor svetloba. Pisal sem že, da ona pri vsej neupogljivosti 'svojega značaja kaže vendar neko plahoto. Tega naravnost ne prenese, da bi se kdo hudoval na njo ; boji se tega^ter si prizadeva vsakoršno jezo potolažiti. Takrat je tiha, nežna ter zre človeku v oči, kakor otrok, ki se bo j i Je az ni. Ganilo me je to zmerom do najvišje stopinje, pa tudi povzročalo mi razkošje, zakaj pital sem se z omamo, da ko bi le razprostrl roki, pa mi ona pade v naročje, položi mi glavo na prsi, bodisi 1a radi tega, da me poprosi odpuščanja. Prevar te vrsta se ne znam otresti, in dasi vem, da jih bodočnost razprši, se še sedaj skriva v globeli mojega srca nadeja, ko končno drug drugega odprosiva, da se vendar kaj zgodi, da mi ona da nekatera privoljenja ter mi postane bližja. (Dalje pride.) Prilaga »Sotft" ft 8. z dne 28, januvarja 1905. na gospodarsko življenje in,njegov zdrav razvoj obračala vso pozornost. Dolžnost .vlade je, da,t skrbi za one kroge, .katerim država ni predmet političnih bojev, marveč zavetišče obstanku. (Dobro!) Od avstro-ogrske. nagodbe in trgovinskih pogodeb z vnanjimi državami smemo pričakovati večji razvoj našega narodnega gospodarstva, industrije in trgovine. Zato pa. bode morala 'javna upravu^podpfrati''| domrfčo podjetnost. (Pohvala.) Za poljedelstvo bodt treba zakonitim potom rešiti važna vprašanja. Vlada danes še ne označi svojega stališča glede posameznih političnin. in gospodarr. skih vprašanj. Zato pride mnogo prilik, oso-bito v proračunskem odseku. Vlada pa prosi zbornico, naj vsaj omogoči take obravnave ter skupno z vlado prične redno in uspešno delo. To je danes prošnja vlade, ne le v njenem, marveč tudi v imenu domovine." (Živahna pohvala. Mnogi poslanci čestitajo min. predsedniku.) Te besede bomo smatrali za dobre, kadar jim bodo sledila dejanja. Napravile so pa res ugoden utis, ker od nobene strani v zbornici ni bilo ugovora, predlog posl. Choca, naj se otvori debata o vladni izjavi, je bil odklonjen, umaknjeni so po večini nujni predlogi, ki so toliko časa zabranjevali vsako delq — kaj smemo res upati, da začne zbornica delovati V ! D O P IS L Iz Vrtojbe. - Znano je širši javnosti,'koliko deklet hodi delat iz naše občine v Leb-hevzovo tovarno užigalic, znano je pa tudi, koliko denarja morajo, dajati na teden v bolniško blagajno za slučaj nezgode ali bolezni. Vsakdo bi mislil, da gre vodstvo tovarne in zdravniki iste ljudem na roko, ako se pojavi pri eni ali drugi osebi kaka bolezen. Vred kratkem je zbolela pri nas triindvajsetletna Frančiška Šatej, delavka v omenjeni tovarni, za kripo. Nič čudnega, saj so zboleli še drugi, katerim ni treba take poti delati na delo in od dela, ki se ne trudijo tako, ki ne zapravljajo v taki meri zdravja za res boren zaslužek. Dotično dekle je prijavilo svojo bolezen, in si zaželelo zdravniške pomoti, za katero je toliko časa plačevalo. Toda odgovoril je tovarniški zdravnik, naj pride sama k njemu. Dekle je vkljub bolezni vstalo, napravilo se na pot k zdravniku, ki ji je slednjič svetoval, naj gre v.-bohušnico _ali pa delat. Dekle ga ni ubo-galOf in šlo je domov — umret. Sicer je prišel k: njej zdravnik, toda prepozno, dekle se je prehladilo na poti k zdravniku, pritisnila je najbrže: pljučnica, in dekle, ki ni bilo do sedaj nikdar bolno, je moralo zapustiti v najlepših letih ta svet. Vprašamo si. vodstvo tovarne, aH se tako postopa z našim ljudmi, ki puščajo toliko svojih ur in toliko zdravja v tovarni? O ravnanju zdravnika nočemo niti govoriti, saj si tlahko vsak sam napravi svoje mnenje. Upamo, ne prepričani smo, da je to zadnji slučaj brezobzirnosti, ako ne, so nam odprte še druge jpoti. Omeniti imam še, da je bila pokojnica vrla pevka, blagega značaja in vsem priljubljena, kar je dokazal res veličasten pogreb v četrtek popoldne. Domače in razne nouice. Vabila za veliki ples dne