Korespondenca dr. Jos. Muršca. Priobčil dr. Fran Ilešič, c. kr. profesor. Ponatisk iz ,,Zbornika Matice Slovenske 11 za I. 1904. in 1905. L. Ljubljana. Natisnila ,,Narodna tiskarna“. 1905. ---J .. & Korespondenca dr. Jos. Muršca. Priobčil dr. Fran Ilešič, c. kr. profesor. Ponatisk iz ,.Zbornika Matice Slovenske" za I. 1904. in 1905. Ljubljana. Natisnila ,,Narodna tiskarna". omi< Spominu Stanka Vraza. Korespondenca dr. Jos. Muršca. Priobčil dr. Fran Ilešič. astiti gospod Jakob Gomilšak, sedaj umirovljen profesor % verozakona na državni realki v Trstu, mi je blagovolil izročiti korespondenco svojega ujca, 1. 1895. v Gradcu umrlega profesorja dr. Jos. Muršca. Slavna „Slovenska Matica" je ustregla moji želji ter spre¬ jela Murščevo korespondenco za „Zbornik“. Pa je bil tudi pokojnik skozi desetletja v življenju našega naroda važna ličnost, ki je, oplojena z idejami svojega rojaka Stanka Vraza, z vnemo posegala v razvoj slovensko - hrvatske zajednice, uspešno delovala na slovniškem in šolskem polju, vodila 1. 1848. graško „Slovenijo“ in z njo ves Mali Štajer ter si postavila neminljiv spomenik v srcu svojih krajanov, Bol- fančanov v Slovenskih goricah, bogato jim obdarivši cerkev in šolo. Rodna mu župa bolfanška je po njegovi zaslugi med dosmrtnimi člani „Slov. Matice". Pod točko A. sledi korespondenca, ki sem jo prejel iz njegove ostaline. To so pisma, pisana njemu. Pod točko B. pride nekaj listov, ki jih je pisal Muršec drugim. Nekoliko jih je objavljenih v „Domu in Svetu" iz 1. 1901.; teh ne mislim ponatiskovati, pač pa jih hočem po glavni vsebini posneti. Pisma, ki jih je pisal Muršec Stanku Vrazu, se nahajajo v vseučiliški knjižnici v Zagrebu. Nekaj pisem, ki jih je pisal Macun Muršcu, je že objav¬ ljenih v istem „Domu in Svetu", a nekoliko Vrazovih v „Djelih Stanka Vraza" V. Tudi teh ne bom ponatiskoval. Vsa pisma seveda niso iste vrednosti. Mnogo jih je zani¬ mivih le radi tega, ker nam kažejo, kako si je za Gaja in Prešerna na Štajerskem gajica utirala pot, in pa radi tega, ker se v njih vidi borba štajerskih narečij s kranjskim knjižnim jezikom in s srbohrvaščino. Gotovo pa je, da enkrat komu 6 prav pride vsako poročilo iz preteklosti, najsi se za prvi hip in s širšega stališča vidi še tako brezpomembno. Radi skopo odmerjenega prostora prinese „Zbornik“ drugo polovico vsega gradiva šele prihodnje leto. Tam bode osobito najti korespondenco, ki se bavi z dogodki leta 1848. in sledečih let. V letošnjem „Zborniku“ objavljam starejša pisma, oziroma pisma mož, ki so že znatno pred 1.1848. začeli Muršcu dopisovati. Ker je gradivo razdeljeno na dva zvezka „Zbornika“, dodam komentar šele na koncu. A. Pisma pisana Muršcu. I. Fran Polanec Muršcu. (1827.) Fran Polanec naznanja v nemško pisanem pismu Muršcu, slušatelju drugega leta filozofije v Gradcu, (torej 1. 1827.) od Sv. Martina v Sulmski dolini smrt njegovega očeta in ga spominja na materino željo (pač da naj stopi v duhovski stan), ki je bila tudi želja pokojnega očeta: „3Jtein befter Sojept)! ju atter erft 9Jtal)l biu icf) herbunben beu SBunfcf) beinev tieben SOiutter bir anjuempfefjten, baj? fie bid) bet)m §atg Ejerurn fafjt unb Staitjenb 3Jla£)t Ejerjtil) fitfjen tajit. SBetdjer SBunfd) nucf) beineS jel tieb itlaterg ber grbjste luar; id) bitte bid) nid)t gejdjrbtt ju fjabeu . . . .“ (20. majnika so očeta pokopali). II. Ivan Klajžar Muršcu. (1830—1843.) 1 . G. Jožefu Muršecu k’ njegovi novi meši, na 29. den Avgusta 1830. 1 ) Slišim dnes vefclo petje Se po cvetnem doli razlet’, Slišim dekelce nedolžne S’ fanti red Ti ilavo pet’; Tak perpufti naj tud’ jas Dajam flabe hvale glas. Lepo je, či zlata krona Glavo krala obfvetli, Či oblaft krez vso živlenje Njemi v’ rokah fe (fi ?) leži, Polek blifka zbrušen meč, In grozi krez hude feč’: l ) Čestitka ohranjena v poznejšem prepisu zato v gajici; le „f“ še spo¬ minja bohoričice. 7 Lepši mi je ’z rožic venec, Mešnika kda obfvetli; Moč, kak Naš njo posedi; Bukve krezi vfih živlenje V’ rokah fvojih on derži, Njega peta tlači fmert, Ker’ga krala čafti taka Smert! Kde je zdaj zbrušen meč, Brumnih nemaš morit’ več. Terdno pravi: Da Zveličar Ladal vražje vfe moči. On skoz milost je podpert. I\CJ JC oLl V vav 1 Kej je ftrah in’ ogenj vleval Notri v’ fovražnikov roj. Kde meč blifka, miloft spi ..., Smert kde ’ma fvoje gofti. Mladene neki flavo dobil, Kej je šel v’ kervavi boj, Svetoft se na čeli bliska, In dobrotnoft v’ kril’ sedi, Vsemogočnoft njega kinča Pred njim zemla fe zboji; Svet zapoje Anglov zbor, Svet kriči nebeški dvor. Slavo Mladene boš zadobil, Keri Boga zvolil si, Kej pravico in’ refnico Božjo češ razširjati, Kej zablodnim kažeš pot, Grešnikom nebeški hod. Toti Bog, ker z’ zvezdnim plajšem Se odeva, keri ma Svetov več, kak lud’ na zemli, Ino njih razvračat zna: On za vfe Ti bo zaplat, Njemu v’ krili Ti maš fpat’. Teb’ ime v’ živlenja bukvah Sploh se čifto ’ma fvetlit, Kak fkoz noč prelubi mesec Z’ zvezdno lučjo je oblit: Zato dnešni venec Ti Večne čafe zeleni. Ivan Klajžer. 2 . Klajžerjeva čestitka Muršcu za god (Sazhoderkano 20ga Velikotravna), v kateri je ne posebno duhovito porabljena Knobelnova pesem od „nove krame“. — 3. Vifoko pofhtuvani Gofpod Kaplan! Jel Ti nizh nevefh, kaj Koftanjovez sazhne? Al rakom shvisga, al poflufha rajfko ptizo? — Sem zelo jaf ali on ne shganje vreden. Jaf vem kej Ti rad bi kaj noviga vedel, tak ali poflufhaj — parturiunt montes — Murko namifli odsdaj zhafopif Slovenfki vundavati, ino toto njegovo nakanenje bodo (pa kaj sa totokrat sa iftino fhe ne porefnim) Kopitar, Slom- fhek, Jarnik, Zhop bibliotekar Lublanfki, ker vezh jesikov govori, kak ker drugi skos den njih more nafhteti ino neki drugi [vun 1 ) prečrtano ] na djanje perpelati [trudili prečrtano ] njemi perpomogli. Ti ker Slovenji na krili fedifh, ino is njenih perf fladko svaro maternega jesika sisafh, Si bofh s-pravo gorezhoftjo kakti kera vfakiga Slovenza praviga kopita prav shivo sashaga tak hvalitevno naprevsetje nesmerne žene s- okufki Tvoje marlivofti po Tvoji mozhi sgotoviti ne prepuftil. Al Ti bofh tudi druge korenjake biftriga vuma k-tak flavitnemi *) Kar je v [ ] drobnega tiska, pomeni, da je v pismu prečrtano; ležeči tisk pa pomeni moje pripombe. 8 deli podvuftiti vedel. Saj fe fpomnifh onih Slavnih Jarnikovih befed: „Sarja lepa fe rasliva zhef Slovenji Goratan, Sbuja dremanje zhaftliva, osnanuje fvetli dan. »Slava, bode fpet flovela, ki slovenzom da ime, „Po deshelah se raznela, perdobila zhelhenje." Sa Asbuke volo naj fe prepira, keremi fe fvada ne vnosha. Od Murka pa flavni mosh Bezhki, kerega lift jaf v rokah imam, pa ne Kopitar tak pravi: „V. Slovenfki literaturi bo Murkovo ime drugi vek sazhelo, kak Truberovo pervimu fvetlobo po¬ daja. Truber je velki bil al vekfhi je Murko sa lepo Slovenfko ... kajti flovenfki duh ino ne mali v-njem prebiva. On nam je pot pokasal, kerega hoditi moremo. Tak ali le sa njim (kak pfiza sa savzom) sveso napravmo med nami, sjedinimo mozhi, ki snajo brege prenefte. „Tak po naprejpifi totih vashnih befed kotrige Tvojiga vuma napinjaj. Opravilo prelubko sa vlaftni jesik Tebi je girazha, neki bo fe filil kak konji per deli, kej bodo njemi vfe kofhize v napetem herbtifhi vkup sefprafhale. Sdaj sheni jesik, ker bomo ga flobodno obrazhati fmeli; kdo ve zhi nam pa ne bodo na novo vuft sefhili. Pojte le sa njim. Lehko prefhtimafh, da Te jaf s-lepimi ino zenitlivimi nagovori k’ preshlahtnemi namiflenji na hafek vfega Sloven- fkega pokolenja priganjam. Bogaj me ali ino premifli kelko jozha bofh Slovenfkim materam perfhparal, zhi Ti Tvoje mifli kam inda opizhifh, zhe Ti Tvoje svumne dela na oltar, kde vfi Slovenzi fvojo blago bodo slagali, poloshifh, ne pa farno Tvojim farnikom preobilno podajafh. Enkrat fhe Ti rezhem: Bogaj me! Jaf fem Tebe vfelej rad bogal, ino moji pokornofti nemrefh drugazhi pogoditi kak da to ftorifh kaj fem Te profil. V- ovem tjedni fo dva foldaka, kera fta jednoga harmi- zhara sa ofem reinifh volo saklala, obefli; prihodni mefez pa bojo al Krajnfko al Dainkovo asbuko, na tako kafhtigo obfodli. Komi Ti frezho vofhifh Murki ali Gosponi Dajnki ? Jaf fem sdaj tebi dofti snapovedal, kaj bo velko vefelje tebi napravlo; ne posabi ali vfim Slovenzom vefelja napravit! . . Al zhi pa fe Ti ofkutifh, tak Ti jaf is Graza nikol ne bom vezh pifal, ja is jese povernem fe zelo na Dunaj. Tedaj bo Tebi s shalo (?) Imaj selim vnogo fzreche; Puno z-novczi vfzegdar vreche; Kad pod kofzu dojaes fzmerti, Neb’ odperti budu verti. etc. Bog vam daj dobro — s- Bogom. Zhi bom mimo Vaf v- verh fhel, bom fe fhe pa sglafil. Ne posabite ftriz . . tudi Vi fe pri naf sglafiti, da bi vtegnili kda mimo naf domu iti. Tak pa frezhno. . ,,, . . K Ivan Klaisher Kaplan pri I. Kukornorzi. 9 4. (13. jan. 1840.) Zima v Ptuju. Prelubleni perjatel! Že vala, kak dugo fem Te nahal na odgovor Tvoje Iladke pifme čakati; da Ti ga bershej Matjašič lam že perle donefil; da namreč [izprva zh] Stari Povoden per dobrem zdravji blizu ne fo miflili k Matjašiči potegniti, da je toto ras- glašeno prefelivanje prazni guč, či ravno kak dobro veš Matjašek njim v ferce zarašen. Od Domainga fe mi čudva, da Njih ne med kompetenti za Floriana, da totega žlahtnega ( naj¬ prej zh..) plebanuša njihov brat ekspeditar Lavatinske kanclije na toto kompetencio opominjal no dobro volo delal. Naš profefor Rogač od božicov z božjim žlakom po ti prije nezvihrani ftrani vdarjen še skoz poftelo čuva nekaj bolfhi fe občutivsi, Fras ga v školi nadomeftuje. Glaxanca Holzerinn (?) hujdo s- haja. Skoro ne verjem, da bo kda več travo klačla. Drava je premerznila, ino ovi tjeden je od juga nakuhana voda led tak vifoko zdignila da je z ulicami spodnega mefta jedne glihe, ino voda v ulice naletavala, na ovi kraj mofta Rančare pregnala, ino toto le¬ deno polje sa gledati ftrahovitno tote križočki polamane falate, bo naj beržej naš moft vtergalo, kak berž bo fe kelčkaj ( izprva kelz..) zrašlo, da že na štirih jokhah po štiri ftebre prerezalo. Varožlinski moft pravijo, da je pretergan. Zimo fmo na Ptuji, če je našim barometarom telko verjeti kak vašim, tmo meli za dvagrada hujšo kak vi v Gradci zakaj da je celo debelo zidovje premerznilo, ino vino po kletah obilno nazkipnilo kmetom pa reja vekthidel vta zmerznila. Kak pa al ti že s Dehanta kaj Tvojih troškov poverjeno dobil, al to Ti kaj pitali’; ino kaj še boš dale fpočel? S G (?) Pjebi vi tte nam pre Kluječni kruh dolfpravli, čakte bomo že vkuper- prišli, či perle ne, z mladletka. Da Ti vse zoznanim, kelko fe domitliti morem, še toto, na teatru je sa boge ob nov. leti te doblo 101 tl C M od ženitve nobene ne čuti. Ne jezi te, da bolšega ne dobiš: ker te ne bolšega kaj dozdaj godilo, razvun či blo toto Tebi ne¬ znano oftalo, da je Franzkeov Sei&futjdjer tvojo lubo v belem gradi vftrelil, al to je ze pred adventom bilo. Bodi vsigdar zdrav ino vefel ino ne posabi kda kda počerkati Tvojim u 13. Janer 1840. Jvani Led je včere frečno te odpelal. 10 5. (25. 3. 1840.) Slovenščina. — Konkurzni izpit Klajžarjev. Prelubi perjatel! Tvojo lladko al veliko prekratko pifmo je mene zlo zlo razveselilo /zato drugofart dugšo napravi:/ Bog daj, da bi Tvoj čeden 1 ) fpomin zavolo Slovenšine mene zatpano vmanjuho prebudil, faj lem zdaj pregnan v mefto, kde le mi vidi, da bo k takem spametuvanji čala 2 ) obilno, jal tedaj obečanr Tebe bogat, vender Te po verni zavuplivolti prolirn, bogaj Ti tudi mene: Če le Ti pregerdo ne zdi, naprosi mi G. Vogrina za zveltiga pomočnika per povuzemskem konkurzi, za perpravlenje je tote leta meni nekaj cajta, veliko pa vole menkalo, naj tvojo pamet, da mu je Bog dal, prostemu Slovenci na hasek oberne. Je on ne na voli v rataj mi keriga bogallovca, da šterto- letnih nobeniga razvun Šella, no totega celo malo poznam. Saj venda tota prošnja, če ne naj lepša, sicer ne vun nepo¬ štena, predobrega Tvojega serca ne bo razjezila — ? Jal le (?) rajtam Bog je Tebe za mene volo v Gradec odpravil. Se Ti nič ne kiha, nič ne kuca, Tvojo ime je velikokrat, od naf, najviše od žlahtne Graberce pohvaleno. Sledno nedelo je larnreštra Korošaka božji žlak vdaril, po Ivetkah le mi meltni za pozno božjo ( izprva bos . .) službo per S. Verbani čredimo. Dnes lem jas bil tam, bo čuda velika če bojo toti radovolni pevec kda več zemlo klačli. Bodi bol srečen, kak ti z serca želi Tvojga odpiska pre¬ močno zelcen verni Ivan Na Ptuji 25 Sušca 1840. Na zadnji strani lista je pisano ime: Dragutin Josef Zimonič. 6 . (12. dec. 1840.) Muršec in dekan ptujski. Prelublena Dušica! Ne misli, jas ba Tvoj polel z- misli pultil, zidarski rnešter, ki lem ga nikol ne mogel v roke dobiti, toti me mudil. Tvojo pismo no kvitingi lem ovi den po jedi G. dekanuši dal v roke, ‘) pred čeden stoji „zh“ (h ni čisto izveden); pisca je še motila bohoričica; tudi beseda „zlo“ je prvikrat pač bila pisana „slo“, a pisec je „s“ izpremenil v „z“. 2 ) pred časa zopet zh. 11 no mu Tvoje naročenje pohlevno al vender zaltopno povedal, al vufte fo tak klilo saletele čelo le zgerbančilo, kak da ba Njih s špaikoj okadil, pregučali fo: to blo le moglo že prije opraviti, ino ne zdaj terjati, Tvojega pilma lo pred menoj ne hteli gorvtergati, al po beledi boš z dekanovih rok odpilek dobil. Veli, povej kaj mam dale Itoriti? Prihodno nedelo bo Leopold Priger s A(?)ihmayerovoj Paulinoj zdan. G. Matjašič je z zelega lerca velel, naš novi lubi tovarš Fral velel, kratki no debel. Naloži na Ikorem kako opravilo Tvojemi Ptuje 12. Dec. 1840. Ivani bodi zdrav no zadovoln. 7. „ Ilirske Novine“. Lubi perjatel! Ti maš velko zavupanje do Klajžara, da po Tvojem pismi misliš, meni bi le ker pot za Te povnožal: jas lem zkoz rajtal, iltini perjatar ma do moje duše ino tela vso oblalt, če pa nače misliš al le krez Klajžara drugo nagovoriti daš, zato me ne krivi. Tvojo pravico per Dehanti lem s- gladkoj ino lehkoj prošnjoj zderžal, ino tak dobiš plačo po Tvojih kvitingah za¬ pisano. Češ pa Ti matere Slave ponemčani Sin dobroto zkazati, tak per Gaspari zavdinjaj 2 kolara od dugolti kak je perložena (izprva perlos . .) nit ino ak li na voli plačaj, jaš Ti bom istrošek naj beržej, zkoz Kanclara al drugo priliko poslal. Maš čaša obilno, nam piši lladke noviče ino če le lehko zgodi, fpozvej ali bi le ne bi Imela ino kelko bi le moglo v Stem- pelom napreplačati, da bi Ilirskih novin ne trebalo po liltah pečatiti? G. Sonekara z njegovoj ženicoj je Itrašno maternča pri¬ jela, da je obuh živlenje viflo na klini, al hvala Bogu dnes je bolle ino jutri mislim bota že po hiši hodila. Kaplan G. Lešnik le z- bolenja zkopal, al Medved boleha, Kanclar obra- suje, Kocbek poltni predgar, Ptuje Robača čaka. Tak lem Ti povedal kaj lem vedil, še tudi ti povej kaj veš posebno kaj začnejo moji školarski znanči. Z Bogom Tvoj Klzr 12 8 . Stanko Vraz. — Računi. — Kremplove „ Dogodivšine“. Pje! Ti erjavi Sin! Jaf bom Tebi no Tvojemi Vražjemi (izprva Vras . .) Stainki že pokazal, koga bota terjala? namrezh terjajta prav gofto Ivana, bo fe tvojega duga že spomnil. Zgodilo te je reten, da mi je Stainko pisal nekak ob tmerti mojega lublenega far¬ ni ethtra Goluba, ino da je tiftofart precej zmot mene ttiskavalo, tem tifti lift nekam zavergel, da je do dnefhnega dneva ne več videl tvetle luči božjega lonca ino meni toti dug te ne v pamet vrinil, dokler fe mi ove dni ne z Tvojoj čerkoj spomenik Toti dug boš Ti ja htel poravnati, da bom Ti po nekih dneh potlal peneze z Tvojoj ttoloj vred po pokojnem majori Leuen- felt (s ?) kero po militarskem dovolenji bo nathega Invaliden- komanda Imela plazhana biti, le fhkoda da vam je Iudicium militare mbctum v Veroni zeli kondukt od 35 fl 8 k na 30 tl 32 k podbilo. Kak bote te tedaj talali? Dale ttoji v protokoli @cmg 4. ©tabtpfarrgeiftlicfien 4 tl; keri možeki 1 ) fte poleg bili? po imeni je ne nobeden začoderkan, ino Peserl tudi ne Vondruška te ne spomni več na toti fprevod. Dale ttoji (Stmbucierung . . 2 fl vender s ttrihom preresano, sakaj? v vteh sprevodeh pred totim je sa konduciranje 1 fl; sa totim nič ne poftavleno razvun za hod. Pozvej da, kako ti Gračari kres to zagovarjajo pravičo? (Pje gril zdaj Te majo, daj rajtingo od Tvojega hišuvanja) Vzem da Lubi perjatel pifek v roke, či nemaš od potta preflabih, no že mi nekaj na skorem piši na primer: kaj delajo moji nekdašni konškolari kaj zveš al veš od milih bratov Slavjanov, kaj še za drugih novih novic? Nedugo fmo to ttaro Katinko pokopali ino ne bo lekič dugo, da bomo ftarega Adelsb[e]rgera hranli. Gotpodin Vras je poftni predgar ino kak te dohaja občudvan pohvalen od celega mefta. Kocbek po (b ?) prihodni tjeden te mogel na Polenthak preteliti; ino Krempl so mi včere pitali, da nemška cenzura naj berže njihove hiftorije-) doputtila ftiskati, ino da nek glupaft čensurant rekel: kak bi Windischar ker deno umel kaj pitat. Bodi zahvalen za Tvojo tpominbo ino rad Tvojemu Jvani Spodaj je napisal pač Muršec: ateftitutionšgclb bom 4"). St. b. gviefi. ’) pred ž je znamenje x; o je pač prečrtan prvoten „s“. a ) sigurno izpadlo: ne bo 13 9. (20. 111. 1841.) Računi. — Kremplove „Dogodivšine“. Lubi Prijatel! Štogod ljubav, sloga ftvori To fe nikad nerazori. Salus, honor, virtus quoque, sit et benedictio, Naj Ti kratka ova Ilova dičijo Tvojo godovno. Jak na njcdrim majci Aj prigarli i Ti Detašce fe vrezi, S ljubavi jih rado Tako svaka k tebi Kano majka drago Moja misel teži. Od serdašca čado. Perjatar bodi da telko dober, ino od totih perloženih 10 rajnski poplačaj per Damiani Fr. dug tak Tebi oltane 4. fl plače od Knifsofovega sprevoda Ne je vsa. al veš drobiš v pismo perlagati je ne prikladno, kaj Ti več še gre bom za (izprva s) dni Maja naj beržej sam Ti pernesel, no s Protokoli spitano specifikacio pokazal. Al ovači nemitli da bi z nize postavlenoj zumoj fe Tvoja al kerega drugega mešnika čaft kelko telko kvarila, ino kakega sagovora za spravičit te treba bilo: zrok tote zmote [tte Gospon pa tvoji] je Protokol, kak fe mi terdno zdi; ino meni ti [skoro ne] dopalo zumo s veteljom vzeti, kera bi ovači zkoz pomudanje znala celo vunoftati al vfe toto bom Ti naj leži tam dopovedal. Ino kaj Te tem za konduciranja pobaral, tega ne mifli, da ba htel Tebe krivične rajtinge podužiti, temoč za potrebnega meni vedenja per toti sprevodnoj redi. Dale da Friša pomiri, no mu trepeče preženi nekaj mi je Fašenk, nekaj mertvoft, nekaj kda kda v moji službi naletezhih opravili[z] obilna vnožina odpisek zabranila, bo ga na kratkem dobil. Krempel to ti za svoje dogodovšine precej v skerbi, da je nek nemacki censurant, kaj tem Te me zdi ze tlednofart ze napre toto poterti te grozil. Tote dni, kda bo te vdalo bom tel 1 ) ino Peni ak bo mo¬ goče, naznamnano knižico spelal, dale poslal po Tvoji betedi. Kocbek bo te, či ravno ne rad prihodni tjeden na Po- lenšak telil; kaj je čuti, bo ker drugi za njim naftopil, al bojo ker Beneficiat kaplanuš; kda boš imal troško dugočasa čerkaj pifmice želčno pričakane Ivani 20. Marca 1841. 21. „ „ Od včeraj to naš Dekanuš zboleli vidoma precej nevarno. Perjatar piši da hitro kda boš ove peneze v roke dobil. *) izprva'. fhel. 14 10 . (8. VI. 1841.) Gostovanje murskopoljskih Slovencev. — Prihod škofov. Lubi perjatel! Z. Tvojim pismom fi Ti mene više nego Daniela splašil; vender Ti z serca zahvalim za Tvojo obvestenje. Kak pa, bi fe ne bi dalo, al bi Ridl z Ivojo besedo ne bi po nobeni viži zamogel Wisenauera na bolšo pamet obernti? al je Daniel telko falil? al je morbiti nači začoderkal, kak je v roke dobil, jas lem njegovega Duha spregledal; no nevem da ba načišni bil kak ovih drugih? Al je resen on lam tak nesrečnik, al nema celo nobenega para? Daj da na skorem krez to kratki odpifek. Včere lem Strebelnovo čerko s Nedwedom po svojem žleženji [ni] v Zmureki školnikov Simon zdal, ino to je bilo gostuvanje po navadi Murskopolnih Slovencov, celi popolden lo le vkup važali, ino k zarokom^ pelali z takim copotom, rožtanjom, da se celo melto gibalo. Či bi kaj krez Pugšica cul, da je zatožen, zago¬ vori ga kelko moreš, on je nedužni, kak bela Itena. Neke larmeltre, kam bojo škol prišli, pre trepetec šiple, ino neki ga čejo ze vso njegovem Itani priležnoj čaltjo sprijeti. Piši ali na- skorem, še prije kak boš v mojem imeni htel moje pajdaše pozdravit. 8. Junia 1841. Ivan. 11 . (14./III. 1842.) Klajžar misli na mesto katehetsko. Steber Jožek! Vunder da piši, al li peneze dobil? no kak lo kaj krez (,izprva kres) nas Ptujčane za oblojenje zvižali; no še pozvej če ba G. Jurkovič lilt, kerega sem mu pisal, dobil no naj da mi odgovor celo na skorem spisani pošle. -Al je relen kaj ba Ruedl v kako pravdo bil zamotan, kak le tu nek tak guč tepe. [Fradl na Polenšaki tifti ki . . Kaj fo za komp] Kaj le Ti zdi, bi llo- bodno le za kateheta noterprolil, mene na toto prošnjo precej skušnjava moti. Saj boš mi po Tvojem perjatarskem dobro- mišlenji potrebni Ivat (!) dal, vender Te prosim ne mej tega, da Te tak niše ne bo pital, nikomi bres potrebe mujtli. P. 14./3. 42. J. Klaižer 15 12 . (21. III. 1842.) Vrazovo „Ko/o“. — Pismo Vrazu in Gaju. „Danica". — Ptujska župnija. Prelublena Duša! Tvojo pismico lem dobil ino verjem, da še ne li ponemčan, da još plamen Slovenske iskrenofti v Slovenskem Tvojem ferci jako puhti. Al glej kak daleko Gradec od Ptuja, tak močno li moji Slovenski znanolti naprej preletel. Tvojo kolo al Fralovo kolo al či bi bil ravno potač le do mene još ne perkotalo, kaj bo v sebi zaderžalo, trohe ne vem. Ti boš mene vem da gerde nemarnolti za Slovenšino poduzil — no naj li bo — al Čuj, jal lem lani dvakrat na Vraza, da bi mi Danico 4jh flednih tečajov za gotove denare htel olkerbeti, leto! [no] njemu no Gaju le podftopil pilati, [da h] kak bi bilo napravti da bi znal Ilirfke novine čitati, ino ne vlakega lilta k Itemplanji posebno pošilati, al ne lem bil vreden le čerke odgovora dobiti; da ali po takem čejo nemi Horvati _ biti ino vitoki štimoritniki Štajerce pomiluvati, naj že bojo. Češ tedaj da bi jas Slovence na prenumeratio na Kolo nagovarjal tak na skorem tilte knige zavjetek no važnolt mi dopovej no ceno knige, no či premoreš [4reh fladnih tečajev] Danico 39: 40: 41ga leta za prebiranje pošli, jaš ti njo po kratkih tjednih pošlem domo. Dal da lubi perjatel čedno zezvej, kak bojo, po Jurjovem duhovno vižanje v Ptuji sodločili, bom provizor, bojo me dol poltavli, bo kdo lučki prišel, bomo dugo na odrešenika čakali, komi mislijo temporalia komi Itiltane gorice zročiti — ? Kelko veš al na Ikorem zveš telko piši; ovo pa kak berž bo mogoče al piši po perjatarskem razodenji ne z zakrivanjom z. lladkimi befedami, da le jedro zkozi [obot] Ikornjo shmahnik zavitkov ne more dogledat, ne milli kaj ba perjatarska iltina mene gda merzila, Bog da bi nje na Ptuji Iporedno bilo. Stari Jurman no Frasinja tkaučka Ita ne davno vmerla. Naš Pukšič je pre bolehavni, Stranjšak, Munda, Kancler le ti perporočijo. Maš ali časa obilno ali le kelčkaj, nakloni le prošnji Tvojega 21g Sušca 1842. Ivana 16 13. (23. III. 1842.) Prenumeracija na ,,Kolo“. Luba duša! Ne zameri mi, da te drugoč dražiti morem, za tega delo : Jal lem, tak to mi gotpodje z škofove kanclie pitali ttempel za zkazingo kres popravleno jus cajunonicum pre dužen, da je on Gotpon, kojemu tem toto plačo v roke dal, za te poderžal, koj pak je zdaj nofil, je nobenega ne v kancliji najšel, tak zkaži mi toto darežlivoft, no še toti tjeden mi dug v kancliji poravnaj, on znefe 30 kr m frebra, jat bom Ti ga prilično ak očeš z- činžom odrajtal. Zahvalim Ti s. terca kaj ti mi pital s Porkom ino pri j e ? ino za volo časopisa da glej, ak je mogoče, da natitkan poklic na prenumeračio, či je, mi v roke spraviš. Pošta leti, zato sklenem no Ti vošim naj vefelejše praznike. 23. Marža 1842. Ivan 14. (Poštni pečat: „Pettau 12. Apr., Gratz 14. Apr.“ — 1842.) Prenumeranti na ,,Kolo“. — Ptujska župnija. Perjatel Prelubleni! Da neboš prevelko cagal no te moji mudnotti jezil, ti tledeče imena pošlem. Moj lubi Jat, Medved, Weiksel, Šerf, Strajnšak, G. plebanuš Koti, Munda, večih na¬ govoriti še mi dozdaj ne perložnofti bilo, vender če bi vtegnil poklic na predbrojenje od Tuteka nazaj dobiti ga dobrotlivo na razgledanje tudi nam pošli. Bodi zahvaleno Tebi, za Danico, kda bom njo prebral bom Te že kakoj prošnjoj obložil, bodi Ti pak zahvalno pofebno za splačani dug, Munda al kak bo te naj perle nagodlo, bo Ti nadomettenje pernesel, kak še bom Ti drugih prenumerantov imena pisal, kda bom keriga zvedil. Imaš prekobilnega časa piši, kdo bo Jurkovega ciizeka ježil, no kdo bo mu po Jurjovem jetti daval — ? tudi al je refen kak te po Slovenskih okoličah gl at jezno tepe, da bi g. Kramer rekli: Med Sloventkih mešnikih ga zdaj [ izprva s] ne nobenega prikladnega za Ptujsko dehantijo, je pač nemec tepec. P. (?) Jvan % 17 15. (6. V. 1842.) Prenumeranti na „Kolo“. Luba Duša ! Trepeči Kancler jedino na Tebe naj vekšo pouzdanolt ma no le Ti moli, da bi mu za pomoč koga naprofil, on bo z. Videkom le perpelal, no moj dug pri Tebi plačal. Sturi le ali vreden totiga zavupanja, kero Ti zkaže. Dale naj še bojo Majerič Maximil: Kancler Paul, no Ornig Jakob med prenume- rante za Kolo zapisani. Med nami nič ne novega; piši Ti kaj veš, naj bi ravno ne bi bil prošen al opomenjen. Ino kda boš drugoč v Hraltovec ko [izprva na] obedi prišel, še proti Ptuji zalučkaj — Si čul, Ti belolalni Višanc. Z Bogom 6. Majnika 1842. Jvan Ta je Muršec s svinčnikom pripomnil: Tote tri ino se sem pri g. Ternski prenumeriral — po g. Macuni. Podčrtal si je tudi imena prenume- rantov v tem pismu. 16. (10. I. 1843.) Krempl. — „Kolo“. — ,,Djulabije“. Na Ptuji 10. Jnra 1843. Prelubi Perjatel! Pazi, da Tvojga štimanca ne bom po herbti vergel. Da lem Te ilkal, Te nikol ne bilo doma, verhka pak verlo Tvoje žermle ženeš. Zakaj lem Ti ne po Tvoji voli hitro pisal li Ti kriv, na- zoči Tebe lem mogejl?] knof zavezat unb jo tjat§ naturtid) etnett .Pnopf getjabt. Vražtva na ovi kraj naphano poglej, al razvedit le ne Ime, od koga je, tak mam naloženo Tebi povedat ino ob enem prav zvelto Te v Šrafelnovih imeni pozdravit, lerce je toti žaloltnici poskočlo, da lem Tebe v mujlleh imel, znaj tedaj z- tega, kelko valaš, Al Kloc li naj ne bo v Itrahi, da bi bilo prepozno al zamujeno. Šrafelcka fvojo vero žaltavi, da je pomagalo takim, kerim je rak že vlo lice više 10 let do bele kolti Ipojele. Samo per kuhanji le more pazit da le mišenca dobro zevre, naj bi potlej llina kera le ne bi Imela požirat, če bi deno vtegnila le v gut omekniti, človeka ne bi zagiltala. Rane rezat al žgat tudi ne smejo. Morbiti znaš Kloca 2 18 nagovoriti da bi šel k Šrafelckinem brati komisar vračitari per S. Križi 1. vuro zvun [Ptuja] Krapine, on je pre že večim pomagal. Za malo povernilo pak bodi v Matjasičovem imeni poprošen ino naprošen, kak je naj berzej mogoče, v Itamparijo skočiti ino nekih pet podnov za cirkevno rajtingo /ctllein molji gemerft: ©ebrucfte feogen fiir $irdjenredjnung, alroo ber 9taum fiir bte ciufjufiitjrenben Strdjenfapitalien, toeil itjrer in St. Urban mete finb, Diet grojjer Belaffen jetjn tnujj at§ bei ben getooljnlidjen 9tedj= nung§Bogen/ tajje bir batjer ber Oetfdjiebenert (Sorten geigen unb nefgtte bie gtoecfbieulidjjten ino kelko najprije po potinji nje pošli. Da nemaš dauč, pozvej da per Kvafi, al še je pri njem kaj Šafarikovih zemlovidov dobiti? Krempl bi radi 4. vzeli. Peneze keri grejo za Kolo, kam bi jih mogel poflati, Tebi v Gradec al tu ocod Frasi, samo tota je, Prenumeranti le vekši del švarajo vsi, kaj malo al nič ne zaftopijo, ino meni le lamemu zdi, da bi znali toti golpodje nekaj nači, ino če očejo li čitaocov nabirat, kaj bol zanimavega pisati. Seri ino Stranjšak prenumeracio gordata. Tak še mam Fralovih Djulabi od ovega leta čelo breme, razvun da bi le eno knigico razdal, ino deno je Fras po Tebi mene terjal rajši kak da bi pital, al lem le knižico odal. Bukve, kere si mi zadnič naznamnal, lem v Graci llednokrat videl, zato le jih jako velelim. Pozvej da tudi, al bo Margeta htela moja biti =? tak bi li mogel že za v kuharco zvedavati. Novega. Čuti je, da bo per burgermeiltri goltuvanje. Lieutenant Ilešič milli Faniko vzeti. Bodi zdrav in srečen. Jvan. III. Matj ašič Muršcu. 1 . Tožba po Muršcu. V- Serdišču 5/4 1834 Dragi moj! Komaj enkrat lem le predramil iz te žalosti, v- kero lem opal, kada li Ti iz mojega loledltva le leliti začel. Samo eno malo predramil, reko, lem le, kajti vsa žalolt še mi izdaj neje prejšla. Že vnogokrat lem millil, z- peretom Tebi mojo tužno žaluvanje popisati; ali nesem reči najlel, 1 ) mojega serdca čutenja naznamlati, ino kak pravi nemec lem mojo tugoto sam terpeti mogel. Miklaušovlke doline, od jeseni tak lepe v- >) izprva pač najthel. 19 mojem spomini, lo mi zdaj neznane grabe; blaženi tifti hribi z-tersjom tak lepo obvenčeni, jas neznam, jeli še lo, ali ne. Od tifte kleti, kde fmo v-jefen na trati sedeči, vu vugodnem južnem hladi kupice na stalno prijatelltvo in zdravje praznili, od ravno tilte kleti mi fdaj lem dol mrazeni lever puše. Pa ravno zdaj, da sem Ti še naj to velkšo povedati hotel, je posel že po pilmo došel. Pozdravi mi prav lerčno naj perle Sebe lamoga, potlam mojega lublenega Josheka S. V- štirnajstih dnevih imam vupanje, Val vle viditi. Že davno bi jas vu Ptuji bil, da nebi moj nevolen lajmešter tak jako betežni bili. Za ozdravlenje je malo vupanja. Vlim vkup Vam želim veselo Alleluja!!! J. M. Tudi slovenski naslov: Serdišče. Visokovrednomu vifokopoštuvanomu Gospodu Gofpodu Jožefu Muršecu vu Ptuju. 2 . V- Maribori 17. den Sušca 1838. Da se vsaku protuletje Tvoja jakost pomladi, Kano prerojeno cvetje Milokrasne naravi; Da Te zdravje ne zapuša Cele Tvoje žive dni: To, o draga moja duša! To iz serca Ti želi vel Tvoj Juri Matjašič Od Kostanjovza Jos. vala tudi od tvojega Itarega Mathjasha Koroshaka m/p [pač z lastno roko oba.] 3. Ilirske knjige. — ,,Kolo“ in Vraz. Lembah 16./5. 1842 Dragi Moj! Ako še pred ne li znal, tak zdaj znaš, kako muden sem jas v-pisanju. Vsak den sem mislil, de bom Tebi odgovor pisal; olje je zgorelo, pisal pa vender nesem. Tvoj sleden dopis s’ knjigami ilirs. pak le je v-Marburgu dugo zaležal; 2 * 20 še le tote dni je do me dospel. Zahvaljujem fe Ti za Tvojo dobrotivno potrudenje. Ovdi lo tudi penezi za tifte knige, kere jas vzemem, namre: 5 igrokazah 1 f 40 kr 1 glas iz dubr — 40 1 tamburaš — 20 ino kaj sem pred dužen za igr okaze . . . . 2 „ - vfe vkup 4 „ 40 . Jezgro imam več oddavna v- rokah, i Kajnih njo ima, tak še neznam, kdo bo njo vzel. Ako pak kaj penes dobim, očem nje pa Tebi hitro pollati. Na Stankovo Kolo predbrojiti za sdaj nečem: meni le terdno zdeva, dele on, llavnoga spomina, na totem Koli dalje dopelati neče, neg od ljubavi do objimanja ino celovanja, i od ovoga opet k’ onima. Ako pak le varam, i ako oče ’z-njega kaj druga biti, ne bom gledal na 2 ali 4 dvajšice. Moj župnik so več krez tjeden dni v kobači. Nekša skula /ali kak bi vragu rekel/ se njim je na pravoj čelulti nabrala, ino od tega lo precej javkali, malo ne vriskali, pak zdaj je začelo bolje bivati. Kaj kde predloga za Ptuje dela? Si znaš milliti, kako nal vedoželičnolt lamle. Ako Ti je kaj znano, objavi da Tvojemu Tebi vsegdar uzdanomu Jureku Matjašiču. Sem dobil 5 11 srebra 21/4 1842 4. (18. I. 1844.) Priprave za Kočevarjev slovar. Vnogo poštuvani prijatel! Po Tebi že ljuta jeza poka, kaj od mene tak dolgo od- govara ne dobiš. Razumim, lehko le jeziš. Ali dragi moj! odprolti; jas lem pervi den, kak lem tvojo pilmo prejel, sem odpisek začel, potem pa od poflov preprečen, do dene! nelem mogel pifma doveršiti, nekaj tudi zato, ker mi tak različne milli krez Tvoj predlog po glavi terejo. Očem li Tvojo naročenje na le vzeti, ali ne, to me jako muči. Od ene Itrane dobro vidim, da mi, ako čemo kda velelo žetvo meti, moramo orati, vlačiti, sejati; pečeni vtiči nam ne bojo v-gutane letali. Po drugoj Itrani pak občutim, kak lem za takšo delo neverlten. Razvun kaj mi časa 1 ) menka, nimam druga nič v-rokah, neg p izprva čafa. 21 lamo Murka i Mažuraniča, i neznam tudi kde kaj dobiti. La- nika lem Vrazu oblubil, jedno ali drugo čerku k-namenjenemu llovaru izdelati. On pak je meni obljubil, vle kaj k-tomu treba, pollati. Da on meni nič ne pollal, lem tudi moji oblubi ne privezan, in ako ravno bi htel, nje nemorem izpolniti. Polek toga še me to lamle: naš nevtrudliv Cal že dolgo llovara spi- šuje, i prež dvojmbe bode njegovo delo verltnejšo, kak ga od koga drugoga le nadjati moremo. Jel je ne škoda, njemu njegovo delo pogubiti? Še dolti bi Ti rad pisal, pak vreme me že pa sili. Daj mi na to dobrovoljno odgovor, ino dopulti, kaj le mam za Tvojega prijatela, 18/1. 1844. J. Matjašič. 