l. svečana t, 1. v »Treovskein domu" so razposlana. — Ker je mogoče, da se je pri velikem številu vabljenih prezrlo koga, naj blagohotno dotičniki to oproste in naj se obrnejo radi vabila na blagajnika g. Arturja Jakše-ta v „Trgovskem domu", kjer dobe tudi vse druge plesa se tikajoče informacije. Odbor si je prizadeval, da izvrši vse, kar je bilo mogoče, da bo cela prireditev tizorna in vredna prvega nastopa v novi, krasni dvorani »Trgovskega doma". Odbor torej pričakuje polnoštevilne udeležbe od strani vabljenih oseb, katerim kliče na veselo svidenje v »Trgovskem domu". V Št, Andrež! — Jutri: priredi „ Pevsko in bralno društvo v Št. Andrežu" veselico z že v Prejšnji številki „Soče" objavljenim vsporedom, W je tale t 1. Pichler:. „Cesar Fran Josip", koračnica, svira oddelek voj. godbe. 2. Losvtkian: »Mvosotis", valček, svira voj. godba. 3. Hajdrich: „Slava Slovencem", poje moški zbor. 4)Aletter: »Roecoco" Gavota, svira voj. godba. o. Ei-senhut: „Na Velebitu", poje možki zbor. 0. Titi: Ouvertura k čarobajki „Mnmonov dvo-r»c", »vira voj. godba. 7. Villuir: „Krasni spol i Jjubav", poje moški 2bor. 8. Waldteu-fel:. ,rEspana", valček, svira voj. godba 9. %* Venček, narodnih pesnij, poje moški in mešan zbor., 10. Herke": Odlomki iz baleta .,Flick-Flock", svira voj. godba. 11. Igra: Raz-tresenca. Št. Andrež je zraven Pbdgore ena najvažnejših postojank v naši okolici. Dobro se pa tudi drži, in nemala zasluga za to* gre vr-IemWiti*5»!^i^^ d«»šten, ki si i je v svesti svoje velike in težavne naloge, ka-.teyo pa tudi rešuje izborno. Nikdar še ni zamudilo prilike, sodelo- • vati ali pa udeležiti se, kjerkoli in kadarkoli je-zahtevala kaj takega narodna njegova dolž-/ nost. Omenimo le Število vrlih Št. Andrežcev, [ katerih je posetilo 34 zadnji koncert pevskega in glasbenega društva v Gorici". Zato je pa tudi dolžnost raeščanovv da povrnejo zanimanje, ter gredo v velikem številu jutri v Št. Andrež, v to zavedno i»i narodno vas naše okolice! Gonja župana- v Št; Andrežu proti tamošnjemu bralnemu In pevskemu društvu, Ni dolgo od tega, ko smo priobčili v „Soči" dopis iz Št. An-dreža, ki je tako krasno ilustroval grdo gonjo župana proti „pevskemu in bralnemu društvu". Ne samo, da je stavil vse polno zaprek društvu, ne samo, da ni dovolil javnega plesa, kateri je pa dovolil mladeničem v Št. Andrežu celo za nedeljo, ko bi se imela vršiti veselica društva, kar so pa mladeniči sami odklonili, ne samo, da ne pusti voditeljev tega društva pri miru, tudi — čujte in strmite! — celo veselico je hotel prepovedati društvu v dvorani g. Lutmana, češ, da društvo ima pravico prirejati veselice 1 e v svojih lastnih prostorih, Nu, glavarstvo je poučilo vse drugače zastopnika društva, ki se je prišel informirati o tej zadevi v Gorico. Tuje bil isti zastopnik pa tudi res očetovsko poučen, naj društveniki „ne zapravijo vsega dobička za pijačo." Vprašali smo se nehote, kdo je bil oni, ki je trosil take laži okrog o društvu, ki plačuje sobo, časopise itd., o katerem se lahko trdi, da ne gre niti vinar na drugo pot kot v društvene namene. Odgovor nam ni bil težak po vsem tem, kar smo izvedeli o odnošajih v Št. Andrežu. Prepričani smo, da ne bo škodila ta gonja prav nič društvu in Št. Andrežu, ki ima zdaj priliko spoznati svoje prave prijatelje in vrle zastopnike občinskih koristij. Naj ima tudi društvo nekaj deficita pri jutrišnji veselici \sled gonje gospoda preljubeznivega župana, nič ne de, se bo znalo vsaj za bodočnost ravnati! Zato pa apelujemo še enkrat, na okolico in meščanstvo, naj „razveseli" župana v Št. Andrežu z veliko udeležbo. Nič čudnega ni, ako molijo Št. Andrežci ,,Reši nas našega župana, o Gospod!", in mi vemo, da je ua ta način lažje priti v litanije med kugo in lakoto kakor pa še enkrat na Županski stol v zaveda-jočem se Št. Andiežu! Slovensko bralno In podporno