5. (16. IV. 1846.) Slovar. — Ilirščina. — Novice. — Drobtinice. Dragi prijatelj! Jeli le jeziš krez mojo lenost? Jezi le alj le ne jezi; jas oltajam ipak kaj sem bil: — lenuh. Pak kako modroljubnik, millim, da le neti neznaš jeziti ili ne moreš. Misliti ali izrečti pak znaš, kaj ti je drago; ako ravno li misliš ali rečeš: Ta mertva para bode bode od lame lenolti kosmat; niše Te neče laži potvarati, naj manje pak jas. — Ob Tvojem godu lo moje i Tvojih znancov želje za Tvojo blagoltanje proti nebu puhtele: pogolto Imo le najmre proti nebu oglejuvali i rekah: Bog živi Jožela N.; Bog živi J. N.; tudi na Te le nesmo pozabili. — S-tim očitovanjem naše prijaznosti boš moral za zdaj zadovoljen biti, kako jas s-Tvojim, ki le me za moj god tako dolgo napred pokaral. Če očeš kaj opraviti, tak boš moral to večkrat, ja doltikrat učiniti ino pa ojltro, drugač če biti vse zahman. Jpak nekaj li opravil; gosp. Kočevaru lem pisal, i za tem več odgovor dobil: on mi nalaže, da ja „lenština“ moram lada doftaviti, što sem dolad zanemaril. Neka li dakle bude; oču po malem le naloženoga polla lotiti, pak ne bojte le, ka bi le jas prenaglil. Ako ravno mojo delo za nikoga nebude, meni bude koriltilo: ja le v Ilirskem vešbal budem. — Novice po Tvoji veledušnolti dobivam, i lanjski tečaj je ves skupaj, i naskorenr ga oču u našu knigarnico uručiti. Slomšekovih Drobtine le več odpreda veselimo, pošli nje dakle, kak naj preje budo gotove. Polak te prošnje pak imam još jedno: Mi potrebujemo za naše škole šestero raz- 22 petje, da fe u vsakoj školi po jedno navesi kao znamlje, de fmo kriftjani. Ovdi fe take vešči težko dobivajo, ali fo bez vrednofti drage; pozvedi da Ti u Gradcu — kod Koha, ali gdegde, alj tam nebi jevtinije dobivale. Dobro bi bilo ako bi vse bile jednakolične, blizu na en laket dolge, i primerno ši¬ roke, cena nesmi tri for. nadilaziti, jer naši džepi fo prazni. Ako kaj prispodobnoga najdeš, piši mi koliko bi ftale, ja oču Ti onda novce poflati s’ molbom da je Ti izabereš, jer ne ufam fi komugoder ovoga naručiti, boječi fe, da nam nebi kaj takšega pribavil, nad kom bi fe i živina oplašila. — Naš novi moft je blizu gotov, votlino (Tunnel) sem več pred tremi nedelami prelazil, pa ipak voda brani, da nje ne- morejo tako naskorem sgotoviti. Ipak fe nadjam da bomo v- kratkem fe fem i ta derzali. Juhe! Tvoj iskren brat 16/4 46. Juri Matjašič. 6 . Ilirske knjige. — Slovar. Dragi prijatelju! Evo Ti kiiige, koje več odprije imam, natrag šaljem. Zadaržim dakle farno: 1. Početak Štulioveg flovara. 2. Voltiggia. 3. Vuk Stefanoviča 4. Počimak od Habdeliča. 5. Od Tvojih pisem devet zvezkov. Ob jednom dobivaš platjo za one nove kiiige, kojih dofad nesem imao: a. Dramatična pokušenja, dio II. . . 1 f — tv. b. Različita dela J. Kukuljeviča, k. III. — 45 c. Ljubice, od M. Bogoviča .... 20 d. Bashe od J. Čiviča. 30 e. Kolo, k. III. . ■ ■ 45 Vse skupa 3 fl 20 kr. Sad mi jošč mehka: a. Kolo, k II. $. Različita dela J. Kukuljeviča, K. I. i II. Ako nje imaš, volji mi nje poflati. Hiršerov ?(61af; oču Ti s’ hvaloj natrag poflati, kad ga pročitam. Iz Tvojih spisov fem uvidio, da fi marlivo radio; i jas fem započeo, neg znaš fe nadjati, da moja marlivoft nebude 23 Tvojoj lična. Meni nebude mogučno ftalno, svaki dan nekoje vure pri tom doprineti; ipak oču le potruditi, da s’čem beržej napredujem. Za izraditi oftale litere filologija! h bude mi treba citati sve, fo (?) si Ti več čitao, ili ne. Istina, dela je vnogo! Da bi mu bilo farno uspeha! — — Vidiš, što iz Tebe sve biti nemože? I Vikar bi dobar bio ! I ja tako miflitn, da bi dobar bio, pak Tebi fad ove pe¬ karije ni treba, i Ti fi učinio, što bi svak razuman u Tvoji okolnofti učinio. Serčno napred u Tvoji nakani, nedaj fe motiti! Bog Ti daj zdravje i frečo na vnoge vnoge leta! J. Matjašič. IV. Frančiškan Turban iz Varaždina Muršcu L 1836. o Jos. Lubcu. Multum Reverendc Domine. Domine colendissime!. Aestimatissimas PtlTse D’nationis Vestrae debita percepi reverentia Litteras, quibus perlectis mirabar sane multum super eo, quod lnclytum Do- minium Petoviense denuo praetendat Testimonium Susceptionis ad Ordinem Nostrum Josephi Lubetz, Etenim Testimonium tale, quam primum susceptus fuisset, eidem usitata formula expeditum, et immanuatum fuerat, ea cum Cautela, et declaratione, ut nisi juxta Altissimas Regias Ordinationes a’ Re- spectivis Jurisdictionibus ceu ab Ordinariatu, a Circulo, et Dominio produxerit Dimissorias Legitimas, nec induendus veniet. Qui accepto Testimonio Sus¬ ceptionis dicebat illico iturum ad Patriam pro exoperatione Dimissorialium, reversus subin me assecurabat, quod Gcnitor ejus curam sit habiturus, unaque dicebat, Parentem ejus cum eo Varasdinum venisse, voluisseque Taxam pecu- niariam deponere, ast me domi non invenisse. Quare juste timeo ne fors fraus aliqua, aut dolus subversetur e parte Juvenis, fortasis nec fuerat apud Parentem aut non dedit Dominio Testimonium susceptionis. Eunti quidem ad Novitiatum aliud extradedi Testimonium, cum ajcbat, prius resignasse cum sua Instantia Dominio. Quidquid demum in re sit, cum ego eundem susce- perim e commissione P. Provincialis, ad ordinem, ideo ad petitionem Parentis submitto sicut prima vice hicce adjaccns Testimonium Susceptionis ad No- stram Provinciam. Testimonium vero Semestrale mittetur Ivanichio, nam P. Ma gister Novitiorum paucis ante diebus, his formalibus mihi scribit „Fr. Vilibaldus his diebus accepit Petovio a CanceMaria Ordines, ut mox absque ulterioribuo processibus mitteret litteras Testimoniales, quid cum istis velint, et de ills cogitent? ignoramus, alioquin vix manet, quia in moribus non se recom- mendat, et" ut medicus dixit Strumam habet in gutture, vix loqui potest, maxime vero noscitur, dum altiori tono loquitur vel canit.“ E quibus verbis liquet non esse bona inditia pro ejusdem in Religione permansione. Taxa autcm seu subsidium pro primo Vestiario Religioso praefhci sunt 65 f 16 x VN. quos proin Pater ejus deponendos habet. Hocque subsidium non ita exigit Provincia stricte, ut si quorum paupertas non admitteret, ideo non susciperentur, sed cum et ipsa Provincia nullis sit provisa fixis proventibus aequum et justum est, ut vel primum ad minus exolvatur vestiarium. Qui in reliquo piis ad aram precibus recomendatus omni cum cultu ^ um M. Rdae D’nationis Vestrae Humilis in Xto Frater Varasdini 8 a Februarii 1836. P. Nepomucenus Turban ExMinister immediatus. 24 V. lAurko lAurscu. 1. (19. II. 1838.) — (/ZuM/z -e/re//c(/at. — c/e^a/r. Lieber ! Kommst Du vor lauter Hochzeit und Tanz nicht zu Athen:, oder hast Du schon die griechische Fasten angefangen, weil Du so gar nichts von Dir hören lassest'? Ich möchte vor Allem nur wissen, ob Du meinen etwas treuherzigen Brief und den ersten Band der Hegelschen Dogmatik erhalten hast, oder ob das ganze Paketchen, das ich Herrn Schisfogg aufgegeben, gar in unrechte Hände gekommen ist'? Diese Besorgnis ist nicht ungegründet, seit bei euch mancherlei Briefe cinzulaufen, und sofort den Weg nach Gratz in die Ordinariatskanzlei zu nehmen pflegen. — — Dann, ist es wohl Ernst, daß Du Dich zur Concursprüfung stellen wirst'? Mach nur; wenn es so fort geht, wie jetzt eine Zeit, das; die Pfarrer und Dechante nacheinander das Zeitliche mit dein Ewigen vertauschen, so wird die Reihe des Pfarrerwerdens bald auf Dich kommen. Eigen Herd ist Goldes Werth. — Aber auf mich darfst Du Dich nicht zu sehr verlassen; es ist gut, daß Du niemand nöthig haben wirst. — Daß die Dechante Raffler und Fasching, der Vorstadtpfarrer Gaisch gestorben sind, und der Pfarrer Füger vom Schlagflusse ge¬ lähmt darniederliegt, wirst Du ohnehin schon gehört haben. Glaser ist Benefiziat bei den Ilrsuliunerinnen geworden, und das Straf- hauscuratbenefieium zu besetzen. Von den auzuhoffenden Domherren verlautet gar nichts. Wird vielleicht Dein Herr Kreisdechant, wie er sich einmal geäußert haben soll, nur die Vorstadtpfarre Graben in Gratz competieren? ich glaube doch nicht. Deinen Herrn Collegen lasse ich grüßen; sage ihn: zugleich, daß die gewünschte» Sachen schon auf dem Wege sind, und noch diese Woche ankommen werden. Ein anderes Mal werde ich ihn so lange nicht warten lassen. Laß also bald von Dir etwas hören oder lesen. Lebe recht wohl! Zeitlebens Dein Dich liebender Gratz 19. Febr. 1838. Murko. 2. (30. V. 1838.) /wZcwa/r/e. Lieber, guter Freund! Meinen herzlichen Glückwunsch zuerst zu Deiner so gut aus gefallenen Concursprüfung, worüber ich zwar so keinen Zweifel 25 hatte. Du hast aus der Paraphrase, Kirchenrecht, Pastoral u. Predigtvortrag eminentiam; aus der Bkoral und Kateches I.; die Dogmatik ist nach nicht classificiert. Aus der Paraphrase hast nur Du und Kostanjovetz Vorzug. Aus dem Kirchenrecht nur Du und Doriziv Vorzug. Und denk Dir, aus der Moral nur Weber Vorzug! Den Moralfall haben alle viel zu streng genommen. Ich wünsche Dir erst bald eine recht gute Pfarre: sie wird auch gewiß nicht ausbleiben. Dein Kreisdechant ist hier und hat auch mich beehrt. Wie verlautet, wünscht er den An ton Mattjaschitsch zum Kurmeister. Du, sagt er, würdest ihm jetzt, weil du Concurs hast, so nur eiu od. zwei Jahre bleiben, und er will ans längere Zeit die Stelle besetzt. Als ob Mattjaschitsch nicht auch Concurs hätte, und schon zum Voraus auf mehrere Jahre zu bleiben sich verpflichten konnte. Der Alte denkt aus diese Weise noch lang zu leben!? Ich habe mich auch bei ihm empfohlen, was Du mir nicht übel nehmen wirst: aber er wollte nichts recht hören. Morgen werde ich ihm in Strümps und Schuhe meine Aufwartung machen, weil ich so eben Einladungen zu machen habe.^ — Ich glaube, zuletzt wird noch geschehen, was das Consistorium oder Ordinariat wird haben wollen. Er ist in Verlegenheit: er fürchtet Dich, und muß Dich loben, was er auch thut — doch lassen wir die Welt rollen; Gott wird dabey das Beste thun. Und nun, Lieber! darf ich hoffen, mit etwa 50 fl EiVl Dein Schuldner werden zu können? Es reist sich viel ruhiger, weun man so mehr gesichert ist. Kehre ich gesund zurück, so werde ich Dirs schon bis zum Antritt einer Pfründe abzahlen. Sterb ich, so kannst Du meine Bücher in Beschlag nehmen, so daß Du nicht gar zu viel verlieren wirst. Schreibe mir hierüber in einiger Zeit; ich werde Dir aus jeden Fall noch einmal schreiben, und Abschied von Dir nehmen. Lebe recht wohl! Mit Herz und Mund Dein Dich unver¬ änderlich liebender UUirltli Es geschah mir wohl sehr hart, und ich brachte ein großes Opfer, daß ich mich an demselben Abende so fortschleichen mußte. Aber ihr habet euch ja in entsetzliche Unkosten gesprengt, daß mir- ordentlich hart geschehen ist. Grätz 30 iVlai 1838. 3. (1. I. 1839.) »amercrva/r/ /irevoc/ .w. Hvchwürdiger, lieber Freund! Du wirst mir schon vergeben, daß ich Dir so lang nicht geschrieben habe; aber sey versichert, daß 26 ich mich mit dem neuen Jahre bekehren werde, und zum Beweise, daß es mir mit dem Versprechen ernst ist, werde ich Dir gleich heute eine ziemlich lange schriftliche Visite machen. Ich bin also seit 15. Nov. v. I. Erzieher des jungen Grafen v. Wickenburg, mit 400 fl LM. Jahresgehalt und Verpflegung, bisher zufrieden, mit vielen gewöhnlichen Kinder- und Elternverdrüßlichkeiten nicht zu kämpfen. Vorzüglich wohl thut es mir, der bisherigen Priesterhaus¬ vormundschaft enthoben zu seyn, und von den jetzt so häufigen geistlichen Jntriguen und gegenseitigen Verketzerungen wenig zu hören; indessen, versteht sich von selbst, haben auch meine dermaligen Rosen ihre Dornen. Für die Zukunft wird wohl der allgemeine himmlische Brotvater sorgen. Es freuet mich, daß Du so herzlich an mir und meinem Schicksale Theil nimmst; nimm die Gegen¬ versicherung, daß Dein Wohl und Weh auch mich freut und schmerzet. In die windischen Angelegenheiten bin ich wieder gegen meinen Willen verflochten, ex oüicio. Sv viel ich von mehreren Seiten erfahren, freuet man sich, daß gerade mich der Auftrag zur Zu- standebringnng der windischen Schulbücher getroffen; ich werde mich bestreben, das mir geschenkte Vertrauen zu rechtfertigen, und den Wünschen und Erwartungen meiner Landsleute und aller gemäßigten Slawenfreunde zu entsprechen. Vielleicht ist es Dir nicht gleichgültig, hierin die mich leitenden Grundansichten zu erfahren; lieb wäre es mir, wenn Du mit sprachkundigen Freunden und anderen Jn- terefsenehmenden darüber sprechen, und das Mangelhafte und Nicht- zeitgemäße daran bei Gelegenheit mir mittheilen wolltest. Es ist Gesetz, und, wenn es auch nicht wäre, jedenfalls Wünschenswerth, daß wenigstens für den windischen Antheil von Steiermark, also auch für den Cillierkreis, ein und derselbe Schulartikel eingeführt werde; alle bisherigen Privatauflagen von Katechismen, Evan¬ gelien u. dgl. sind gesetzwidrig, und dieselben müßten, im Falle das Gratzerbnchbindermittel, als Pächter der sämtlichen Schulartikel, da¬ gegen Klage führte, ohne weiteres verbothen werden. Hieraus, glaube ich, ergibt sich nothwendig, daß eine zweckmäßige windische Übersetzung der deutschen Schulbücher so viel möglich in allen win¬ dischen Antheilen von Steiermark verstanden werden müsse, woraus wieder weiter folget, daß jede steirische Dialektsvarictät sich gefaßt machen müsse, in einer solchen allgemeinen brauchbaren Ueber- setzung einiges ihr minder gewöhnliche oder Geläufige zu finden. Daß eine solche Uebersetzung keine Chimäre, sondern real möglich seh, lehrt die Erfahrung: ehedem bestand nur ein Schulartikel für Steiermark, wie, bei nicht geringerer Dialektsverschiedenhcit der Ober- und Unterkrainer, noch gegenwärtig für Krain nur eiu und derselbe Schulartikel besteht, ohne daß man die erst seit einigen Jahren in Umlauf gebrachten Klagen über dessen Unverständlichkeit so oft als jetzt hören mußte, obschon die frühere Uebersetzung in der Rücksichtsnahme ans alle Dialektsverschiedenheiten nicht gerecht 27 war, weil inan mehrere derselben ganz ignorirt hatte. Was aber Vvn dem in den verschiedenen windischen Antheilen Verschiedenen aufzunehuren seh, bestnnmt der ansgebreitetere Sprachgebrauch, und, wo dieser zweifelhaft oder verwerflich ist, die grammatische Richtigkeit. So denke ich liber die zu veranstaltende Uebersetzung. Die Wahl der Orthographie steht in dieser mir aufgetragenen Arbeit nicht in meiner Willkür, und die Studienhofkommission, von welcher die Entscheidung abhüngt, wird schwerlich beinahe jährlich neue Verordnungen in dieser ihr gleichgültig scheinenden Sache er¬ gehen lassen. Indessen wird die Zeit, in welcher die Uebersetzung erst zu Stande gebracht werden muß, so Manches bis dorthin zur Reife bringen. Vorerst glaube ich, daß es noch nicht an der Zeit seh, die illirifche, resp. böhmische Orthographie in den Schulartikeln einzuführen; sie würde, wie die Dainkv'sche und die anderen, viel¬ fachen Widerspruch und neue ekelhafte Verhandlungen veranlassen, vhne daß deßwegen früher ihre Einführung durchgesetzt würde. Sind einmal gute Volksbücher in der angezogenen Orthographie vorhanden, so wird der Wunsch von selbst allseitig entstehen und laut werden, daß auch die Schulbücher in der erwähnten Ortho¬ graphie erscheinen möchten, und die Einführung derselben eben so früh und leicht erfolgen Wie verschieden ist die neuere deutsche Orthographie vvn der in unseren Schulen eiugcführten Altade- lung'schen! Mich wegen dieser Ansicht, die das Resultat ruhiger Beobachtung ist, für einen Gegner der wünschenswerthen Fortschritte in der slawischen Literatur zu brandmarken, dessen Möglichkeit Du bei Deinen: letzten Hiersehn befürchtetest, wäre sehr ungerecht und kurzsichtig, da gerade ich und zuerst es gewesen, der, nicht nur negativ, sondern zum Theil auch positiv, in der Vorrede zur Grammatik, auch die Art, wie eine Dialects- oder Orthographie- vereiuigung möglich werden könnte, hingewiefen, und ersteres so¬ viel damals thunlich war, auch ausgeführt hat. Ich selbst werde in meinen Privatarbeiten, als: in einer vollständigen slowenischen Grammatik, einein Lexicon, und. in der h. Schrift/ die ich urit der Zeit ans Licht tretten zu lassen gedenke, die illirische, resp. böhmische Orthographie gebrauchen; was Du zur Vermeidung gehässiger Mißverständnisse in der illirischen Nationalzeitung öffentlich kundgeben kannst. Wahrheit und Liebe (und die Liebe ist klug) möchte ich als mein Lebensmvtto practicieren. — Wie geberdet sich der Herr . . . nach seinem Durchfalle, neuerdings ein Geniestreich des Ordinariates gewöhnlichen Ka¬ libers? Lebe recht wohl und schreibe mir sehr bald, und genehmige bei dieser Gelegenheit die wiederholte Versicherung, daß ich Dich von Herzen liebe und erstrebe. Dein unveränderlicher Freund Gratz 1. llan. 1839. Murko, 28 VI. Krempl Muršcu. 1838—1844. 1 . Kollar. — Češko-ilirski pravopis. — „Dogodivšine“. 221 Juny 1838. Hochwiirdiger Herr! Wenn es mich auch sehr erfreut, von dem eifrigen Pan- slavisten Frals, meinem einstigen Schiller auf der Pettauer- Universitat, ein so schatzbares Praesent, als es Kollar’s goldnes Buch ist, zu erhalten; so freuet es mich noch viel mehr, solches aus Ihren Handen empfangen zu haben. Indem ich Ihnen fur die giitige Ubersendung hoflichst danke, nehme ich mir bei dieser Gelegenheit die Freiheit, Sie zu bitten, dafs Sie als ein be- kannter vortrefflicher Mann, und geschickter Slavist in unsere Sloga slowanska, deren unbedeutendes Mitglied ich erst seit einiger Zeit zu seyn mir einbilde, einzutretten, und auch dort Mitglieder anzuwerben. Kollar’s Ansichten sind herrlich und geben uns Arbeit genug. Die Annahme des čecho-ilirischen Alphabets hat in vier Konigreichen unseres Kaiserstaates den Anfang, und auch an uns Inner-osterreicher die unabweisliche Aufforderung gemacht, dem Beyspiele der Bohmen, Kroaten, Dalmatiner, Slavonier etc. zu folgen. So lange wir, [nichts besseres, als] des Dainko Schreib- und Sprechabsurdum als erwunschte Reformatien wohl nicht ansehend, unser separirtes Bochorizhisches Alphabet hatten, bediente auch ich mich defselben und schrieb mit dem germanisirenden Alphabet auch ein germanisirend Slowenisch. Da sich nun aber eine Aussicht auf eine grofse Vereinigung zeigt, so bin ich also- gleich bei dem, was viele, besonders jungere Slavisten so heiss wunschen, und was guten Erfolg verheisst. Ich rucke zwar schon mehr dem Alter naher, kann aber, wenn ich immer so gesund und ruhig bin, als bis jetzt, an dieser Stazion doch noch Etwas zu dieser guten Sache beitragen, und konnte mit Lorenzen’s Reveniien, die mir geraubt wurden, auch so manches Pecunialopfer bringen, das sich hier nicht thun lafst. Gehen wir also recht ernstlich an die Sache, Kollar’s Wechselseitigkeit beobachtend, schreiben wir in Zukunft čecho-ilirisch, suchen wir im Style soviel als moglich rein slovenisch zu werden, und schliefsen wir uns an einander an. Schauen Sie daher sich aus der Pettauer discordia zu entwinden, und die arroganten Ignoranten dort zu lassen, wo sie ringsumher herzzernagendes Unheil verbreiten , Sie aber trachten nur, wozu Sie Herz und Geist haben, recht viele Anhanger und Theilnehmer des Sla- 29 vismus zu erhalten. Doch ich brauche einem Manne, dessen Fahigkeiten die meinigen weit iibertreffen, nicht zuzureden, Sie wissen es ohnehin, was sich nun thun lasst. Ich habe an die hochw. Schulenoberaufsicht und an einige Schuldistrictsaufsichten die bittliche, aber vermuthlich erfolglose Vorstellung gemacht, dafs dieselbe auf die Einfiihrung des besagten ilirischen Schreibsistems Einfluss zu haben be- muht seyn mochten. Eine solche Zuschrift schliesse ich auch an die Schuldistrictsaufsicht Sauritsch und Pettau hier bei und bitte, sie gefalligst zustellen zu wollen. Konnten diese Herren doch Vermittlungen treffen, dals die Studienhofcommission, die uns ein Alphabet vorzuschreiben vorhat, uns dieses zweck- massige 'Und schon von so Vielen angenommene vorschriebe! Ich habe neulich den zum 121, Abschnitt meiner slove- nischen Geschichte Steyermarks angehangten Epilog: „Pozvon na Premisi Otokara II.“ den jungen Panslavisten nach Gratz geschickt, und habe die Ehre, auch Ihnen, vielgeliebter Freund! damit ein kleines Prksent zu machen. Indem ich alle geistlichen Herren, die Sie besuchen, zu griifien bitte, verbleibe ich mit besonderer Hochachtung Ihr ergebner Diener Anton Krempl Parochus. 2 . Ilirski pravopis in Kopitar. — ,,Dogodivšine“ 9tega Sušca 1839. Visokopoštuvani Gospod! Ena prehitreča prilika me primora, Njim samo nekaj malega, pa še to ne kaj takšega pisati, kaj želijo. Z’ Kopitarom je ne nič, on ilirske pismenosti ne terpi. On mi je kratko odpisal z’tem: Fiat experimentum in anima vili, bacljte ber $Prebiger in ^jSeft, unb htedeicfjt ein anberer tproteftont in tprag, unb ber brcate Ljudevit tnarb gemdtjtt.— SRan braudjt ficf) bodj nidjt ju iibereiten, jonbern man rnarte, ob er e§ and) uur bet) betn 9tatl)» jamen anprie§. — @d)on ba§ bon Mandich ift beffer. — Sennt SE)r Ljudevifs erften ®erjud) 1830? — etc. Namesto obilnešega odpiska mi je poslal en zvesek, ke- rega Njim na preštenje priložim. — Ali jaz mislim, da nebo ravno vse na to prišlo, kak se naskrižnemi Kopitari vidi. Dr. Gotweiss je našemi Guberneri za ilirskega pismenstva volo pisal, pa tam beržčas tudi nič nebo. Jaz bom enkrat z’ mojimi Štajerske zemle historiami skusil, bo pa morebiti še prejd gdo začetek naredil. Z’ posebnim poštuvanjom Njihov odpertoserčen prijatel Anton Krempl. 30 3. (20. III. 1844.) ,,D o go div šine" četrtič predelane in potrjene. Klajžar in Muršec korektorja. Visokopoštuvani posebno čestivredni Gospod! Z’ veseljom sem po mojem školniki poslano prijatelno pozdravlenje prijel, ino Vam serčno zahvalim za Vašo na me nepozablenje. Ali jaz prosim za odpušenje, kaj se preči pod- stopim, iz Vašega prijatelstva hasek vzeti. Moje „Dogodivšine štajerske zemle i. t. d.“ (štertokrat predelane) so od c. k. vik- šega policajskega ino knigosodničkega dvorskega oblastničtva popunoma dopušenje natiskanja dobile. Tote bi jaz ali rad kak najprejd na svetlo dal. Da bi pa snažne ino prež natis- karskih pregreških se natiskale, mi treba dobre korekture. Do- bremi g. Klajžari sem zato pisal, ino njih pale za toto dobroto prosil. Da pa vem, ka oni imajo preveliko drugih opravil ino poslov, tak ponižno prosim, da bi Vi njim pri toti korekturi hteli na pomoč biti, ino bi tak ali toto natiskanje pod Vaji, dobrih gospodov, ravnanjom poželeti naprejdek ino vunspelanje imelo. Za narodne dobre reči volo Vas ali prosim za toto dobroto, ker Vas posebno poštuvajoč ostanem Vaš pripraven prijatel Na 20. den Sušca 1844. Anton Krempl Farmeštr. 4. Med korespondenco Murščevo je ohranjena tudi nastopna pesem, sigurno Kremplova, pisana lastnoročno od Krempla samega: Pesem od sv. Kirila no Metuda. 1.) O ves zrak napuni se Zdaj od moje pesmice, V’ keroj teče hvala, Kaj Kiril r.o brat Metud Za Slovence telki trud Sebi sta zavdala. 2.) Hvalo vama bratoma Vsa slovenska zemla da, Hval no slav stotine, Kaj sta Evangelsko luč K’ nam pernesla, no ž’ njo kluč Rajske do višine. 31 3. ) Krez Slovence ravno je Nekaj že razlila se Svet’ga Kersta gnada, Ali da so skrivnosti Vere ne zastopili, Nej’ pernesla sada. 4. ) Vidva nje vučila sta Reči pisma svetega Po slovensko ravno, Tak kak so v’ gorečnosti Vsi želeli slišati Že Slovenci davno. 5. ) Zdaj Slovenci čujejo, Da v’ to čast pozvani so, V’ kero vsi Kristjani. O kak pojejo na glas, Kak je blažen toti čas, Ker je njim zdaj dani. 6. ) Vse per njih se premeni Od dozdajne žitnosti Na čednešo djanje: Misli njihove le so Zdaj obernjene na to, Kaj je njih pozvanje. 7. ) Svoje krive zdaj Boge, Kak verjeli so na nje, Radi zapustijo, No le pravega Boga, Neba, zcmle Stvarnika Združeno častijo. 8. ) Njihov ofer nej’ živad, Kak nje prejden šli so klat V’ njih bolvanskem logi; Svoje serca pred altar Ta pernesejo za dar Zdaj nebeškem Bogi. 9. ) Da bi v’ mirni zložnosti Le pravico lubili, Je zdaj njih želenje; Po živlenji totem pa Da bi prišli v’ ono ta Večno zveličenje. 10.) O Kiril no brat Metud! Bod’ za vajni sveti trud Hvala vama večna: Vsa slovenska zemla je Le skuz vajne navuke Tak postala srečna. 11. ) No če ravno nemški jal Ne terpi nič totih hval Od slovenske sreče, Pa, kaj Raj nam je odpert, On na nas ’ma velki serd, To nas naj ne peče. 12. ) To pač serce nas boli, Da te svete včrednosti Nemec dolzavdari, No slovensko kralestvo Mu razdret’ pomagajo Hunoski Madjari. 13. ) Duge lžta ah za to Serce nas bolelo bo, Kaj smo prišli v’ sužnost; Naj pa bo pritožena Vama svct’ma bratoma Naša tu nedužnost. 14. ) Prosta vidva tam za nas, Da k’ nam pride tisti čas, Kerega želimo: Da se vsi zjedinli bi V’ veri no pismenosti, Kak od vaj’ se včimo. 15. ) Prosta, da Slovenci vsi Si za lepe znanosti Oster trud zavdajo, Da modrost bi njihova Sama njim odkrivala, Kaj Slovenci znajo. 16. ) Prosta, da bi svoje le Vučenosti narodne Zbudili Slovenci, No se nebi gledalo •* Samo ta, kak storijo Dušmani no Nemci. 17. ) Prosta, da Slovence vse, Da so ene matere, Veže ena vola; Naj rod roda ne čerti, Temuč zloge se deržl, Tak kak rozge kola. 18. ) To izprosta v’ nebi tam Slavna sveta brata nam: Sprosta nam pobožnost, Sprosta dar j edinosti Našem velkem narodi, No na vsigdar zložnost. A. Krempl. 32 VII. sf/Va^Zo/z/ro Z?Z ZaV^o /ra /?^Z Zr/jv /ra Za/rr /rresZa Lo§a LavLeZs. Z^vrva §em §a Zr/cZZ r/ Z^ZZ/rZ ^oZeZ Z^o//§ZZZZ, a Z>/'L ^e/rr o/ZZocZZ, /Za /?/-ZoZ>cZ//r, Ho §e//r ^/>oL/raZ, /Za /e n 2M^Z L: Mrr-FcVrrZ/rr o^o/ZZsZ/^Zvo/rr Ze/- aam HaLe, H«HF//e „a/e^e" /e mo/nZ M//-Fec §ZacZZZZ Hc>Z orZZvMeZ/ //Zeme/r/Ze /Zece, /'a/?//' Ze§a /?/'§///« /rosr /ra /r/-aZ ^Z/-a/r/ M-rHoZ« ZZ^Za /rrc>/ro§/-a//r „Z/e/rrZeZZe", ceL /ra /e H/v/ra. Z^o/Z/t/I-/e /ro/Za/r Zs L raceZ/r/ca/rra, HZ §Za /e/Zr/a cZZ/rZ, /ra/Sz-L /e „ZV /<.'/) Den 12/3 842 Um Ihnen, lieber Herr Nursciietr, zu beweisen wie herzlich, mich Ihr Brief freute, u. Sie aufzumuntern auch in Zukunft, mir manchmahl ein Paar- Zeilen, zukvmmen zu lassen, will ich ihn, nach heute beantworten — Sie suchen mich zu beruhigen, mir Hoffnung zu geben — ach! mein guter Nurscketr, ich kann u. will es nicht verhehlen, daß der Gedanke an V., mir die Seele, mit unendlich tiefem Kummer erfüllt! Die wenigen Zeilen, welche ich heute in Ihrem Brief, als Antwort aus mein Schreiben vom 7u-n eingeschlosseu fand, machten mich neuerdings, unendlich traurig, da sie mir- leider, ein neuer Beweis, ihres gänzlich unzugänglichen Karakters sind. — Sie sagen selbst: „Zartheit, u. Weiblichkeit fehlen." In ihrem Alter! Glauben Sie, daß man ihr, diese beyden Eigenschaften geben kann? — Wie kann man der Hoffnung Raum geben, ein Wesen zu bessern, das nicht an seine Fchler glaubt? alles nur für Ungerechtigkeit, Verfolgung etc. hält. — Wie ist auf ein solches Wesen zu wirken? Auf ihr Herz.—Ich mochte bey Gott! fragen: hat sie denn ein Herz? V. liebt nur sich selbst! u. Egoisten sind mir fürchterlich. — Doch Horen Sie lieber iViurscbetr, ich will Ihnen alles schreiben, damit Sie u. Frl. 8. so viel als möglich klar über diesen -- verzeihen Sie — ab¬ scheulichen Karakter sehen; doch darf V. nicht erfahren, daß ich Sie davon in Kenntniß setze, da sie um Stillschweigen bath — ich es aber für meine Pflicht halte, es Ihnen zu schreiben. — Am Gce erhielt ich von V. einen Brief/die, welche ich früher erhielt, enthielten nur ungeheure Phrasen, voll Liebe u. Zärtlichkeit, jedoch jedes Wort, das liebevoll scheinen sollte, dick unterstrichen; ich fühlte wohl, daß all das nicht vom Herzen kam, doch schien ich es zu glauben, u. dachte: jetzt spielt sie zwar nur Komödie, doch endlich wird es doch vielleicht Wahrheit"/ voll Klagen, über nahmenloses Unglück, Verfolgung, allein — Fremden /ein Theil davon fällt auch auf Sie/ überlassen zu sehn etc. etc. eniin Klagen, die Hülle auf Erden zu haben, u. das Alles nur aus den: Grunde, weil man sie nicht verstehe, denn es handle sich nur um leichte Versehen — leichte Fehler — n. jedermann habe ja Fehler. Darunter, waren ein paar impertinente Ausdrücke, über Frl. 8., u. nllerley über 2's. gemischt. Endlich wendet sie sich an mich, von meinem „ihr bekannten guten Herzen" mit Gewißheit, die Gewährung ihrer Bitten hoffend. Uciis y, ZcUcuclnns Fasten- Predigten gehen zu dürfen, n. 2ch/s daß 8ernti. alle Wochen 2—3 zu ihr, u. sie jedes Monath 1 mahl zu Lös. gehen dürfe. - Durch Frl. U.s n. noch einen andern Brief, war ich schon von ihrem abscheulichen, hinterlistigen Betragen benachrichtigt! Ich war in tiefster Seele betrübt! um so mehr, da ich es nur zu gut fühle, daß ein großer Theil der Schuld, auf mich zurück fällt. — Ich überlegte nicht lauge, setzte mich hin, u. dachte, vielleicht gelingt es mir ihr Vertrauen zu gewinnen! Ich schrieb ihr so weich, n. gemüthlich als es mir, mein bewegtes Herz eingab! — Ich machte ihr gar keinen Vorwurf, bath sie nur, Alles was man ihr sage, aus einen: andern Gesichtspunkt anzusehen! Sie sehe Alles in falschen: Licht, es geschehe ja nur für ihr Wohl, für ihr Glück! etc. etc. In Bezug auf ihre beyden Bitten, könne ich unr sagen, daß 33 ich jetzt in Bezug auf sie, nichts mehr zu erlauben, oder zu verbiethen habe; das; ich alle meine Rechte in Frl. S-u.'s Hände, mit der Überzeugung, treu für ihr Wohl zu sorgen, gegeben habe. Übrigens würden sie ihr gewiß gerne aus irgend einem Buche der Art, vorlesen, oder ihr zu lesen geben! Dasselbe gelte auch in Betreff der 8. Sie wünsche sie so oft zu sehen, weil sie sich un¬ glücklich fühle, um ihr volles Herz ausschütten zu können. Ich sagte ihr, das; so oft sie wolle u. könne, statt zu 8. zu gehen möge sie mir schreiben, Alles was in ihrem Herzen, u. Kopf vvrgeht — sie würde bestimmt vergebens, eine treuere wohlmeinendere Freundin suchen! — Als Antwort auf diesen Brief, erhielt heute jenen, in Ihren Brief eingeschloßenen Zettel. Sie fängt damit an, mir zu sagen: sie müsse mir widersprechen, in Bezug meiner Antwort, aus ihre behden Bitten; Sie läsen ihr zwar alle Tage aus blir. vor, doch mache eine Predigt weit mehr Eindruck, besonders da sie mit dieser, wie sie sagt: „forte persug8ion" hin ginge. In Betreff der 8. solle ich nur ihr glauben, sie spräche nichts was nicht die ganze Welt hören könne! — Nicht ein ge¬ mächliches Wort — außer ein paar unterstrichenen bien nimes blenr.! Ich versichere Sie, es schnitt mir durch die Seele! Wie ist auf sie zu wirken? wie ist es möglich so ganz ohne Gemüth, ohne Herz zu sehn? — Sie glaubt nicht an ihre Fehler, hält Alles nur für Ungerechtigkeit, Qnnlerey — wie ist sie mit diesem Glauben zu bessern? — Dann scheint mir, als nähme sie so einen bestimmten Ton an; während dem sie mir Klagen über Klagen schrieb spielte sie vis-L-vis von Frl. 8. u. 2.8 die Zärtliche — wie abscheulich — wie falsch! — Ich schreibe ihr nicht, bis in einiger Zeit, bis ich wieder ruhig bin! Zu was auch — sie schreibt doch nie offen, nur immer das was sie will, u. was sie für meine Individualität für passend hält — u. Alles was ich ihr sagen könnte, gleitet spurlos an ihr ab — mithin wozu? Doch, Gott möge ihr die vielen kummervollen Stunden verzeihen, welche ich ihr verdanke! Tausend Dank mein guter iVluwcbetr, daß Sie der armen 8sr. treu beistehen; sagen Sie ihr von diesem Brief, was Sie wollen; ich würde es ihr selbst schreiben, allein zweymal solche Sachen niederschreiben — es ist einmahl schon zu viel! — Schreiben Sie nur recht bald wieder, bitte — bitte. — Meinen guten Franzi küsse ich tausend- mahl! Allen die sich meiner erinnern, viel Schönes. Sollten Sie den O. ÜHtt- mazcer vor seiner Abreise sehen, sagen Sie ihm u. seiner Frau viele herzliche Grüße. Nicht wahr Sie schreiben mir bald, u. viele cketail8. lt. K. VlII. Vukotinovic lVlurscu. (31. okt. 1842 iL lVto8lavine.) öa/rrr //«//6/7«. — ^0/ /-/arrÜL. — Ovo/- Z/r üjubermi domorodce! OuM je, sto SSM se od Va8, i od u^odnoZa Oradea odelio, i du§o je ?ai8ta, 8to 8arn Zutio , premda 8am obreko, da cu Vam pl8ati . . . ^.li Vi čete 8ami ^nati, kolilromu na- paüovanju 8U covecan8ka preduretja podvarLena, ceüoputa ne- moLemo ono uciniti, Zto Lelimo; to Vam be? gvakoZa U8llenja kanati moAU, da 8e rado8tno 8misljavam na one cs8e, Koje sam u VaZem druLtvu u kratnilr okolicak Oradea sproveo; ako 6o§ dade, videt cemo 86 na Zodinu opet, i to na dulje vreme. 3 34 Mi imadosmo ovih danah veliku svečanost, inštallaciu bana Grofa Hallera. Mogu Vam reči, da ovakove fvečanofti kod nas nikad nije bilo, sila biaše ljudih fvake variti, to če Vam i novine naše bolje i obširnie opisati; toliko je iftina, da se je u velikom množtvu fveta duh narodni eclatant ujavio; ova in- stallacia je novi triumph za našu narodnoft, nova demonftracia, koja strahom puni antinationaliste naše. Jafno se je uvidilo, da samo ono puk i narod zavnjima, šta je narodno, da se nad onim samo ljudi raduju, što je domorodno. Ofobite za- fluge si je kod ove prilike naš Episkop Haulik načinio; on se je fafvime za narodnu partiu ilirsku javno u Sefsii regni- colarskoj izrazio, i krepkim i izvarstnim govorom banu novomu izručio prava naša municipalna, i fvetinju narodnofti naše . - velela mu majka! ... Od bana ništa još neznamo . . Na¬ rodnoft i prava naša morat če braniti, jer to sam dvor hoče. Toliko o narodnoj ftvari, koju bog da čuva! Jeli ste „Kolo“ dobili, ali ne, jošte neznam; koliko mo- žete, molim Vas opravdajte nas pred pronumeranti, da mi nifmo krivi, što tak kasno dobiju knjige fvoje. Ja ču sad na skoro izdavati historičke pripovedke, molim Vas kano prijatelja literature naše, da kad oglas čitali budete, nekoliko mi predbrojnikah priskarbite. Oftajte zdravo, i verujte da sam ja Vas počitujuči priatelj Vaš Ljudevit Vukotinovič. U Moflavini 31 a Liftopada 1842 IX. Mariborski prof. Rigler Muršcu. (13. VIII. 1843.) Fefilerjeva dela. Marburg den 13. Augst 1843. Euer Hochwiirden ! Slteffer unb @e(b tiep Costanjovetz burdj grau ticnt 2Biber= fjofer bejorgen, bie erfucfjt ttmrbe bag @anje betrt |j. SBofart in (Šiiti einjuljanbigen. Oljne 3»eifet mirb SEjnen ber gettmljnticEje ©emmetbotEje S9eibeS fcEjon iiberbracEjt Ejabert. SDie gefjterijcfjen SSerfe betreffenb roenbete idj nticE) fogteicb) an tprafeiten ©pecfmofer. ftttein ec bebauerte mir nidjt ge= faltig jetjn ju fonnen, meil er gepter§ SBerte eiitem Sefannten in ©ratj abtratt. 