društvo v Gorici priredi dne 19. svečana t. 1. v prostorih „Trgovskega Doma" običajni veliki ples. Čisti prebitek se obrne v prid bolniškemu zalogu. Otvoritev nove Železnice. — Kakor se zatrjuje, se otvori na novi železnici promet z dnem 1. oktobra t. L, in sicer za progo Trst-Jeseuice. Proga od Jesenic do Celovca, oziroma Beljaka, pa se otvori 4 ali 5 mesecev kasneje. Delavnice z ljubljanskega državnega kolodvora se premestijo takrat bržčas v Gorico. »Krščeno" mleko. — Te dni se mudi v Gorici nadzornik na poskuševalnem zavodu v Gradcu Lisiski. Šel je v torek zgodaj v jutro s tržnim komisarjem in jednim mestnim redarjem k mitnici pri Rojicahter počakal tam mlekarje in mlekarice iz Moše, Kaprive, Loč-nika, Št. Andreža, Sovodenj, Rubij itd. Prvemu, ki je prišel, je zaplenil 40 litrov mleka, ker je isto preskusil ter našel, da ni samo mleko. Izlili so vse skupaj v Sočo. Vsega skup je zaplenil okoli 2 hI mleka in 17 mlekarjev in mlekaric je naznanjenih oblasti, da jih kaznuje, ker mešajo mleko. Drugo jutro je analiziral mleko pri šentpeterski mitnici. Okoli 50 litrov mleka je zaplenil, 13 mlekaric in mlekarjev je naznanjenih. — Drugo jutro potem je analiziral mleko na Goriščeku, na trgu del Čristo in v ulici Dreossi. Tudi tukaj je našel nekaj krivcev in zaplenil nekaj mleka, ali tekel je, da so v celoti razmere v tem oziru m^iigo ugodnejše nego drugodi, ker pri nas je mleko le »krščeno", nima pa v sebi škodljivih primesij. Preskuševanje mleka se nadaljuje. Požar, — Danes ob 7. uri je nastal ogenj v skladišču tvrdke Redlich & Berger na tuk. postaji tik Mulitsch-eve tovarne. Goriški og-njegasci so bili jako točni na licu mesta; obveščeni so bili ob 7*10 ter bili pri gašenju že ob 7*30, zadnji voz pa ob 7'50. Prva pomoč so bili ognjegasci postaje. Škoda je velika, ker je bilo skladišče polno cementa. Kakor psa SO pokopali v Vrtojbi onega Blaža Mermolja, o katerem smo poročali, da se je obesil. Pred nekaj meseci je umrla revežu žena na porodu ter mu pustila štiri nedorastle otroke. Mož je imel sedaj opravila čez glavo, pomagal pa mu ni nihče. Obupal je in obup ga je gnal v smrt. Mož je bil 'dober*kHštjan;-hodil v cerkev, opravljal spoved itd. — ali vseeno ni našel usmiljenja pri cerkvi, marveč so ga vrgli v zemljo na neposvečenem prostora. Tudi za pogrebom ni šel nikdo drugi nego sosed. Naj bo ^epričaii, da je štorirdo-bro delo! Če se obesi revež, katerega žene obup v smrt ter stori kaj takega res zmešan, ga vržejo v zemljo kakor psa, 8 praporov in ako pokličejo pod zastavo tudi vso rezervo. Ruska konjenica je trikrat silnejša kakor janonska in tudi ruska artiljer^a nadkriljuje japonsko. Vsak mesec se ruska armada ojači za 40.000 mož. 13. novembra I. 1. je imel Kuropatkin najmanj 432.000 mož. Koncem svojega članka Gaedke naglasa, da se je pred začetkom vojne ruska armada na Daljnem Vztokn v obče močno precenjevala, sedaj se pa podcenjuje. Zadnje vesti. Kuropatkin je pričel z ofenzivo ter zasedel Kajlatosa in Kajgutaja. Pričakuje se velika bitka. Fniihrifavn Q«i!iiod 00- kr-d0 glcL 3'70 rUUliJIUJVU dfllU meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svila Hennsbarg v Curihu. (2) Razgled po suetu. Dogodki na Ruskem. V ponedeljek so se nadaljevali nemili v Petrogradu. Delavcem so se pridružili dijaki. VeČina delavcev je bila oborožena. Vojaki so imeli nalogo streljati brezobzirno v množico. Če se niso ljudje takoj na prvi poziv razkropili, so vojaki streljali vanje nepretrgoma. V mesto je prišlo 12.000 delavcev iz tovaren v soseščini. Vojaštvo je sicer skušalo zadržati jih, ali delavci so pregnali vojake ter se združili z revolucionarji. Na husarje je priletela celo bomba. Zaprli so vse šole, ker otroci niso mogli iz hiš. Časopisi ne izhajajo. Pri spopadih v ponedeljek je bilo mrtvih 180, ranjenih 388.