3dj jetbft 6efi|e nicEjtS trnu gefjEer. 35 Heute Vormittag erhielt ich ein Schreiben durch die Post aus Klöch, worin mir die Mutter den Auftrag gibt, eine Schachtel mit Kirchensachen und wärmerer Kleidung für Pepi mit Stellfuhr nach Cilli an Wockan zu befördern. Allein von der Schachtel bekam ich nichts zu seheu, und mnß daher abwarten ob überhaupt eine komme. Es war ihr sehr schwer von Pepis Uebelbefinden zu hören. Es freut mich aus ihrem Billete der Mutter gute Nachricht geben Zu können. Indem ich Ener Hochwürden und meinem Schwager den Wünschenswerthesten Erfolg der Badekur wünsche, entrichte ich von allen an Beide die herzlichsten Grüsse und bleibe Euer Hochwürden aufrichtig ergebener Fr. Rigler^) st oska/r'm ^luz-Lssvi §s na/m/a kuaü' w-/s /nLnro ns ne -wnrn.' Marburg den 7. Juny 1843. Euer Hochwürden! Ich erhielt ihr Schreiben vom 2. Juny in deni Momente, als ich in den Wagen stieg um den jungen knlskerro für die Pfingstferin nach Ankenstein zu begleiten. Gestern spät abends zurückgekehrt, habe ich heute keine dringendere Pflicht zu erfülle», als die Beantwortung Ihres Schreibens, die ich sogleich mit der Versicherung beginne, daß mich Lichteueggers Tod in der That schmerzlich berührt habe. War er schon als Gymnasialfchüler nur lieb gewesen, so gewann ich ihn im verfloßenen Jahre noch lieber, indem in unserem Gespräche so mancher schöne Zug seines Geistes und Herzens liebenswürdig hervortratt. Dazu kam noch Ihre Empfehlung, Ihr Lob, und es thut mir ungemein weh, einen so soliden Charakter, einen so bildungsfähigen Kopf einer edlen Lausbahn so frühzeitig entrißen zu sehen! Es dürste dem H. von Rebenburg keine leichte Sache fsyn, einen gleich gewandten und gleichgesinnten Erzieher für seine Sohne zu finden! Forderte er nichts weiter als einen geübten Informator, der mit freundlichem Benehmen Geduld und Eifer verbindet, nähme er ferner au Mängeln der äußeren Form nicht allzu großen Anstoß, sondern wartete ruhig den umbildeuden Einfluß der Zeit und Lonversation ab — so wäre in allen diesen Beziehungen Murschetz urit gutem Gewissen zu empfehlen. Murschetz hat Kopf genug, um sich in die Welt fügen zu lernen; er ist als Instruktor durch mich vielfältig geübt und beschäftigt, und unterzog sich erst Heuer der Instruktoren-Prüfung für die Grammaticalclassen, wo er ein appcobstur erhielt. Seine Hosmeisterei würde ihm auch den unschätzbaren Vortheil ge¬ währen, daß er durch einen festen Beruf an ein solides Haus gefesselt, nicht Zeit fände, leichtsinnigem Umgänge sich anzuschließen, und schon aus Ehrgeiz und Furcht vor Beschämung den eigenen Stridien mit zureichendem Fleiße obliegen würde. — Sollten Euer Hochwürden finden, daß Rebenburg seine Forderungen nicht allzuhoch spannt, und billigerweise auf allmähliche Einübung und Ausbildung des Hofmeisters Rücksicht nimmt — so bin ich sehr bereit, für Murschetz's Empfehlung jene Schritte zu thun, die sie dafür als geeignet Erkennen werden, und ich erwarte hierüber Ihre freundschaftlichen Winke. Indessen theile ich dem Murschetz über Ihre vorsorgenden Plane und dem Wenigen, was ich selbst hierin allenfalls zu thun im Stande bin, keine ^>hlbe mit, um nicht Erwartungen zu wecken, die ohne unsere Schuld in der Folge getäuscht werden könnten. Vieles und Herzliches möchte ich mit Ihnen in vertrauter Mittheiluug vesprechen und durchplauderu: nur auf dem Papiere will es mir nicht ganz 3* 36 X. Kočevar Muršcu. (1843—1849.) 1 . (16. XI. 1843.) Muršec v Dobrni. — Priprave za izdanje slovarja. Cestiti gospodine! Dragi prijatelju! Dobio sam vaš pervi i drugi list, i s’ veseljem vu njih čitao sam, da se jest Vaš telovni stališ v usled potrebovanja do- bernskih toplicah veorna pobolšao. Sto nišam na Vaš pervi list odgovorio, jest uzrok tomu moje čekanje na Jambrešičov i Štuliov rečnik, koje mi Vraz poslati če. Odmah kako te rečnike dobit ču, moramo naš posel početi. Nego ne tako, kako smo se u Čelu divanih. Mi ne potre¬ bujemo drugih nego Stajercov za spisanje rečnika, i vas posel nadeliti če se medju sledeče osobe: Muršec, Ulaga, Drobnič, Pirš, Orožen, Wolf, Kočevar, a služiti se čemo sledečih rečnikov : Stefanovič, Belostenec, Jambrešič, Štuli, Voltiggi, Murko. Na Vas smo odlučili izdelanje sledečih slovah: a, b, c, d, e, f, g, h. Vi imat čete nekoliko posla z’ ovimi slovami, a ne odviš, jer ove slove malo rečih imadu. Svaka reč se mora u našom rečniku osobito početkom verste [^eite:] pisati, bila ona reč korenita, ili imala ona koren u drugoj reči; na primer: Glava, f. £>aupt Glavno adj -- Glavač m. — — Glavar m. - U ovom obziru imat če naš rečnik razlučak od Murko- voga rečnika. Koja reč jest samo kod Slovencah običajna, onoj nad) SBunfd) gelingeit. $ie ftcber Ifiuft mir nid)t icfmett unb geluanbt gcmtg, bnž ^Sapier ift mir ju unjtd)er u. berratJjerijd). ©o jbeljalte id) ba§ ©d)bnfte unb §erjlidf)fte jener $eit nor, mo @ie, unbelnftigt burd) Stmbož« unb §ammergeti3fe (bettn id) mofjne jept Bei Kollar), in meineut .sjoitic 9(uge gegen Sluge SKunb gegen SUtunb mir gegenu&er fipen. $af! bicfe $eit verijt tmlb er|rf)eine unb ©ie biž bai)in bež nngeftortcften 2Bot)Ifet)nž fid) erfreuen ntbgen, rounfct)t famt feiner ganjen gantilie mit bem ®efu£)Ie tonfjrer greunbjdjaft QI)r aufridjtig ergebener greunb 5?r. fStglcr. 91. ©. Stjre SBriefe Bitte idj burcfjaitž nidjt ju franlieren. ©ie feljen,. ntit meid)em ŠBeifaiei id) Oorgelje! 37 se mora pristaviti = Slov: = koja samo u Horvatskoj, onoj = horv: =, koja u Serbii, onoj = Serb: =, koja u Serbii i horvatskoj, onoj Serb: horvetc. Primetit moram, da se i dalmatinske reči s’ == serb: = naznačiti imadu. Voltiggia mi ne treba. Vi čete od mene Belosteneca i Štulia dobiti. Onda pak na delo. Vaš Sluga i prijatel 18 -Jf 43. Kočevar 2. (26. XI. 1843.) Načela za uredbo slovarja. Čestiti Gospodine! Dragi priatelju ! Na Vaš zadni list imam čest odgovoriti sledeče: za 1. Azbučni red jest naravan, kojega ste u Vašom listu naznačili. On dakle biti če, kako sledi: a, b, c, č, (č), d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, r, s, š, z, ž, t, u, v. za 2. Štefanovičevo 1^ pisati čemo s’ dž. za 3. Buduč da se č izgovara jednako kao č, tak se nesmije jedno od drugoga odlučiti. Sve reči dakle, imale one č ali č u začetku, moraju se smatrati, kao da bi tve lamo [s’ . . im] č ali samo [s’ . . im] č za pervo slovo imale. č i č idu dakle u jedan red, na primer: čabar m. ber 3oBet čalma f. — turban čud f. ba§ 9?aturell čvor m. ber ftnoten čorav adj. eindugig. Mi potrebujemo kod ove tlove i zato, da naznačimo, jeli tj d) od c ili druge slove izvira. Kad tjcf) od c izvira, onda pišemo č, kad pako od k, t, etc., onda č. za 4. i 5. Imena mestah deržavah i svetnikah neka ostanu u azbučnom redu. Mi njih nečemo dakle na koncu knige tiskati. Kod fvakog takovog imena te moraju u redu pristaviti one reči, koje od mestnih, deržavnih i svetni¬ kovih imenah izviraju. ad 6. Diminitiva se moraju s’ primernimi pristavkami pisati, ad 7. Naznačenja = horv = terb = itd. neka izostanu, iz uroka, kojega ste u Vašom listu naveli. ad 8. Turske reči neka se pišu u azbučnom redu sa zvezdom (*) 38 ad 9. igre, i običaje ni treba opisivati. ad 10. Ja mislim, da vi d e mi ni potrebuvali nebi. Po mojom mnenju bi koristno bilo, da Ivaki od nas prie, nego Ilovar spisavati poeme, reči od svojih flovah iz Mažura- ničevoga rečnika izvadi. Kad čemo to učiniti, onda če Ivaki videti, kakov nalik naš Ilovar imati mora, jer je probitačno, da se mi forme onoga rečnika u fvačem deržimo. Izvadite dakle reči od vaših flovah iz Mažuraničevoga flovara ter onda nje s’ rečmi drugih flovarov u red spravite. Delajte s’ časom, jer nije moguče, da bi mi do Božiča gotovi bili. Sreča, ako u pervom polletju godine 1844 našu sverhu dostignemo. Vaš 18 ff 43 brat Kočevar. 3. (31. XII. 1843.) Nameravani slovar. — Slovnica za slovenske šole. Dragi prijatelju! Evo šaljem Vam Belostenca, i buduč da mu jest negdi glava ostala, priklopim Vam glavu od Habdeliča. Habdeličev flovar jest več horvatski, nego Belostenec, toga radi mora nam pervi hasnovitiji biti, nego drugi. Vi sad fve knige za spisavanje flovara imate, a mi još ne. Nam još Voltiggi i Štuli manjkaju, premda nje jest nam obečao Vraz prie^dviuh mesecah. Zato bi nam veliku ljubav učinili, da bi Vi Štulia i Voltiggia tako raskomadali, kako sam ja Habdeliča i Belostenca raskomadao, i da bi nam Ilove od i do v od onih poslali. Kad bude slovar gotov, onda čemo fve sdušno povratiti, za da se raskomadane knige opet vezati mogu. Na Vaše pitanja sledeča odgovoriti mogu: ad 1. radi naznačenja sl = sb — dl = hr sam Vašog mnenja ; ad 2. Vide potrebuvati se mi dobro čini; ad 3. Meni se čini, da bi probitačno bilo, fve pristavke, koje iz imenah izviraju, u flovar metnuti, i nista u tom obziru izpustiti. ad 4. za razločit razne smisli rečnih moramo potrebuvati 1.) 2.) 3.) a ne ; — ; — ; — ad 5. i priloge staviti jest potrebno. ad 6. Kod imenah žival, seli i rud Linnea se deržimo. Ako bi nam Caf u tom poslu pomagati mogo, bi nam bila velika pomoč, flovarom Jungmanna se nemožemo služiti, 39 jer mi samo jugoslavianski flovar pišemo, u kojega se češke reči uzeti nesmiju. ad 7. č, č Vam nemogu odkružiti. Mi da smo se u mnogom obziru našog slovara zjedinili, i sad jest potrebno, da ja o tom i drugim našim sudelavcem pišem. A to bi mnogo pisanja stalo, i morbiti me fvaki razumio nebi. Zato Vas prosim, da bi mi Vi jedan izlomak slovara, kojega ste več spisali, poslali. Taj izlomak, bilo u njem samo petdeset ili još manje rečih od slove B ili od slove č , bude nam za pravilo. Jedan prepiš od izlomka svakomu sudelavcu poslat ču, za da svaki previdi, kako ste vi Ilovar spisati počeli. Samotne kasnite, da mi ga pošlete. Što se slovnice za naše škole tiče, Vam mogu kazati, da izvan Vas i Matjašiča nikoga nepoznadem, koj bi kadar bio, da nju izradi. Zato, ako vi vremena nemati, namamite Matja¬ šiča za ovu[o] delu. Ja i Ivi drugi sudelavci Ilovara još izvadjivamo reči nam odlučenih Ilovah iz Mažuraniča. Ja imam Ilove /, m , n, i budu još prie dva meseci pretekli, neg bom sa izvadjvanjem ovinr gotov. Da sam u vek kod kuče, bi mi delo spešnije za rukom Pošlo, i ja bi prie gotov bio. Nu razni izvanski posli mi vreme oduzimaju, te delo u kuči stati mora. Vaš 18 { a 43. iskreni prijatelj Kočevar 4. (9. II. 1844.) Nameravani slovar. Čestite gospodine! Dragi prijatelju! Iz Vašoga lista videči, da Štullia i Voltiggia raskomadati nedovolite, nepoznadem načina, kako bi mi u Celskom kotaru nahodeči se spisatelji rečnika našu zadaču [izpuni] izraditi mogli, buduči da i u Zagrebu, kako mi Vraz piše, ni jedan ni drugi rečnik dobit se ne može.^ Zato Vas zaklinjam [kod] poleg svete stvari našoga tersenja, da Štullia razkomadate, i da od Gospodina Kvasa privolenje izprosite, za da mi jest slobodno i Voltiggia razkomadati. Rečnikom to ništa škodit neče, jerbo mi nje po sgotovlenju našoga dela svezati damo tako, da nitko poznati kadar ne bude, što se je [s] z’ njima dogodilo. Dajte si dakle dopovedati, i učinite to, što zahteva svetost naše stvari. 40 Sad još nešto od pravdah, kojih se u spisavanju Slovara daržati imamo: Ako stvar drobno promotrimu, se mi 5‘° pravilo, t. j. pri- davanje znakov: sb, dl, sl, hr, nepotrebno čini. Mi Slovar pišemo, za da fvaki, koj jugoslavjansku knigu čita, i koju reč nerazumi, u njem izjasnjenje nači može. Takvomu ni treba spomenutih znakah, koji k’ žudjenom izjasnjenjem niš nepri- nose. [Izjvan toga je naša namera, tve jugoslavjanske narečja u jedan kniževni jezik stopiti, i k’ tomu bi morao naš slovar jedno važno sredstvo biti. Mi se dakle čuvati imamo, da u slovaru razliku narečjah nenaznačimo. Naš Slovar u sebi daržat če sve reči jugoslavjanskih narečjah, i tako naredjen biti mora, kako da bi se samo o jednom narečju radilo. Odtale dakle sa svim razlikom. — K’ tomu još primetiti moram, da se mi točno takovo naznačenje nemogučno čini. Nitko medju nami je tako vest u narečjah jugoslavjanskih, da od svake reči znade, u koje na¬ rečje spada; a slovari u ovom obziru nisu tako ograničeni, da bi se u njima reči samo jednoga narečja, t. j. od onoga, od kojega naslov imadu, nahodile. Mi dakle u njima ne- možemo od svake reči svediti, jeli je dl. ili hr. ili sr. ili sl. Nekoje reči su sl. hr. i sr. druge hr. sr. i dl. Kod ta- kovih rečih bi morali troji znaki biti, ako našo delo točno opraviti hočemo, a to je još nemogučnije za nas, i ako bi bilo mogučno, i mi bi takove znake pristaviti hoteli, onda bi veoma mnogo truda imali. Pustimo dakle ovo naznačenje, i stavlajmo reči u slovar, kako se u drugih slovarah nalaze. U našom delu imamo mi po mojom mnenju sledeča pravila slediti: /.pravila, na koje ste Vi mene smislih:/ 1. Azbučni red je: a, b, (č, č) itd. 2. Stefanovičovo 1,1 se piše s’ dž. 3. Imena mestah, deželah, svetnikov se v azbučni red stavlaju. 4. Turske i druge tudje reči se takodjer u azbučni red sta¬ viti imadu. 5. Razne smisli [rečih] rečiuh se razločavaju po 1.) — -2.) — 3.) - 4 -) -• . * 6. Igrah i običajah ni treba raztumačaviti, kao Vuk Stefanovič. 7. Vide se slobodno gdagda piše, ma svak sudelavac samo kod svojih slovah. 8. Rastjem /.'^ftanjen:/ i živalam /:% fjiere:,' se pristavlaju, koliko se može, takodjer latinska imena — naj bolje po Linei. — 9. Svi pristavki, /.prislovki, 93eitoorter:/ koji se u onih slo¬ varah, kojimi se služimo, nalaziju, se moraju u azbučni red uzeti. Ako bi nekoje prislovke, koji od drugih rečih 41 izhadjaju, izpustili, misleči, da si one svaki čitaoc iz gra¬ matike sam tvoriti može, onda bi slovar nedovaršen bio. 10. To isto valja takodjer od prilogah. 11. Diminitiva se moraju staviti polag Jungmanna. 12. Pristavki se imaju staviti s’ onimi izhodi, koji se nalaze u drugih slovarah.* (Ja poznadem samo bolestan, a ne bolesten.) Ako pristavak ima više izhodah, tad se svi izhodi imaju naznačiti, v. e. dobar, dober, — i to po redu azbučnom. 13. Reciproca verba se post activa stavljati imaju. 14. Najviše se imamo Mažuraničevog Slovara daržati. Zato nam ni treba be lo pisati, buduč da Mo, kako u Mažuraniču stoji, to isto znači. Ja ni sam toga mnenja, da bi mi Mo na mesto belo, bilo, belo, b/elo, bije\o stavljali. Gdo bi mislio, da belo sve to znači? ako pak izjasnjenje od toga u slovar metnete, onda toliko truda imate, kak da ovako pišete: belo, adv. toeifj belo, vide belo bjelo, — beli, a, o, adj.: tneifs beli, a, o, vide beli bjeli, a, o, vide beli bijeli, a, o, vide beli bili, a, o, vide beli I u takovom redu se ima ova reč po mojorn mnenju u Slovar staviti. Ja se i u tom s’ vama ne slažem, da bi mi s’rce etc. pisali. Mi moramo sve u našom slovaru imati, što je u drugih jugoslav: slovarah, dakle: sarce, n. bag serce, vide sarce s’rce, vide sarce Pišite mi, [ak] či ste u svemu tomu moje misli, i onda pri- Priobčit ču ove pravila drugim stjdelavcom. 1 8 § 44 Vaš brat Kočevar. Još jenput: Sve reči, bile one substantiva, adjectiva, adverbia, verba etc., koje se u drugih jugoflavjanskih rečnikah nalaze, moraju u naš slovar stavljene biti, i to u azbučnom redu sa turskimi i dru¬ gimi tudjimi reči. Samo se čuvajmo, koliko je moguče, nemačkih rečih. Mi ništa novoga tvoriti nesmemo, nego naša zadača na to smera, da flovar, koj pišemo, sve imade, što jest u drugih slovarah. Naš slovar mora dakle imati sarce, serce, s’rce, — belo, bijelo, belo, bilo itd. posle dobar, dober, bolestan, a ne bolesten. * U nikojem ržčniku ni je najti bolesten, ma bolestan, ergo •jualis exitus est diligendus? 42 5. (25. V. 1844.) Kočevar išče Stullija pri Slomšeku in drugod. Čestiti Gospodine! Dragi prijatelju! Ni sam na Vas zaboravio, kako Vi mislite, nego ja Vam ne hotjah prie pisati, dok ne dobiah odgovora od G. Slomšeka, kojemu radi Štullia pisah. Žalibože Slomšek posla mi nekoliko rečnikah, a Štullia nima, kako on kaže. Kuda se sad uteči ču? Pisao sam u Zadar, a zalud; molio sam Celjskog Knigotaržca, da mi ga spravi, a od njega imam odgovor, da Štullia nemože dobiti. Šta ču učiniti? Vendar Iva briga za sakupiti potrebne knige na meni leži, buduč se naši sudelavci u Celjskom ko- taru zato ni nebrine. Gospodine ja Vas opet molim, da u ime Boga rasko- madate Štullia, kojeg u rukah imate, inače naša stvar napre¬ dovati neče. Zadaržaj priklopjene cedulice, molim Vas, da u Gradačke novine tiskat date, i da, što je za to potrebno, platite, što Vam po priliki vratit ču. Budite zdravi, i nagnuti Vašomu bratu 18 44. Kočevaru. 