— Glavni načrti revolucionarjev so ti: pretrgati vsako zvezo med Petrogradom in deželo, drugi načrt pa, da se zažgo vsa velika poslopja in razrušijo z bombami. Že-lezmška zveza med Petrogradom in Moskvo je pretrgana. Štrajki so bili uprizorjeni z neprevidnostjo, ker štrajkujočim že manjka sredstev. Večina bi se bUa rada vrnila že v ponedeljek ali torek na delo, pa radikalne vrste štraj-kovcev tega ne pustijo. Odvetniki v Petrogradu so sklenili v posebnem posvetovanju, da se izjavijo solidarne z delavskim gibanjem ter protestujejo proti sedanjemu sistemu. Naznanili so sodniji, da pri sedanjih razmerah nočejo delovati pri pravdah. Uporniki sovražijo velike kneze Vladi-mirja, Alcksejeva in Sergija, katere smatrajo za povzročitelje vsega gorja na Ituskein. V torek 24. t. m. se je razburjenje že skoro popolnoma poleglo. Po mestu so patru-lirali le manjši oddelki mizarjev in kozakov. Trgovine in pritlična okna pa so vsa zabita z deskami. O popu Gaponu se je mnogo govorilo, kak junak da je. Ali po drugi strani se poroča, da je junak le v besedah, d", je pa, pri prvem strelu pobegnil ter ga ni videl od takrat nihče več. Vlada ¦ je začela v ponedeljek zapirati razne velmože, ki simpatizujejo z delavci. Zaprli so tudi slavnega pisatelja Maksima Gorkega. Brzojavke od 24. t. m, so poročale, da se ne ve nič, kje je car, kakor da bi bil pobegnil kam, ali dne 25. smo že culi, da sprejme deputacijo 12 delavcev. Policija v Petrogradc dela noč in dan, odkar je vrhovni guverner mesta Trepov, bivši višji policijski predstojnik v Moskvi. Na stotine hišnih preiskav je bilo v noči od pon-deljka na torek, pa tudi na stotine oseb so aretirali. Trepov ima neomejeno civilno in vojaško obiast. Razna sodrga, kakoršne je vedno dosti po velikih mestih, je napadla 24. zvečer več velikih skladišč ter jih oropala. Delavci se ropanja ne deležijo. Vojaki1 so se naveličali streljati im svoje brate, zato .je začelo vreti med irjiini, in 3 polki so se celo uprli. Brzojavke 25. t. m. naznanjajo, da je nastal mir, ali da se promet le noče razriti na nobeno stran. Car je baje ves obupan in pobit. Baje se je zatekel v palačo svoje matere v Gačino, Carevič je bolan na pljučnici. Razne vesti o dogodkih po listih so do sile pretirane. Delajo pač tako znani sovražniki Rusije, ki neprestano lažejo o njej. Tako je tudi izmišljena vest, da so zaprli Maksima Gorkega. v Iz Švice se vračajo ruski revolucijski beguni v domovino. Revolucijski odbor je obsodil carja na smrt. Poljaki so za vstajo baje prav dobro preskrbljeni. Kakor se poroča od strani poljske organizacije v Newiorkn, imajo Poljaki 3 milijone dolarjev revolucijskega fonda ter mnogo oboroženih organizacij tudi v Ameriki. Prizori po bolnišnicah in mrtvašnicah v Petrogradu so strašni. Videti je ruzstreljene glave, razmesarjena trupla itd. V neki bolnišnici so znoreie 3 žene, ko so našle mrtve svoje može. Živila se dražijo, bati seje lakote — kar bi imelo strašne posledice, in divjala bi prava revolucija po Rusiji. V Moskvi štrajka .'MM H K) delavcev. V Rigi je proklamiran generalni štrajk. Vse delo je ustavljeno. Poročila 20. naznanjajo, da je minula noč prešla mimo ter je na raznih šolah pričel zopet pouk. Izhajajo le uradni časopisi. Mnogo delavcev se je oglasilo za delo v raznih tovarnah. Mestni zastop petrograjski je dal 25.000 rabljev za ranjence in njih rodbine v znak ogorčenja, da se je streljalo na mirne delavce. Poročila s 20. t. m. pravijo, da 90 «„ štrajkujočih delavcev se je že oglasilo za delo. Iz Putilovljevih tovarn je odpuščenih baje 1200 delavcev. Guverner Trepov je izdal najstrožje naredbe za varstvo miru. Med drugim določa, da se imajo vsi oni delavci, ki ne gredo do petka delat, iztirati iz Petrograda. Car je izdal ukaz na finančnega ministra in guvernerja, v katerem je rečeno, da naj se izdela načrt o delavskem zavarovanju, o varstvu delavcev