6 . (17. III. 1848.) Slovar je treba dovršiti. Murščeva „Slovnica". Velečastni gospodine! Dragi prijatelju! Skrajno vreme jest, da naš Ilovar sgotovimo. Zato Vas prosim, da Vaše Vam opredeljeno delo svaršite. Ako Bog da, ove[o] godine[o] kniga bit če pripravljena za Cenzuro, in onda se odmah tiskat če. Vaša slovnica dopada se ovde veoma, i ja Vam čestitam, da ste nju tak umno i točno po slovenskom duhu složili. Živili nam mnogo letah! Ostajem Vaš iskreni prijatelj 18 y 48. Kočevar. 43 v 7. (29. VI. 1848.) Deželni zbor v Gradcu. — Hrvatski pokret. — Jelačič. Dragi brate! Mislio sam, još jenput na sabor v Gradac dojti, nu posli moji nedopuštaju toga. Lečim dva bolestnika, koje nesmijem zapustiti. Zato Te prosim, da Doktoru Trumeru izjaviš, da on i za buduče zadarži moje mesto na saboru. Zadnji ponedelak bio sam u Zagrebu, gde jest velika razjarenost, što car neče da priznaje hervatski sabor za legalan, i što neče primiti hervate pod bečki ministerium. Z toga jest videti, da car i nemci Slavjanom ni jedne želje spuniti neču. Zašto dakle 40.000 hervatov karv proliju za čara i za nemačko prestolje. Car samo volje nemacah i madjarah izpunjuje, jer ga na to siliju, a slavjani nesmiju ni volje imati, jer [nim] ne imadu moči, kojom bi svoju volju podupirali. Za carstvu bi bole bilo, da jesu Hervati pod bečkom ministeriumu, i njegovo prestolje bi u ovom slučaju čverstje stalo. Nu car neče toga, jer jest to slavjanska volja, a car boji se, da Madjare rassardi. Bože daj, da nadvojvoda Jovan ovo stvar dobro razvidi, i da on vendar za nešto slavjanom na pomoč bude. Inače bojim se, da slavjani svu ljubav do bečkoga prestolja zgubit če. Da je Ban u Inšpruku od carske obitelji dobro primljen bio, i da su se nadvojvodica Sofija i carica plakale nad go¬ vorom banovom, to znadeš. I morebiti to znadeš, da u Inšpruku banu ni car ni nitko drugo od manifesta nista povedao nije, koj je proti njemu (banu) upravljen. Kad se ban k kuči vrati, i u celovac dojde, tamo čita spomenuti manifest z’ velikim udiv- ljenjem. Na to odpravi se u Vordernberg k nadvojvodu Jovanu, da ga pita, što ova stvar znači . . Ni znati, koliko dobrega izič če od ovoga posetjenja. Jučer, to jest: 28. svibnja vratio se je ban u Zagreb. Kako čujem, bila je velika radost tamo, gospoje jesu mi bakladu /•fjatetjug.'/ napravile. Piši mi, ako znadeš što novoga, 18 V 48. • Tvojomu bratu Ko j evaru . Sčt) fottte eliten ©toff ju einent $rmtenf[eibe ber (Srjtefjerin nteiner Socfjter ju itjrem Jcamengtage, ber ant 10. Suti jein mirb, regaliren. @ei jo gut, in bie ^anbtung be§ om §mtpt= toadjptage ju goljen, unb iEjtt ju bitten, bajj er bir einen foCcfjen gebe. ®er ©toff tanit 8—10—12 ff. CM fojteu. 9iicf)te itjm meine Šmpjetjtung au§, unb jage itjm, bajj it)n bitten tajje, _er mbdjte mir maž @ute§ unb @d)bne§ geben. Sei jo gut, beit ©toff aucf) Jtt jatjtcn k. 44 8 . (8. I. 1849.) Nedovršeni slovar naj se pošlje „Slov. društvu “ v Ljubljano. — Nemške pisarne. Dragi brat! Tak, ko Ti, mislim tudi jaz, de bi mi dobro storili, če bi naš začeti slovar Ljublančanom poslali. Zatorej bom vsim sodelavcom pisao, naj svoje pismena skorom zgotovijo, pa meni s’ posojenimi bukvami vred pošlejo. Tak tudi Ti Tvojo pismeno zgotovi, pa pod Četrtek pošli. Jaz bom potle celo delo sloventkimu družtvu v’ Ljublani [vroč] v roke dao. Noviga Ti nemorem ničesar pisati, ker se pri nas vse stariga derži. Pisarnice še so nemške, in pisarji nočejo od slovenskiga jezika ničesar slišati. Oni pravijo, de postave ni, po kteri bi pisarne slovenske morale biti, a kmeti neterjajo slovenskih pisem. Nemškutarstvo nam velike zapreke dela. Samo na Blagovnim (tReifenftein) so začeli pisarji kmetam službene pisma slovenski pisati. Pozivnice (SSorlobungSjettel) so tam vse poprek slovenske. Štibrar (©teuereinnetjmer) plačila u knižice slovenski zapišuje itd. Z’ tega je vedeti, de naši pisarji niso vsi nemškutarji. Bog bode tudi njim pamet razsvetio. Amen! Tvoj 18 -f 49 brat Kočevar. u hitrini. XI. Kramberger Muršcu. 1 . (21. XII. 1844.) „Kolo. 11 — „Sedem sinov “. — Čeh Moric Fialka. — Ilirske knjige. — „Pridige za svečenike “; list za preprosto ljudstvo. — Vraz, Danica. Novice. Častivredni prijatelj, ljubi domorodec! Lepo Vam sahvalim za prijateljsko skerb, kero ste do moje literarne zabave imeli, i po volji g. Vraza neke člance ilirske pismenosti poslali. Resnica je, de sim dozdaj veoma žmetno do ilirskih knig priti mogel, no na neke, ki sim želel, 45 duže od leta čekati. Na Kolo III. že dugo sim čakal, "sedem sinov od Žemlje „ več pred letom pri Damiani sim si naznam- nati dal, al še zdaj njih nemam itd. Čeh, keri je mojo nadlogo g. Vrazu pisal, je bil Moric Fialka, ki me je letos pohodil; bil je pred učitelj češkega jezika v’ akademij novega mesta a zdaj je pravi kapitan v terezianskem mesti na Češkem, odkod mi je več eno ljubo pismo poslal. Poročil mi je tudi Burianovo češko gramatiko, in tri zvezke izlazuče Olivera Twista, kterega je iz englezkega na češki jezik prestavil. Ali jas še od tega premalo zastopim; ako Vi nje brati želite, Vam njih bom radostno poslal. Kaj se poslanih knig tiče, sim izvolil sledeče zaderžati: Kolo. (Samo prosim, de bi g. Leihi Reg. kapel, povedali, de 3. Kolo že imam, i da neje več potrebno, de bi mi ga on poslal, kak sim ga prositi pustil.) D e m e tr a i K. Sakcinskoga. Od totih dveh prosim po prilici mi tudi prednje dele poslati; od Kola sledečega, kad izlazi. Znate mi tudi Iskro od Havlička poslati, ako jo 'mati ali dobiti znate, tudi Osmana, kada na svetlo pride. Kaj se vam zdi do "Antologije slavj anske,, u keri Grof Orsat Počič nekajj] dubrovačke poezie izdati nameni. Ako se Vam dobra zdi, prosim zanju. Vi mi zkus znate po g. Gebhardi knige poslati, druge prilike nemam. Kaj ste mi od Ptujskih duhovnikov pisali, mi veseli. Pa deno mislim, de Mi pridig ne potrebujemo tak, ko prosti ludje hasnovite nauke. Boljše bi bilo po mojem mnenji, de bi za ljudi izdali en list, ko je nemška pjitotfjea, cin ©onntaggblatt jur SMetjrung u. Grbcutung, ali kaj takšega. Pa to so samo moje misli. Da le deno enok začetek bo. — Slišal sim, de Vi bodete -učitelj vere na realni školi u Gradci. Dobro. Tim bliže mi je do enega milega prijatelja. Prosim Vas, ne pozabiti naprey na me. Da Vi, ko mislim, večkrat g. Vrazu pišete, prosim Vas, naj bi mu mojo zahvalo za njegovo ljubeznivo skerb do mene kazali. Ino, de od Danice rok 1839 imam, od kere mi broj 1. i 24. majnka (da sim ih ne dobil), popitajte, al bi nebi tota dva broja (za plačilo) dobiti mogel. I ako je moguče, naj Vam ih pošle. Za novo leto bom drugoč Danicu imeti začel. Imate li Vi "K met iške i rokodelske novice,,? i možete mi neke broje poslati? Rad bi je deržal, pa bi je pred rad vidik Zraven vašega dragega pisma sim tudi od staršov list dobil, keri me na gostuvanje mojega brata vabi. Pa po zimi potuvanje ne je ugodno; daleč mi je, ino zato se mnogo dnarjov izda, 46 kerih ravno dosti nemam — i zato mala mi je volja doljta iti. Kaj od tih pet rajniš sr. ostane, sranite za drugo krat. Ne zamerte mi, de sim Vas z’ telko rečmi obložil. Srečno. Vse dobro za novo leto tudi Vam želi vaš 21. Decemb. 1844. zvesti prijatelj Felix 2 . (19. V. 1845.) Vrazov dopis. — Ilirske knjige. Bogoslovec Šterman. Visokovredni gospodine! Lepo se Vam zahvalim za vašo dobroto, u kojoj ste mi veoma ugodne knjige poslali. Več i dopis g. Stanka Vraza me je sasma razveselio. Nezamerite mi, dragi domorodče! da Vam nekoje knjige natrag pošljem i Vas molim, ih g. bogoslovcu Blažu Štermanu u seminište poslati, neka s njimi po Vrazovem povelji radi. Basni več pervo knjigo sam natrag poslao, tako i ove dve. Tretjo knjigo Kukuljeviča i drugo D. Demetra sam več zadnji put zaderžao, eto uzrok, zašto ih natrag šaljem. Sam dakle zaderžao: Osmana 2f30x Demetra dio parvi 1 Kukuljeviča knjiga 1. i 2 a 45 x 1 — 30 5 forintah a da 2 f. 30 x mojih novacah još^ imate, Vam onu polovicu pošljem s tom molbom, da ih g. Štermanu date, i me njemu priporučite radi sledečih poslovah književnih, koje on za g. Vraza upraplja. Jer me je g. Vraz na ovoga bogoslovca upeljao, neču Vas u napredak s takvimi poslovi motiti. Iskreno se Vam zahvalim za Vašo prijaznost i ljubav, s kojoj ste moje želje izpunili, i utam se, de Vašo domorodno nagnenje me u buduč ne bude pozabilo. Ne čudite se momu Ilirizmu, koj je istom u početku; zašto, bez jake slovničke podloge nemože inače bit, nego da mnoge pogreške činim, pisaoči, što mi od čitanja ostane. A utam se, de poznije slovnica i uvežba mnogo poboljšale budu. 47 8oZ Vam ckao u vašim novim stalisu srecu i MNOM UMclnid ckanak, 2asto bucko 8o§a moiio Vas ^alrvalni prisatols i ckomorockac ?elix 8orova 6. 19. 8vidnsa 1845. po^ckravim vse ckomorockce?) XII. Llomsek Nurscu. (1845—1861.) Äo/m /err/)/a/r /I/Z/o/r/eveFK I. (30. XII. 1845.) kckocktvürckiZer Herr lAursec! Verehrtester Freund ! Durch Herrn Hofkaplan Kosar ermuthiget bin ich so frey das Manuskript Orodtince ra novo leto angeschloßen mit der Bitte zu übersenden, es dem h. Oubernium vorzulegen, so wie das beiliegende Schreiben dem ?. ?. Herrn Gubernialrathe Kraus zu überreichen; — doch es früher zu versiegeln, nnd die stresse zu schreiben. Ich habe vor dieses Jahrbuch bei Kienreich drucken zu lassen, und ersuche Sie schönstens die Lorrectur möglichst zu besorgen. Darum überschicke ich auch das Hvlzstöckl, welches den Titel zieren soll, das Sie aber nicht vorzulegen haben, sondern nur der Buch- druckerey zum Gebrauche zu übergeben. Wird das Jahrbuch Anklang und Unterstützung finden, so wollen wir für die kommenden Jahr¬ gänge Stahlstüche besorgen. Wegen der Auflage werde ich unter Einem mit Kienreich unterhandeln. Wenn Sie das Manuskript mit dem Imprimatur erhalten, so bitte ich die Druckerei) zu betreiben, damit das Werk bis Ostern 1846 fertig wird. Alle Ihre etwaigen Auslagen und sonstigen Wege werde ich Ihnen mit Dank bezahlen. 9 HjeZovo je tucii pismo 2 cine 4. av§. 1888, kjer nasvetuje iVIurLcu, kako naj si urevi 2 ciruLbo potovanje k njemu. dlemLko pisano pismo se konca: »Lreknoi vok se spet viciimo! Ves VaL Lrecko". — Kraj ni naveven, a je Kotovo Lorova (Vorau), kjer je bil KramberZar korar. 48 Das Format wünsche ich dem Jahrbuche des Ignatz Jaksch ähnlich, das Ihnen ohnehin bekant seyn wird. Unter Einem lade ich aber auch Sie für die kommenden Jahre als Mitarbeiter an diesem Jahrbuche ein, im Vertrauen, daß Sie das Wohlthätige dieses Unternehmens würdigen und befördern werden. Mehrere thätige Slowenen haben beschloßen den ^Ilioli /.'dessen h. Schrift.'/ ins Slowenische zu übersetzen. Dazu brauchen wir gegen 30 Mitarbeiter. Ich wünsche dazu auch einige aus der Seckauer Diözese. Welche würden mir Euer Hochwürden rathen, die klopf und Herz dazu Hütten? Indem ich mich für das neue Jahr einer nähern Mittheilung und Freundschaft empfehle, wiederhole ich meine Bitte Huer biocürvüiUen ergebenster Diener St. Andrä an: 30. 10Wr 1845. Ällton Sloinschek 2. (10. I. 1846.) OwAL/r/ve. — /(oFcr/', Hvchwürdiger Herr üüursec! Verehrtester Freund! In der Hoffnung, daß Sie meine letzte Sendung erhalten, und nicht ungütig ausgenommen, übermittle ich Ihnen angeschlvssen '/. einen Schematismus mit der Bitte, solchen als ein Zeichen meiner Verehrung anzunehmen, das angebogene Paket aber ge- legenheitlich an Herrn Dechant ülmic nach Stadtl, vielleicht durch Vermittlung des Herrn Hofkaplans Koschar zu übermitteln. Ich habe mich bereits durch den Buchbinder Pirker von Wvlfsberg an die Kienreichs-Buchdruckerey verwendet, um zu er¬ fahren, ob, wann, und um welchen Preis sie die Auflage des Jahr¬ buches Orobtince übernehmen wollte. Sollten Euer Hochwürden Zeit erübrigen, selbst darüber Rücksprache zu pflegen, so würden Sie mir eine große Gefälligkeit thun. Ich glaube die Auflage mit 2000 Exemplaren machen zu lassen; das Papier braucht nicht besonders fein zu seyn, bis auf leinigei 100 pxernpl. die ich auf Velinpapier wünsche. Indem ich Herrn Koschar und dessen Herrn Kollegen KVeinüancll schönstens grüße, und mich Ihren: Andenken empfehle, zeichne ich mich nut aller Ächtung Luer Hocdvürcken ergebenster Diener u. Freund St. Andrä am 10./1. 1846. Slomschck. 49 3. (22. I. 1846.) OwöZZ/uce. — /o-F/. — Z.av. FLo/. Hvchwiirdiger Herr und Freund! Ihr verehrtes Schreiben Vvm 16 I. 1846 habe ich heute erhalten, und beeile mich Ihnen meinen Dank für die Uibernahme der Kvrrectur der Orobtince abzustatten, mit der Bitte, sich mit angeschlagener Zuschrift zum Kaikarn zu verfügen, in meinem Nahmen die Auflage abzuschließen, und den Druck möglichst zu beschleunigen, urit der Versicherung, daß ich Ihre Verfügungen ganz approbieren werde. kaikarn kennt mich, und indem Kienreich keinen (!) neuen Lettern besitzt, die Auflage aber keinen Aufschub zuläßt, sv haben wir keine Auswahl obgleich Kienreich billiger wäre. Mit den: Fvrmate Papiere bin ich einverstanden; die Lieder sollen mit kleinern, die übrigen Aufsätze mit den gleichen wie Krempls OoIZockivscine (!) gedruckt werden. — Sollten noch Anstände obwalten, sv bitte ich nur solche zu berichten, übrigens aber zu trachten, daß die Orobtince pisanka werden, und bis Ostern fertig feyen. Bei der Korrektur bitte ich meine Fehler auszubessern, etwa unverständliche durch perOarentkes zu erklären, und mir nach dem Drucke eines jeden Bogens 1 Bogen per kost zu übermitteln. Die Nachricht über die Erkrankung meiner beiden guten Freunde Kosar und üockl hat mich sehr ergriffen. Gott gebe beiden die Liebe Gesundheit wieder, und schenke uns beide Lieben-Braven! Das Befinden unseres Hvchwürdigsten F. Bischofes ist seit einigen Tagen besser. Mit Liebe Ihr Freund St. Andrä am 22./1. 1846. SlomschkK. 4. (10. II. 1846.) OwöZr/rZce. — /Cc>Fa/-, VoalZ. — Klocbrvürc1i§er Herr und Freund! Sie haben mich mit der ersten Sendung der Orobtince eben so überrascht als erfreuet; ich habe den 1^' Druckbogen noch nicht so bald erwartet. Ich danke also für den schnellen Erfolg. Uiber Ihre Bemerkungen folgen meine Ansichten: P. 13. pricke sockit Ävik in sveta wäre wohl bei Menschen zu brauchen; — Weil man bei diesen: genitiv sich das nekaj — 4 50 nekoliko: Etwas, einen Theil denkt; bei Gott, der Alle richten wird, paßt es nach weinen Begriffen nicht. Indessen bleibt immer der gleiche Sinn auch mit dem Oenitiv. p. 14. Ker ni clo nsik priloLno8ti — ist sehr gut, und ich danke für den Zusatz i, der mir oder dein Abschreiber in der Feder geblieben p. 16. oclpuZense als einmaliger — ockpusunsc als mehrmahliger Nachlaß wird nicht ohne Grund der Unterschied von Ihnen bemerkt: eigentlich oüpustense; ich bin nicht darauf gekommen, will es aber künftig beobachten. p. 9. otroke kositi bedeutet: Kinder erziehen; weil das ckeco reckiti zu körperlich klingt. Ich fand dieses Wort in Venc nectoIL- no8ti, so wie auch in Pvklukers p^iirrm. Es dürfte in Jnnerkrain zu Hause sehn. B. 2. Kar racli — kakor vam racko ist eine schöne Redensart an der Drau — am Pachern, und heißt: wie es euch beliebt, uach Belieben; darum möge es auch bleiben. — legati lügen scheint mir besser als laZati — auch wohlklingender. Man hört im Cillier Kreise i^IeZati 8e — leLnivec. p. 28. re^no straüvati — will sagen: scharf züchtigen. — p. 29. irtratiti heißt verderben — verziehen. — 29. üarovati koZa — Jemanden beschenken — belohnen; z. B. 8vatse neveZto äaruseso: Die Hochzeiter beschenken die Braut — reichen Ihr Gaben. ?er otrokak oder per otrokik ist gleichgültig; — der Wohlklang soll bestimmen. — Eine nachträgliche Einschaltung wird weder möglich /.'insvferne der Satz schon unter der Presse ist, aber auch nicht erforderlich. Sollten etwa Sinn-störende Druckfehler sich einschleichen, werden wir solche im letzten Bogen bezeichnen. Im IM Bogen habe ich nur folgende bemerkt: Am Titelblatt „ 2ten Blatte „ 3. „ 8^ Zei p3§. 9. 13. »13 5 „ kavatinskl Friedrich von unten delivci „ „ obrano von oben vstala von unten pesluZa solle beißen kavantin s, „ Fridrich „ „ delivci. „ „ vbrano „ „ ostala. „ „ posluLa. Doch sind diese Druckfehler nicht Sinn-störend, und der erste Bogen ist sehr gut ausgefallen. Gott gebe seinen Segen auch zu den folgenden, Ihnen aber auch die liebe Geduld, die ich von Ihrer Vorliebe zu unserm Volke u. zu uusrer Muttersprache erwarte. Auch mit der Ausstattung bin ich vollkommen zufrieden. Um Post- Porto und Schreibereyen zu ersparren, wollen mir künftig Uucr bilockuvürcken nur zu 4 Bögen zusamen übersenden; betreiben Sie indessen die Druckerey, daß der Druck nicht unterbrochen wird, und die Auflage möglichst bald vollendet werde. Auch werden zuletzt Umschlagsbögen in einem farbigen Papier erforderlich; wozu es aber noch Zeit ist. 51 So wie mich die Wiedergenesung unseres lieben Kosgr recht herzlich freut so schwer fällt mir der Verlust meines guten Freundes 3o6I. 80A 6g bi 2g nas LoZg prosil! Auch unser Fürstbischof befindet sich in Etwas besser. 26gs pg sebe ino Orobtince Vasi pnjg^ni skerbi priporočim Vgs St. Andrü am 10. II. 1846. ^ntori 8lomsek. 5. (8. III. 1846.) — /.av. F/co/. Hochwürdiger Herr Murschetz! Verehrtester Freund! Auf Ihr liebes Schreiben vom 26./2. folgt die Antwort etwas fpätt, weil solche durch die traurigen Ergebnisse unserer Diözese verhindert. Die Correctur der 4 letzt mir eingeschickten Druckbögen ist recht brav ausgefallen. Ich konnte nur folgende unbedeutende ^1en6g auffindeu: Aus diesem wollen Euer Hochwürden ersehen, daß fast keine ^inn-störenden Fehler Vorkommen, und wenn einige Schreibfehler Statt finden, so haben sich solche durch den Setzer eingeschlichen. Den Unterschied zwischen uli ? etwa, als Fragewort — und uls als Binde- bitte ich nach meinem Begriffe zu unterscheiden, und das Fragewort mit i — das Bindewort mit j zu bezeichnen, U)as der Abschreiber öfter verwechselt haben mag. Auch die Apostrophen bei K' — s' n. v' belieben Sie aus- zulassen, und die Vorwörter nur ü s, v doch vom nächsten Worte ubgesondert zu setzen, weil inan diese Schuirkel nicht mehr zu ge¬ brauchen Pflegt. 4» 52 Uibrigens wollen sie alle Aengstlichkeit bei Seite legen, und nur nach Ihrer Kenntnis; und Einsicht cornZiren; ich stehe für des iVWnuscriptes Richtigkeit nicht — verlasse mich aber ganz auf Ihre Einsicht. Der Umschlag wird auf gefärbtes Papier mit dem Titel und einer Einfasfung zu drucken seyn; dvch hat dieses noch Zeit; viel¬ leicht komme ich vor Beendigung des Druckes nach Gratz. Meinen Gruß und Empfehlung an meinen lieben Kosar ; dessen Genesung mich überaus freuet. Unfern guten Fürstbischof haben wir heute mit den hh. Sterbe¬ sakramenten versehen. Es ist fast keine Hoffnung zu einem Aufkommen; wir be¬ fürchten in wenigen Tagen verwaist zu werden und empfehlen uns insgesamt Ihrem frommen iAemento! Mit Achtling und Liebe St. Andrä am 8./3. 1846 um 6. Uhr Abends. Ihr Freund Slomschrk. 6. (22. I. 1847.) Hochwürdiger Herr! Berehrtester Freund! Werden über mein Schreiben mehr erschröcken als sich er¬ freuen, und würde ich mickst) getrauen Sie abermahls mit einer zeitraubenden Arbeit zu belästigen, wenn mir nicht ihre Vorliebe für unsere slow. Literatur Bürge sehn würde, daß Sie mir meine Bitte verzeihen — abermals die Kvrrectur des 2^,» Jahrganges unserer Orobtince besorgen zu wollen, und jene Verdienste zu verdoppeln, die Sie sich bei dem ersten Jahrgange erworben. Ich habe diesen 2^ . Jahrgang bereits als Abt von Cilli theilweise zusammengesetzt. Meine Reisen und übrigen Geschäfte verzögerten die Vollendung so lange. Nun muß ich mein Versprechen lösen, und zur Drucklegung schreiten. Angeschlossen '/. erhalten Sie das lAanuscript mit der Bitte, es dem ?. U. Herrn Gubernialrath Krmis überreichen zu wollen, Hochwelcher mir das Imprimutur zu befördern versprach. Unter einem '/. liegt eine Zuschrift all die Laikainische Buchdruckerey bei, mit der Bitte solche in die genannte Ollicin zu übermitteln, damit die Drucklegung bald möglichst ein¬ geleitet werde. >) nicht. 53 Ob Mangel eines schreibkundigen Copirers — denn ich wohne un deutschen — Lande — werden Sie verschiedene Schriften, aber ^uch viele Schreibfehler finden; — verliehren Sie nicht die Geduld! sollten Sie aber diese Korrektur durchaus nicht besorgen können, 1h wüßten die Satzbögen nach Lilli marschieren, und von der dor¬ tigen Geistlichkeit besorgt werden; was eben so zeitraubend als kostspielig wäre. Ich habe Euer Hochwürden in: Septber v. I. in Gratz be¬ tuchen wollen, aber zu meinem Leidwesen nicht getroffen; dafür wollen mich Euer Hochwürden in: schonen Lavantthale besuchen. Zum neuen Jahre übersende ich einen neuen Lavanter Sche¬ matismus, wiederhole meine Bitte, und bin mit Verehrung Euer Hochwürden St. Andrä am 22. Jänner 1847. ergebener Diener Anton Slomschck Bischof. Nachschrift. Das Manuskript ließ ich durch Laikam an Herrn Gub. Rath Äraus befördern. 7. (31. I. 1847.) /nr^zr^z' ZzzzZ. Hochwürdigcr Herr! Verehrtester Freund! Ich beeile mich Ihnen auf Ihre Anfragen dtL 28M d. M. Meine Ansichten mitzutheilen; und zwar acl 1. ) Der Ausgang in om — oma — omi ist mit am — ama — ami gleich üblich und stört die Verständlichkeit nicht; darum möge mail den einen oder den andern in der Schrift lassen. Grammatikalischer ist om — gelinder für die Aussprache am — und Letzteres von mir mehr geliebt. Ad 2. ) Der Genitiv nach dem Supinum ist wohl nur in jenen Redensarten überall gebräuchlich, wo inan sich einen Theil vom Ganzen denken kann. Hier entscheidet bei mir mehr der Wohllaut, als eine gramm. Lkrupulosität. Worauf ich Sie zu sehen bitte, ist die Verminderung des Ij. Ich pflege nur in den seltensten Fällen vor e und i das Ij zu brauchen, und schreibe ?em!e — krali statt Zemlje, kralji. — Auch mache ich den Unterschied zwischen ali? an? ali si doma — und schreibe als sed; — jiskal sim Za, alj ni ^a doma; damit das ali mit Ihrem deli? gleichbedeutend in den Brauch 54 kommt. — Uibrigens möge uns dabey der schöne Grundsatz des h. Augustin leiten: „In necessarüs unitas, in clubiis libertas, in omnibus caritas." Kommt das Manuskript in Ihre Hände, so wollen Sie gü¬ tigst sorgen, daß die Orckiuariatsapprobatiou von Seite des lla- vunter Ordinariats nicht vorgedruckt werde, auf das ich nicht als Herausgeber und als 7;pprodator zu gleich erscheine. Die Verunglückung meines lat. geschriebenen Pastoralbriefes fällt Ihnen nicht zur Last, sondern einer Ilibereilung, und dem Abschreiber in Salzburg, der es mit Fehlern abschrieb. Nun ist abermals Alles ausgeglichen; wir sollen darauf gar nicht denken. Ich wiederhole uochmahls meine Bitte, und bin mit Liebe Luer blocllvürdeii L>t. Andrä am ll l./I. 1847. ergebener Freund Llomschrk m. ia. /e />c>ü üÄom § svürem'Lom ^7' Hochverehrter Herr und Freund! Das hohe Unterrichtsministerium hat mir die Revision der llvwenischen Schulbücher übertragen. Ich habe Sie zum Repräsen tanten der Slowenen des Marburger Kreises in Vorschlag gebracht, damit bei Herausgabe der neuen slvw. Schulbücher alle Gegenden der allgem. Verständlichkeit wegen berücksichtiget würden. Ich be¬ wege mich am allerwenigsten in der- Mundart der Wiudischbüchler, und übersende Ihnen '/. augeschlossenes lAanuscript des ergänzten ^wli Xatekwem mit der Bitte es durchzusehen, und mich auf- werksam machen zu wollen au welchen Stellen eine Aenderung des Ausdruckes oder der Sprachform nothwendig oder wüschens- werth wäre, um auch den Wiudischbüchler zu befriedigen. Das ^evidirte lAaniwcripi wollen Sie mir in möglichster Zeitkürze durch die Post rücksenden. Vieles hätte ich noch zu frageu, zu beratheu, doch wird Wlches besser mündlich geschehen. Darum 2 LoZom! Ihr alter Freund St. Audrä am 28./11. 1850. Slomschtk w. 58 13. (8. III. 1851.) „Mali katekizem“. — „Malo Berilo ■ — ,,Bogočastje". — Slo¬ venski izpit, slovenske propovedi v Št. Andreju. — Slov. be- sedništvo v Gradcu (dr. Robič). Prečestit g. Doktor! Predragi Prijatel! Bili ste mi toliko dobri moj Mali Katehizm pregledati, kojega sim po Vaši sodbi popravil; in ravno bo v drugo natiskan j.. Tudi Malo Berilo Vam rokopisano j. pošlem, in lepo prosem, pretresite ga, in najdene pomote odkrito serčno naznanite mi, da ga popravim, poprej ko v Beč pojde visokemu Ministerstvu v presoj. Da bi pa clo ne vtegnili rokopis ovi pretresti, pošlite ga meni nazaj, in ne zamerite, da Vas, ki ste z delom obloženi, nadlezvam. Rad bi našim šolam kaj občji koristniga dal, ali moje želje so vekše ko moja moč. Tudi se Vam še nisim za Vašo krasno Bogočastje zahvalil, ne pohvalil Vašega hvalevrednega dela. Bog daj, naj bi se naša gimn. mladeš toliko v slovenščini izurila, da bi Vaše Bogočastje rabiti mogla. Pošlite mi 12 Vaših zvezanih knjig za bogoslovnike moje, [pa pišite ceno] hvaležno Vam [hočem] znesek gotovo [poslati] pošlem, - /. Perva skušnja Katehetika je bila v st. Andražu D' 3 Sušca v slovenskem jeziku. Nadučitelj Jožef Rozman in pa učenci so se toljko jako obnašali, da je vsakemu Slovencu jih poslu¬ šati serce jigralo. Vsako nedeljo in svetek predigva eden bogo- slovcov slovenski družini v škofijski kapeli po slovenje. Veselo se tudi od Graških bogoslovcov bere, da jih g. DD Robič besedništva v slovenskem jeziku uče. Bog nam le tudi zlogo — zlogo daj, ki nam je serce dal slavno delo začeti. — Vaši prijaznosti priporočivši se ostanem Vaš star prijatel 8. Sušca 1851. Slomšek Anton. ia 14. (Na Jurjevo 1858.) Bratovščina sv. Cirila in Metoda. Priserčni Prijatel! Prav veseliga serca Vam pošlem 400 kipov naše bratov- šine sv. sv. Cirila in Metoda, ter Vas prosim de nam mnogo 59 MNOZO vojsakov molitve pridobiljati blaMvoljite, pa tudi iz¬ pisek pridobljeni?! pošljete. Vec ko nas bo, moZocnej boce naša vojska prikajati, in nesrečno ra^kolnistvo premaZovati. 2 kokain! Vas I^la durjevo 1858 8Iomsek 15. (14. IV. 1861.) /r/v/ie/re/r/e ^keuerster duZendlreunci! Verehrtester Josef ! Bom ganzen Herzen gönne ich Dir die wohlverdiente Ruhe, besonders in unfern so unruhigen Zeit, wo man gegen Religion, Kirche und Kterns mit alten möglichen Waffen anstürmt, und sie zu Grunde zu richten sich verschworen hat. Freimaurer, Advokaten, Juden und Protestanten haben sich gegen uns die Hände gereicht in Europa, und Satan verfolgt die Braut Lkristi auf der ganzen Welt. Wie gerne möchte ich mit Dir die Ruhe theilen, und mit Dir in einem einsamen Winkel die Psalmen bethen, wie vor 43 Jahren zu Lilli; doch scheint meine Ruhezeit noch nicht gekommen zu sein; noch muß ich auf dem Kampfplatze bleiben. Unterstütze mich mit Deinem Gebete, damit ich nicht unterliege. Daß Du Dir eine Einsiedelei gewählt und angekauft, ist zu loben; warum Du aber bei Deiner Kränklichkeit auf die Pension völlig verzichtet zu haben scheinst, wirst Du wohl Deine Ursache haben. Mit 250 fl zu leben, die vielleicht gar nicht gesichert sind, wäre sehr gewagt; ein Privatvermögen von Bedeutung wirst Du Dir schwer erworben haben. Doch 'sei dieses nur meine einfältige Bemerkung; Du bist klüger als ich. Ich bin seit Anfänge dieses Monathes im Landtage zu Gratz, und muß gegeu Ende d. M. zum Reichstage nach Wien, statt die so nvthweudigcn Pastoralreisen zu machen. Wie unangenehm es ist, zwischen Xtbeisten und Oemocraten zu sitzen, und ihnen ein Dorn im Auge zu sein, kannst Dn Dir leicht vorstellen; allein alle die Opfer wollte man gerne bringen, wenn man nur einen Erfolg zum Guten hoffen könnte. Gott wird indeß nnsern Willen für das Werk annehmen, und unfern Fehler gut machen. Unser Kollege Reitz altert sichtlich, ist aber ziemlich gesund; ich hasse im Laufe d. I. bei ihm die hl. Firmung zu spenden. peicbtinZer ist in Kärnten geblieben, und endlich in seinem greisen Alter Pfarrer zu Gutenstcin geworden. Gerlitsch ist als (Juiescent 60 bei ben Franciscanern trt Nazareth, unb ergiefit ficf) rutjig feinem Oefdjtde. Sic unus post alterum metham properamus ad unam. Snbent ic£) 3)id) tjerjtict) grujje, unb SDeinem illufjeftanbe @litcf ttmnfd)e, oerbteibe id) Setn atter ®id) [tebenbev Sugenbfreunb SKorburg am 14. 9tpril 1861, JVttton SlomIdjck. XIII. Vodušek Muršcu. I- 1 ) (28. IX. 1847.) Drobtinice. Visoko prečestiti Gospod Dohtor! Na Vaše lubesnivo pismece še le zdaj zamorem odgovor dati fkoz mojga Vikarja gospoda Orožen, ki taki v Gradec gre, ino povedati, de fim životopis od S. Viktorina v obojnimu jeziku prerad bral, ino ga z Vašim listam vred une dni Gnad- livimu vredniku v Šnt Andrez poslal. Hitro fte ga bli Ikovali ino prejali, kar kaže, de jim slovenšina gre dobro od rok; po takim le nadjamo de bo luba llovnica Ipod Vaše urne roke izlezila. Gnadlovi knes Sl** mislijo berš ob novimu letu Ivoj letnik na Ivetlo dati, zato nas tak gonijo za priprave. Podpis ‘) Med korespondenco Murščevo sem našel tudi to - Le pismo: SBofjlgeborner iperr! $ie rteuen Drobtince fiir ba§ 3 a b r 1847 finb bereits unter ber i^šreffe, unb Bon ber alten Sfuflage Befinben ficf) nod) in Šormerfung Bet Qf)nen.20 @t. beim iperrn l|3rofeffot 5Dturfd)ej 30 ©t. tueidje Bielleicbt nod) OoKjafjlig Borfjcmbeit finb, tofifjrenb bie 9fadjfrage ffier fortbauernb beftefjt, of)ne Sentaub mefjr befriebigen ju fonnen. SBoIteu ©te bnlfer bie ©ute fjciben alfe Bet Q£)nen Borifcmbenen Exemplare bet Drobtince 1846 fantt jenen, bie Jperr f|$rofeffor 9Jiutfd)ej Bon feiner Sfnjaljl aBgeben fnnn, mir mit nadjfter ©ifenbalfngeiegenfieit fnrnt ber 8(ngabe ber 58erred)tumg anfjer ju fenben, ben aUfaffigen Setrag aBer fiir bie Sinbetofteit bež Opravilo in Stbfdjlag unb mir jur Senntnifj ju Bringen. •Kit Diadjften roerbc id) Q^neu 3 ©orteit floB. Sliidjlein jittu Cčiubittbeit in ffSramienbanb einfdjideu, tuofiei ©ie abermalS ^fjren guten ©efdjntacf 6e= tfjatigen tonnen. $ielleid)t fefjen mir un§ im iOldrj toieber; bigfiiu meine adftuitggbolfe SBertfifdfatuutg 3$r gnuj ergebenfter Cilli am 19. gebr. 1847 S8»atl)tag f»ot>uf(I)ef Zdi se, da je adresat bil voditelj ali lastnik kake knjigoveznice v Gradcu. Ker se je vsebina pisma tikala tudi Muršca, ga je dotičnik izročil Muršcu, in pri njem je ostalo. 61 S. Viktorina bo kol velal. V prihodno bom jes jemel fker[b?j drobtine poberati sostavke jiskati ino jih vberati, ino vbrane še le pred tkofa poslati, verh še pa podpisati te za izdatela Drobtine: tak bo vrana z ludlkim perjam lipsana te štimala. Omnia ad majorem Dei gloriam et populi tlavici salutem. Obžalivši Vašo žalost pri nagli fmerti tvojga dragiga znanca, te izročim Vaši lubezni ves ponižen Vaši V Celi 28. Kirn. 1847 prijatel Vodušek. 2 . (20. XII. 1847.) Murščeva Slovnica. — Drobtinice. Visokovredni Prečestiti gospod Dohtor! Dva natisa S. Viktorina tim danes prejel, kakor uni dan 16. t. m. 500 komadov Vaših lepo lepo tpisanih Slovnic v dveh bremenih. 1 ) Lepi je kip — in dober kup; Za Drobtince fmo ti zbrali natisov 2000 od tlabejga papira, od katere torte jih 3000 43 tl velja. 500 natisov naj dene na močnejši papir pa veči, de bodo veljali za tabelco; in zadnih 500 pa le na tlabej papir — ino vteh naročenih 3000 natisov z kiporezam vred pred ko bo mogoče tem v Celje poslati. Al gre kiporez v gorno ceno zravno, al ima tvojo lasno ceno; če je predrag, naj si kiporezar tam z njim pomaga. Vaša Slovnica dopade — razposlal tim jo že na vfe kraje okol 200 kom. in tud podarane našimu gn. fkofu, proštu in D?t Bleiweisu odposlal; in vfakimu kako bremce za razdajo i) V ostalini Murščevi je očuvan listič s temi-le beležkami: „9tn Slovnica berfenbet: $. 2l6t Vodušek in Cilli 500 ©tud „ Prof. Matjašič in KRarButg 100 + 25 „ „ 93urf)t). Ferlinc „ 100 „ „ Waitzingcr DtabtcrSbg 100 „ „ Špritzaj 5(5ettau 100 „ Mayer ®omfopl. in fitagft. 100 „ „ Macun ijlvof. in 2/rieft 100 „ 33urF)E). Kremžcr in Lajbach J ^200 „ Stopi. Kainich in gribau 100 , 93ucf)b. Wolfhardt in $ett. { + Q 50 Tšoo Prof. Gomilšak je pod te Murščeue beležke pripomnil: »tiskati je dal 2000 in vse razprodal." Nekoliko jih je podaril znancem, n.pr.Slomšku itd. 62 zravno podal. Bog daj zdravje in frečo Vam, ki greste v praz¬ nike : fkusite po fvetu ostanke pri Slov. rodolubah pobrati za moje Drobtince in jih pošlite tvoj čas v natis. Srečno Celje 20. Grud. 1847. Vaš Matija. 3. (4. III. 1848.) Drobtinice. — Murščeva ,,Slovnica". Visokorodni gospod Dohtor! Vašo prilogo za Drobtince „Venec cerkvenoletnih obhajil “ tim rad prejel, vesel prebral in ga bom dal za 1849“ letnik pod kopitarn: ftare resnice v novi obleki natisniti, če ki knezo- skof tisti odftavek že prenadevaniga nimajo. Le pripravite novo sledilo za 1850‘j letnik, ki ga mislimo obenim z letošnim osnovati ino ga presoji ino tiskariji prav rano tporočiti, de bomo vonder enkrat z novim letnikam ob novim letu na tvetlo ftopli. Za lice letnika 1849 je zvolen tv. Škof Modestus od Gospe Svete SKatia @aa( in karaten, životopis bo obdelal Dv Stepišnek, naris: 3etd)nunci oskerbel Spiritual Pikel ino kipo- res fpelati te fporočil Gradckimu umetalniku, ki je lanskiga Sv. Viktorina tak lepo bil vrezal. Če mu je lubo, naj kar piše do gosp. Pikelna, de se med tabo pomenita. De ne bo list zapstojn po pošti tekel, perložim tukaj le 5 tl BN za oddane Slovnice, Vošim Vam lubi dragi mir, za kateriga vfaki dan pri tv. Maši pro Pace, ino po maši 5 Očenašov na glas molimo, in se priporočim Vaši predragi prijaznosti Prav lepo Vam vdani Cele 4. Brezna 1848. Matija Vodušek. 