in o zastopstvu delavcev, češ, da so mu delavci prav tako ljubi, kakor drugi podaniki. Proglas ni napravil na delavce ni-kakega utiša. Včerajšnja poročila pravijo, da se ima odločiti tekom dneva, ali pojdejo delavci na delo ali ne. Po nekaterih tovarnah je delo pričelo. Razširile so se bile govorice, da je veliki knez Sergij umorjen ter da je tudi carja zadela taka usoda, ali vse take vesti so neresnične. V Moskvi je zavladal v četrtek mir. Vsi časopisi razun treh so izšli. Kakor poročajo današnje brzojavke, je zavladal v Petrogradu mir. Delavci se oglašajo za delo. V provjncijnh se razširja štrajk. Državni Zbor. — Posl. Klofač je interpeliral radi izjave nemškega cesarja, ko je odstopil pl. Korber, češ, da se izjava glasi, kakor bi bil Korber zastopnik pruskega kralja. Posl. Malik je interpeliral radi tega, ker pošiljajo avstrijske vojake na Ogrsko k volitvam. Lahi so interpelirali, zakaj daje bil imenovan krojaški mojster in trgovec Gorso Giuseppe Verdi št 33 izdeluje vsakovrstne obleke = ===== za vsak stan, kak r tudi za civilne, vojaške In držav, uradnike. Posebno priporoča fino črno blago za salone, frack, smo-king, jakete in sako, katere obleke se i*abijo posebno na plesih v predpustnem času. Cene zmerne. predalnikom okrožne sodniji v itovinju Slovan Dukič in ne Lah (kakor da bi morali biti po-povsodi Lahi prvi!). Posl. Baxa je govoril 2 uri. Choc je govoril.o splošni, enaki, direktni in tajni volilni pravici. Ko bodo končani nujni predlogi čeških radikalcev, pridejna vrsto predlog zastran podpor po uimah zadetemu ljudstvu. - To se je res zgodilo ob živahnem odobravanju poslancev. Gautsch je interpeliral na zbornico, naj reši kar najhitreje to predlogo. Koncem seje 10. t, m. je predlagal posl. Breiter, naj se glede na dogodke v Rusiji izrečejo simpatije ruskim boriteljein za svobodo. Predsednik je rekel, da je umevno splošno zanimanje za dogodke v Jiusiji, ali da smatra za nedopustno, da bi se razpravljalo v zbornici o notranjih stvareh prijateljske države. Med interpelacijami včeraj je interp. posl. Lichta glede nesreč na železnicah, Pro-haska je interpeliral glede demonstracije pred ruskim konzulatom v Trstu, Mazorana glede javne varnosti v Trstu. Kongres slovanskih časnikarjev se bo vršil leto« meseca aprila na Voloskem. Samomor radi očetove smrti, Pomorski ka- petan Silvi) Buttora je umrl v Trstu v torek. 17 letna hči Margareta je bila radi tega tako žalostna, da je šla v svojo sobo, izpila precejšnjo množino karbolne kisline ter se tako združila v smrti z ljubljenim očetom. V POrt-ArhirjU je guverner sedaj admiral princ Taki Hito Arisugava. Ta princ je obiskal postojnsko jamo dne 24. dec. l^sil. ter se podpisal v spominsko knjigo z japonskimi in latinskimi črkami. Pred ruskim konzulatom v Trstu jo priredilo kakih ;*><>() soc. demokratov demonstracijo. Policija je aretovala dva. Oderuhi in Sleparji, Policija v Premvslu je prišla na sled zvezi oderuhov, ki so iskali žrtev ponajveč med častniki. Ta ..konsorcij" je imel svoje agente v Krakovu, Pfemvslu, Budimpešti, na Dunaju. Prišli sojini na sled, ko so nekega častnika posebno grdo odrli.,/a posojilo 12.000 K jo moral plačati tekom # mesecev obrestij KOOO K. Glavna krivca, ki sta dajala denar, sta izginila. Redka naravna prikazen, iz Linca poročajo, da so videli dne 2f>. t. m. v Lincu, Wel.su, Freistadtu itd. izredno prikazen na nebu. Solnce je bilo zutemiicno, okoli krog mavrice s stranskimi sobici na vzhodni, severni in zapadni strani. Videl se je še drug krog mavrice izven prvega in ta se je dotikal drugih na severni in zapadni strani. To se je videlo od dop. do poznega .popoldne. Meščanska šola v Postojni se otvori s prihodnjim šolskim letom. Imela bo tudi trgovski tečaj. Ravnateljem poštnohranilničnega urada na Dunaju je imenovan svetovalec v niinisterstvu za trgovino dr. 11. Schuster pl. iionnot. Med. univ. dr. E. Dereani prične s ~=*sr 1. februarjem ^^- zviševati splošno zdravniško prakso. Brezplačno zdravljenje za uboge bolne na očeh in ušesih, tudi nadalje od 10.—11. ure dopoludne. • • • • Stolni trg šf. % $. nadstropje. • • • • P« 1 iz Seg-edina CL Lil Hvdr sSivl!!™-X ¦ tirano pristna, priznano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za K 8. Razpošilja po povzetju od 4'/» kg dalje franko. Kar ne ugaja se sprejme nazaj. Uzorci na zahtevo zastonj in franko. Pošlovniea za razpošiljanje deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta, VII. O voda?. 22. G Z I. Josip Miani sin Gorica — na Travniku gtov.'23? ZAlogA vsakovrstnega stekla, steklene in porcelanaste posode, nožev, vilic, steklenic itd. 'Izdela katerokoli steklarsko delo. Izbira svetilk, električnih, na plin ali petrolej. Električne žepne svetilke. Posebnost: Izdelki iz aluminija za domačo rabo. Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Gapsici comp. Nadomestek za Patn-Enpeller je splošno priznano kot tovrstno bol blažnjofto mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljub-I ljeneea domaČega sredstva, naj se jemlje le bWgriga1nYT§tettenii^rskatljah TS-ttMo zaščitno znamko .Sidro" iz Elchterjere lpks»rnf, not#>m sp io gotovo prejelo originalni izdelek. RICHTERJSVA LEKARNA k ..zlatem levu" v Pragi Elisabethgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. M Fine dunajske salame razpošilja v zavojih po 5 kg proti povzetju za K (5-20, fine klobase iz šunke i kg K 1*80, fine*-posušeno meso 1 kg K i •*>(). j. KOU*AW, touarna klobas, Dunaj XUI. thaliastrasse 111. Ivan Kravo s priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici — u|iLs Vetturini št. 3. —* činov pesek m ribanje posodja najnouejše sredsluo za Čiščenje posameznih kuhinjskih posod in YS6h kovinskih pTedmotov iz bakra, čina, kopalno posodo itd, Neverjeten uspehi Pripoznanja h \wn krogov. Jako v ceno, ker so raba peska ponavlja. Prosimo poskusiti! Dobiva se ¦/, navodilom vporabo v Gorici pri Konjedku & Zajcu, prod nudškofijo Št. 5. mi i I Lekarna Cristofoletti v Borici na travniku. Trskino (Stokfiževo) jetrno olje, Posebno sredstvo proti prsnim bolez nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 1*40, bele barve K. 2. Trskino železnato jetrno olje. Rnliii tegn oljn ji? sosvbn« pvipinofl-Ijha otrokom in dečkom, ki ho nervozni in nežnu naravo. Trskino jetrno olje se železnim jodecem. »S tem oljem s.> ozdravijo v kratkem časa in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ---- C«3na ene steklen.ce je 1 krono 40 vinarjev. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju pralno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4H Cristofolettijeva pijača iz kine in železa Ht noj bolj 51 pripomoček pri zdravljenju s traknim oljem. Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev. - Preseli se c. kr. notar De MARIJ PASCOLETTO -— s 1. februarjem «- u Gosposko ulico št. 4 (poleg „ITIonta", prej pisarna dr. Stanič — dr. Creo.) naznanilo preselitue. Naznanjam svojim eenj. gg. odjemalcem iz mesta in deželo, da preselim prihodnji mesec svojo čevljarsko delavnico iz Gosposke ulice v ulICO Raštel j št. 82 v lastne prostore (blizu Pon-tonijeve lekarae.) So toplo priporočam odličnim spoštovanjem udani Peter Cotič čevljarski mojster. Banka JSlavija" razpisuje nekaj mest potovalnih uradnikov. Reflek-tantje naj s prošnjami predlože tudi Teference svojega dosedanjega .službovanja«—. Generalni zas'op banke „SlavijeM v Ljubljani. POZOR ! Bolehnlm zdravje. POZOR I Slabotnim moč. Pakraške-kapljice in slavonska biljevlna sta danes najbolj priljubljena liudska Inka' ker delujeta gotovo in z najboljšim vspehom ter sta si odprfa pot v vse irajc sveta PflKPaširP irnniltPP " ^° delujejo izvrstno pri vseh že- r«ruK Kapljice. lodgnih in črevesnih bUznih, od- stranjujejo grčove bolezni v želodcu, gonijo vetrove ter čistijo kri, pospešujejo prebavo, uničujejo male in velike glisto, odstranjajo mrzlico in vse druge iz te izvirajoče bolezni. ' Zdravijo vse jetrno bolezni; najbolje sredstvo proti boleznim maternice in madronn, radi toga ne bi smela manjkati v nobeni mestni ne kmečki hiši. Vsakdo naj naroča in naslovi s Peter Jurišib, lekarnik, Pakrac &t. 211 (Slavoniji). Cena je sledeča franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 ducat) ........ 5 kron — vin. .2* ,. <2 „ )........8 „ «U „ 36 „ <3 „ )........12 4(, *8 „ (4- „ ).......i« — Vidmarič predočujc kmetom moč pakraSkih kapljic in s > vonske bi jevino. rejemu kaslj sline ter def *» » <-r» „ )........is ;; - ;; Manj nego 12 steklenic se ne pošilja. fSlavnnilra hiltalfina * Vj)ornl>Ijii se uprav sijajnim in 0ldVUII5ntt UIIJHV m« . nftjboljim vspehom, proti naJBtn-lin, prsobob, hrapavosti v grlu, težkemu dilinnju, naduhi, kataru, odstranja goste iluje izvrstno pri vseh najstarejih prsnih iil pljučnih boleznih. Cena je sledeča franko na vsako poŠto: originalni steklenici:', K 40 v., 4 originalni steklenici & K 80 v., 0 orfglnaln. steklenic 8 K iO v, Manjc nogo 2 steklenici se ne »oBili?.. Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim leskom. Priporočam, da naroča vsakdo izključno le pod naslovom: Peter Jurišič, lekarnik, »akrac it. 211 (Slavonija). Denar prihrani kdor so obrne na nas pred nakupom registrirne blagajne. Garant uj emo, _ da prodamo boljšo blagajno in ceneje od vsake druge tvrdke sveta. Po dopisnici naj se zahteva uzorce in navodilo, katero pošiljamo zastonj. = Prima-blagajne za vsako ceno ~— od K 65 - višje. --------- Obsežno pat zavarov. — Prikladno mesečno plačevanje. --------- National Gash Register C.o Limited. DUNAJ I. Karntnerstrasse 12. — BUDIMPEŠTA, IV. Vaczi-utcza 35. GRADEC, Neutorgasse 49 - — PRAGA, Poric 8. — — - - DIJAMANTI za rezanje stekla od K !-80, 2-40, 3--, 4--, 5----, 6--, 8--, 10--, 12«-, 15.-, 20-—, 30*— — nad 10,000 komadov ima v zaiojgi — ANGELO CASAGRANDE v Trstu Portici di Chioza 1. Razpošiljatev tudi posameznih komadov po povzetju. Telefon 994 Hočete dolgo živeti n se radovati svojega zdravja! Da pa to dojete, morate skrbeti za zdrav želodec ta za urejeno prebavo Vsakemu, kdor si je pokvaril ali pa prehladu želodec z neprebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili pnmagu gotovo Germanova življenska esenca, katera se da vspeJno uporabliati pri: pomanjkanju teka, oslabelem želodcu, napenjanju kolcauju, zgagi, slabostih, glavobolu, omotici, kržlh, zaprtosti In zapefenostt, hemorojldah (zlata ži'a.) Po preobilih obrdih, posebno po mastnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani omenjena esenca pritisk in bilečino, pospešuje tek, v led česar pripomore v veliki meri k vzdrževanju in hranitvi telesa. S tem da izloča vse po-kvarj-ne sokove iz telesa, Cisti tudi našo kri in ima med vsemi enakmi sredstvi prednoit radi svoje absolutne neškodljivosti tudi po dolgoletni uporabi, ker je pripravljena iz najfinejših in n-jboljših rastlinskih sokov, ker ima prijeten grenbaaromatičen okus lako. da jo rade zauživajo celo občutljive osebe ženske in obroči, Ueriminova življenska esenca naj bi ne manjkala kot pravo ljudsko in domače sredstvo v nobeni hiši, ker nas ob^a uie veoVat remih bolezmj tam, kjer nimamo koj p-i rokah zdravn ške pomo.L Pri kupovanju zahtevaj vedno „Gcrmauovo življensko esenco" iz lekarno „Prl črnem orlu*» v Bslovaru, ker je Se polno sredstev z «u kim imenom toda nkakor ne z isto xredtostjo. Kot znamerje pristnosti nosi vsaka steklenica zavita v zelenem karlona polno ime firme: lekarna „Prl črnem orlu" K. German v Bolovaru (HrvaŠko), kamor naj *e požujejo tudi vsa poU&a naročila. Gena steklenici je K l"4'», po pošti se pošiljajo najmanj tri steklenice. Zavitek staae 40 vinarjev pri poštnem povzetju, pa iudi če se naprej pošlie dotično svoto. Naslovi bodijo toč o pisani. Pojasnila na vprašaoja, prospekti ia navodila k uporabi zastonj. Germanovo žhdjensko esenco priporočam kar najtopieje trpečemu človeštvu ker sem se prepričal na sebi in tudi na mnogih mojih faranov, katerim sem iste priporočil, o najboljšem njenem uspehu. ^dmond Medeotti, župnik v Troj-tvu (HrvaŠko). Poročam Vam, da sem poskušaval z različnimi sreastvi, toda nobeno ni Imelo istegavpliva name k Germanova življenska esenca. Andreas Žižek, Sv. Ana.- Prosim zopet za osem steklenic žbdjcnske esence, katero hočem priporočati vsem onim, ki bolehajo želodcu. Čutim, kako se mi vrača vedno bejj zdravje Polonica Hnber v Semriachu pri Peggavanu. ~wwwwwwwwwwwwwwww Anton ?otatzky v Carici. N« sredi BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovtlšče nlrnberškega ta dntaeja blmga ter tkanin, preje In nitij POTREBŠČINE za pisarnice, kadilca in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE xa krojače in Čevljarje* Svetlnjlee. — Rožni vcnel. — Masne knjillce. iišnLobuiala zajfSB letos fese. Semena za zelcRJavB, travi in Melje. Najbolje oskrbljena aaloga » kramarje, krosnjarje, prodajalce po aejinm te trgih ter na deželi. $ *»—« l^arol PrašSH. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače zs btrmance, torte i, t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbe po jako zmernih cenah. Gorica -**- Gorica Klimatifcno zdraviilSe. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvecava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškhn rastlinstvom. — Mirna, krauna nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. —- V hotelu je obsežna knjižnica. * Pi*?« koncesUonJrana delavnica z mo--4 tornlra obratom za fino mehaniko, fiziko, ma. ^ tematiko, optiko, fino bruSenje in poliranje itd 4 Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih < telefonov, plina in vode. 3 Poprave se izvršujejo Mtro In po «eni. jtoDPoitUIgel \ Gorica, za tojašnico. *| Precizijska delavnica prelietiv za merjenje. Bogata zaloga i ranih predmetot a* razsvetljavo za plinovo in električno lne. | Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — I Popravljalnica auiomobilov, motociklov in dvo- 1 koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje — Pampe,^ železne in kovinske cevi. Zaloga mesarskega orodja, kubiojskih nožev, brivskih britev, Skarij itd. ..Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. NaČelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. m 1902. tako: t&\ Hranilna vloga se obrestujejo po 4*/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. nama. Posojila s na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5 */»%.. Staaja 31. dec. 1903. (v kronah): Olanov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.57366. — Posojila 1,471.650/48 — V rednost hiS 162.162*93 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.125 %. Hranilne vloge se sprejem« j o od vsakogar. Telefon St. 79. j^nton 3vanov pečenko - Gorica TEKALISČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Božiast« Kdor trpi na božjasti. krčih is drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiži :o. o teb boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. Scb.waiuien-Apc.teke, Frankfart a. M. CmnIVI zaft3*«i?i*n fer«zst?fiLa*. Namizno orodje in poscdje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete- namiznega orodja, posooliclrso Zasiop- Urni & (M v Gorici : Stolni trg št 9 (Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih; sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaioga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in popravo jamčiva od 5-10 let. Zaloga štedilnikov, sesalk in cevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov. *^~—~