4. (29. III. 1848.) Politični pokret. — Drobtinice. Predragi ino prelubi moj Muršec! Prezlo tte mi vttregli in me potolažili z tvojo povestjo de Austriansko, kateriga se Slovensko terčno derži, napreduje ino nemški nevarni zavez omaguje. Tudi po Celskimu krogu mu vstavljajo roge naprot, in se mu vstavlajo, ker njegov namen 63 ne umijo; v Celju pak so nas čisto poderli, prevrešali ino pre¬ magali, ino zadnič de nisim tam ostal, te tud podkrižal, ter mislil, kar vbraniti ne moram, taj vtoniti se ne fmejem. Saj pokazali fmo de naša vola ni Cesarja zapustiti, pa ftranskim Nemcam se kakor h x x x podpisati. Nam za zdaj obstojnost Austrianske države veliko više velja ko Slovensko, če ovo ob¬ stoji, bo tudi toto živelo. Zato Vas lepo prosim, či bote ki tako veselo novice imeli za me, ko je nesna: le povete jo berš, mi sila vstrezete. Kar plačilo za jeklorez zadene, se lehkama ftori Ludviku Moglih gre za jeklorez.60 f Augustu Kismanu za 3000 natisov. 57 f zavsem.117 f Mze Tukaj pošlem po pošti.100 f Mze Unih 17 f bodo g. direktor Sorčič pred ko pred poslali ino podpis si izprosili. 1 ) Bog Vas ovari zdrave ino vesele pa v božimu miru Celje 39. Brezna 1848. Vaš ves vdan Matija SBer ift benn ber 9tutl)or be§ nortrefftiči)en ?(ufjatse§ liber bie jlobemfifien .guftiinbe in ber @ra|er ^eitung ? 5. (19. II. 1849.) Drobtinice. — „Slovanska Lipa". Novi graški škof Nemec; združitev celjskega in mariborskega okrožja v eno škofijo. Prečestiti gospod Doktor! Jes Vas ne morem zadost lepo zahvaliti za pridno pe- čanje pri izdavi Naših Drobtine, in komaj bi že dobil debi Vam poslal nekaj iztisov za malo., vračilo. V prihodno ti bomo pa to reč polajšali, ker smo namejeni predajo Drobtine iz rok dati, bodi si Leonu v Celovcu ki nam 200 f sr dobička ponuja, al Jeretinu v Celi, ki nas tud nagovarja za prejembo. Samo to Vas prosim de mi bote hteli za prihodni tečaj 1850 tkoraj tvoj priložek poslati, ker gnadlovi tkof A. Sl. že pobirajo ino nabe- rajo od vsiga kraja, in mene naganjajo. Pretesniku Kismanu znajo povedati, naj pretiskuje kolkor rad, tamo de pošle naj berš tvojih 2000 mejih pre- tisov, de bomo vstan knige povezati in rasposlati Velkši pretisi so tamo za pozamezno predajo, če hoče kovih 200 poslati, ta bolši čas je že zamujen. i) Ta je s svinčnikom pripisano; Resen ostalih 17 fl sr. dobio od g. kaplana Orožna. Dr. J. Muršec. 64 Vašo potezanje Graških Novin fmo radi brali, ino popol¬ noma fpoznamo zaželeno prepotencio Nemčije, alj tolaži nas de Slovanska Lipa se že tako obrastla ino obredila de jo druge drevesa zadušit ne bodo zamogle, in če drugač Bog frečo da bo rastla pod milom Bogom zmiram močnejša in lepša: quoniam Dominus judicat populos in aequitate et gentes in terra dirigit. Ste brali milo tožuvanje Slovencov graške škofije zavol zvoleniga terdiga nemca za Sekavskiga škofa v unudanšni Slovenii? Grenke so, pa resnične besede! Kdo ve za kaj je to dobro; tein ©djctben, oljne 9iu|en, morebit nas ravno to pod Eniga flovenskiga škofa fpravi nas Čelane in Vas Marburžane; ino jes mislim de so Solnigradski Nadškof naleš v to namerli Nemca za škofa, de bo ločitev ležej hodila; dokler sim jes fam Jih slišal tak le soditi: Ipeut gu Sage too bie bejonbere ©abe oerjdjiebene ©pradjen fpredjen bem ^riefterftcmbe liirfjt bon Dben Ijerab Oerlieljeu roirb, tnate ež eine ^ermejjenljeit ©eelenijirten gu ©emeinben abguorbnen beren ©pradje fte nicf)t fennen. ©olrfje @runbja|e fonnen bei eiitem Cardinal Gšrjbijdjof feit 2 kopren nodj nicpt bertmfdjt fein. Le molite pa prosite, če Vas ki teža in tiši. Poglavari blezda že čakajo na vaše mile prošne in tožbe. Zdravi veseli pust Vam Bog daj jes pa se priklonem Ves hvaležen 19. Svičana 1849. Vaš Matija Vodušek 6 . (13. III. 1849.) Drobtinice. — Slomšek v Salcburgu. Prečastiti gospod Doktor! Prejmite tukaj le 1 komad Drobtine v verli ovezi v lepo zahvalo Vašiga truda in Vaših fkerbi ino popisov ki fte jih v korist tega letnika lubeznivo ftorili. Pozno fcer pridemo vse post festum — pa letošni letnik ima lasno nefrečo vse zamuditi kar bi ga priporočalo . . Nar bolše je de je Leon vso zalogo celih 2000 natisov prevzel in prekupil za 800 f sr. hvala Bogu, ino bo tudi prihodne natise ob fvojim oskerbil. Eno leto še vsel miflimo osnovati, kako bo zanaprej bo Bog vedel. Prosim Vas pošlite mi vfkratkim al pa nagovorite pisatele za kovi zostavik za Drobtince. Polek Vam pošlem tri forte obrasov za sbojasiti 100 k. S. Modesta, 50 k. S. Maximiliana, 50 k. S. Viktorina, ker so une tri za poskušno dosti lepe se zlegle. 1 komad zbojasneniga lista 65 bo prišel potem na 5 kr. sr. znate jih vi obderžati po ti ceni po volji. Naš Lavantinski škof so včeraj z gosp. Wiery v Solnigrad odišli, Vašiga knezoskofa posvečovati pomagati, tam se bodo cerkveni poglavari tud pomenili kako se bodo v Beču pri cerkvenima zboru za cerkvene reči pečali ino potegovali. Bog jim daj pravo zastopnost h pravi edinosti. Naši gospodi Vas pustijo lepo pozdraviti ino Vaši predragi prijaznosti se cela omizia prav lepo fporoči po Vašimu priserčnimu prijatlu V Celi 13. Brezna 1849. Matija V. (20. V. 1849.) Račun za Muršca. — Združitev štajerskih Slovencev v eno škofijo. Dragi i zali moj g. Doktor! Pobojasene slike sim prejel okol 200, ki znesejo plačila vkop po 2 kr sr 6 f 40 kr, in ki ga tukaj le tako odrajtam, de Vam tole pošlem . . . 5 f B. N. Jeretinu sim za Vas plačal 1 f — in na dolg Vam ostanem — 40 kr ki Vam jih mislim za drugi četert leto pri Jeretinovih Novicah prišteti. Verh pa lepo zahvalo za Vašo tolko priludno dobrot- livost. Kaj je ftoriti Slovencom Sekovske škofije, na katere pri volitvi noviga škofa se ni vzel nobeden ozir; je prav važno pitanje. Jes sim to reč premišloval, ino z mojim duhovnim pretresoval kako al kaj al nič ftoriti. Po mojih mislih bi imela volitva čisto nemskiga Rauschera za Sekovsko škofijo, kir je treki del Slovencov, dober namen imeti, namre tolko ležej slo- venfki kraj Marburske kresije z .Lavantinskim slovenskim krajam združiti, kolkor mej so nemški fkof vstan do golih Slovencov fvojo duhovno dolžnost opravit; zakaj nadjati se znamo de Kardinal Schw. fvojga pravila niso zmenili, ki so nam pred trem letam očitno rekli v lice: „Od tehmal, ki mašniki ne pre¬ jemajo več od S. Duha dorove jezikov, bi bilo greh, mislim, ko bi pastira na faro spušal, ki marna fvojih duhovnih ovčic ne zastopi.“ Kaj imajo Velke glave v mislih, de nam včas čisto narobi kaj včinejo mi ne moramo zdaj zapopasti, pa fčasama bomo fpoznali ino morebit za nadlogo Boga hvalili. 5 66 Eno pač smo mislili, debi se vmes kaj ftorilo, kar bi žele ino živlenje Slovencov razodevalo: Ko bi prosti kmeti slovenski kakor te praviga duha blizo Ptuja in Radgone najdejo, neko milo pritožno pismo prevzvišenimu Kardinalu pisali, v katerim bi po odpravleni firmi lubeznivo popisali frečo nemških sosedov ino pa žalost in zapušenott tlovenskih vernih, ki ne morejo fvojga tkofa zaftopiti, pa tudi jim ne tvoje dušne rane potožiti. Naj bi ozir vzeli na firmanje po Lavantinski škofiji, kir nemci ko Slovenci znajo s fkofam moliti in govoriti. Taka beseda prav pelana, bi našla tvoje dobro mesto pa tud tvoj sad nosila tvoj čas; le farno debi mogla brez vsiga podpihvanja in pod- „ šuntanja neke flovenske ftranke ino tudi mašnikov prosta — ino sama od tebi iz praviga terca priti. To kar mi Vi sporočate ftoriti — tim že pred ko so se Škof Sl. in W. na Dunaj od- pelali fpominal, ino tolko od tega čmerknal, kolkor se fmeje; pa ne verimem debi to pitanje od združenja flov. krajov v eno fkofijo v predlog prišlo. Naj bo za vsem po boži voli, pa se nadjamo ker nam je vžgal tolko lepe žele za narodnost ino pobratenje, nam bo tud dal frečo pošteniga fpelanja. Moji mizini tovarši Vas lepo dajo pozdravlati z ponižnim priklonam de smo Vas vsi veseli po osebni kakor po narodni zadevi. Bog Vam daj zdravje, trečo ino dost veselja nad Slo- vencatn doživeti. Vam ferčno vdani pr 20. Maj 1849. Matija. XIV. Stranjšak Muršcu (1848 ali 1849?) Učitelj Vidovič. — Pouk slovenske slovnice. — Murščeva ,,Slovnica". Visokovredni Gospod Profesor! Ravno zdaj zezvem, da je Jožef Vidovič, ki je pred 4 leti pri nas z’ endrugim dve leti Kantnar bil, v’ Gradci v’ realnoj šoli. Toti mladenič se je celi imenuvani čas pri sv. Lovrenci v’ šoli ino zvun šole tak hvalevredno obnašal, da so nesamo njegovi naprejpostavleni bili z’ njim zadovolni, temoč da ga je tudi šolna mladost, ino cela fara serčno lubila. On je tu pervi z’ mojih spiskov slovensko Slovnico vučil, ino si je vodbe za čerkuvanje sam z’ nemškega na slovensko prestavil. Z’ enoj 67 besedoj, za tisti čas je on bil iskreni Slovenec. Da pa se je pred nekimi leti očeta znebil, je zdaj revček brez vse pomoči zapušen. Prosim Vas zato Gospod D°t! če je mogočno, pri- skerbte 'mu nekdi dve ali konci eno instruktio, da se tak leži preživi, ino namenjen cil dosegne. — On je tudi v’ popevanji, ino v’ muziki dobro podvučen, ’ma lepo ino hitro pismo, ino bi zato tudi bil za eno ali drugo pisarnico, ali za kakokoli prepisavanje prikladen. Če mu bodte pomagali, verte 'mi Gospod! da nebodte nevrednemi svoje po¬ moči skazali. Prosim, dajte, 'mu tečas tu pridjana dva rajnška v’ srebri v’ mojem imeni. Vašo vsem pravim Slovencom jako povolno Slovnico 'ma pri nas v’ drugem Klasi vsaki šolar v rokah, ino jaz Vam smem odpertoserčno oznaniti, da se učitelji, ino njih vučenci z’ nje z’ veselim sercom našo lubo tak dolgo zaverženo Slovenšino vučijo. Že lani smo imenuvanih Slovnic bili okoli 25 med šolare razdelili — ali — kaj je hasnilo, da . . . — Če bom kda tak srečen, da se z’ Vami kde zidem, Vam čem vse na tenko povedati. Pretečeno leto smo slišali, da ste bili prišli nekterih Slovencov obiskavat, veselili smo se misleči, da bodte tudi nas z’ svojoj nazočnostjoj osrečili. Ali kak zlo smo se vkanili! — Prosim, nezamerte 'mi, da se podstopim Vam z’ mojim pisanjom nepriličen biti. Vas serčno pozdravlajoč ostanem Vaš odpertoserčen. Pri sv. Lovrenci v’ slov. Goricah. Ant. Strajnšak. XV. Juri Strah Muršcu. 1 . " (26. XII. 1846.) Cerkev na Rutiču. Visokovredni Gospodin Professor! Vaše priazno pismice meje močno rasveselilo, samo ža¬ lujem de Vam nisirn mogel odmah odgovoriti. Že pred dvema tjednoma sim veršnika, kter’ga vse vesnice naše Komisie dav- lejo pobirat’ odišel ino komaj komaj pred včeraj domu per- hitil. Cirkev na runečkem verhi smo s pismami no s pisanjen preči že visoko zezidali, ino de nebi štempdni tih pisem naše žepe tak močno zprasnuvali bi verojatno tudi hiša za duhov¬ nika zkoro gotova bila ? Jes mislim čestiti Gospodin, da mi te 5 * 68 cirkve na runečkem verhu nigdar nebu’mo videli — »Člo¬ vek modri Bog sodi“ a nekteri modri mož reče „nolli ten- tare Deos“ ali temu nič nedene, ako le si mi s tim našim trudam no brigoj en erdeči pojas, no laške nogavice, ktere, kak se meni čista vidi najbolje želimo, priskerbimo, drugo bode samo pricvelo kak globanje čes noč. —! Kelko sim na tihim zezvedel, je rasvi Njih Milosti Svetloga Cesara Matere ktera je 200 fl CM — razvi Grofa Haugvitz kter je okoli 300 fl no razvi grajšine Platzerhof ktera je 50 fl C M doprinefti oblubila, niše drugi kaj priporočil. Naš Gospodin Dko so okoli 400 fl CM pri kmetih sprosili, no to je vse kaj smo dobili. Zna biti, de duhovništvo gde kaj doprinese zato neznam, ali Gosp. St. h. tz so mi povedali da malo kaj dobijo. Vse blišnje no da- lešnje Grajšine so nam odpisek poslale, da ktemu zidanju čista nič doprinesti ne m rejo! Nadalje ste me Čestiti no Visoko vredni Gospodin Stric dostojali popitati, al meni Slava čast no mast kaj rasejo? Slabo Slabo, ar Vam je znano de sim jes v mojem vinogradi komaj terte posadil, a gda še de branje? še morem čakati ke veter sneg odežene, ali gda ti veter pride? ah tuga no žalost. — Naš gosp oskerbnik su Vašu pismicu primili, ali kaj z čerkičoj včiniti nakaniju nisim se obaveštil. Pri nas gnes : ) na Stefanje večer je debeli sneg zapal no mi se v hiši bridku deržimo. Prosim Vas oprostiti mojoj vprevzetnoj norizii, 2 ) izvolite me nadalje vzeti u vašu obrambu o Vas prosim dame nede Strah. * * 8 ) Pri Velki Nedelji 26/12 1846. 2 . (20. VI. 1848.) Železnica ob Zidanem mosta. Pokret leta 1848. Predragi ljubi Stric. Kako sim oblubil, tako tudi storim. Ktemu pričijočemu pismicu sim priložil obrist za 4 leta od 8 Junia 1844 do 8 Junia 1848. Šestdeset goldinarov Srebra /:60 fl CM:/. Pri ti prilici Vam Dragi Stric tudi iz ljubezni gorečega serca za¬ hvalim za Vašu neizmernu dobrotu, ktero ste meni u najrev- nešem staniu učinili ino s kteroj ste meni kmojoj sdajni sreči podpomogli — Serčno me veseli, de jes že sdaj na malem mojo dužnoft spolniti znam. — itd. Jes mam silno teško breme >) Izprva je hotel pisati to besedo z d. a ) Najprej je bilo „ s a 1 i “ ( šali), a je prečrtano. 8 ) da me ne bode Strah, (strah — Strah!) 69 pri mojoj zdajni službi. 8 do 10.000 delavcov, najvekša stran nemarnih rasvuzdanih ljudi na železnici mi silno dosta ino mnoge skerbi zavdaja — ali J ) naj bo! kak je Višnega volja. Jes z mojoj skerbjoj ino marljivostjoj tudi nju lahko pre¬ magam. Vaše ljubesnivo pismice me je najpred ubaveštilo, da je uskerbnik Pristan iz Ormuža pregnan — Jes pa rečem hruška je zrela bla, on je silno naše ljubesnive Slovence gulil, global, no deri, kak mi pravimo — „Naj ga vodi nosi i: t: d: Ljublanske nemške novine ino potli tudi „Novice„ so nam obsnanile, kteri bi za poslance na Dunaj zbrati dobro blo. Presilno sim se ustrašil, kadaj sim tudi mojo ime tam naznam- najo našel, kajti mi mnoge ktemu zvanju potrebne znanosti ino izkušne menkaju; še več parne je strahota objela kad sim ime „Podhorn Papirfabrikant u Radezah ali Račah — bral, Tako kak je njegov Svak Komifsar Ambroš terdi Slovenc, tako je taj Podhorn in sinu strictissimo Ultra Nemec, kter’ vse drugo več ljubi kak Slovence. Pri vsakoj prilici on Slovence za pse gnufobe kliče, kteri nisu vredni de bi u nemški zaves stupili. Pri jednem obhali pričijoč 20 visokih ino iskrenih slovencov ga je ne sram blo, te reči ponoviti. Tudi pri izbiranju poslancov na Dvoru /:$eg. (Sirot SBetdjjeljteitv/ se podstopil te reči po- navlati, ino da ne bi Komisar Brolih branil bil bi silno takrat leskovo maft poskušal, etc etc. Ves Vas izkreno ljubeči U Loki pri zidanem mostu Strah 20/6 1848 Cxrax XVI. Ivan Strah Muršcu. (20. VI. 1848.) Marenberška okolica v narodno-političnem ozira. Mnogopoštuvani čestivredni gospod stric! Prizaneste, de Vas z naših nekdaj slovenskih, pa zdaj precej celo ponemšenih krajov vendar z nekelko slovenskemi neobtesanemi besedami nadlegvam. Vruča želja mojega serca do slovenšine, ako ravno med nemci tepci stanujem, in z jimi po jihovem lajati moram, je še vendar ne, in nikada nebo vgasla. Prizadeval sem si do zadne vura podpisovanj si nabrati: alj močno me žalosti, de Vas u obziru pomenutih prošnjih ') izprva alj. 70 razveseliti nemogu. — Ima kod nas telko budalastih ljudi de se Bogu smili; naš kraj je u izobraženju za celo stoletje od drugeh pukov zaostal, in se telko rad na svoje predstariše poziva: Cesar je moj oča ne storil, tega tudi jas ne bom i.t. d. Kelko sem si prizadeval podpiskov vu izposlane liste pridobiti, alj žalibože bacal sam suhi bob u stenu, z norci ki nas ne- razumijo, se je teško zmeniti, jerbo so tak zmotjeni, de jim je vsaka nova reč, vsako nenavadno poduzetje, kok kravi nova lesa, in telko sumijo do posvetnih in tudi do duhovnih go¬ spodov majo, de smo od dostih te besede dobili: „Bog ne daj se podpisati alj podkrižati, te bi ki mogli pa več tlake, štibre, desetine i. td. plačuvati. 11 Činio sam, što je bilo moguče, delao sam celo noč alj žalibože nista ulovio; molim Vas dakle da oprostite, buduči da medju ludstvom živimo, koje kaže: „lt'ro= botljen luotten mir nicfjt tuerbeu" etc. etc. in več takih neumnih nepretresenih in budalastih besedvanj. — Razaslal sem skerbno na vse kraje pozivne liste kterim sem i zvolivne pridal, naj bi šli po vseh okolicah in stoverstni sad prinesli. — Sto se nošje trakov g. tehanta tiče, mi je telko znano, da dosad nijedne, narmanj pa troboje nemačke kod njega vi¬ deti neje bili (!); neje proti naši narodnosti, alj pa je posebno tudi ne podpira; njega besede so bile »Ja se ztem nečem do j da vati« kteri bi zavolj svojega upliva in važnosti lahko kaj storili, tistim je sveisto, našo delo, če ravno dosta ne zda, pa vendar kelko telko. Ne štedim ni truda ni troskov in mam zavupanje de tudi naša poduzetja nebudo zabadavo. — Bog daj da bi srečno obladali. — Z Bogom. Vas izkreno ljubeči v Marbergi 20/6 1848. Janez Strahov. XVII. Kajnich Muršcu. Župnija Sv. Duha. 23. Janner 1847. V’ Ormožu. Predragi Perjatel! Sam ne vem, kaj bi? St: duh je donža zgubil, jas bom pokusil prositi, vendar per Guberniumu ne mam drugiga per- jatela, kak Boga. Gospod Kraus mene ne pozna, jas pa kak vidim v’ gradeč nebom mogel priti. Kraus mene nebo vidil, pak bo na drugi kraj potegnil. Zato tebe prosim, Predragi! obiši Krausa, ino od daleč govori od stga Duha, potlam pak 71 ?d mene govori, de sem zdravega ino močnega tela, zkažinge ttnam tudi dobre. Če pa sam ne moreš, prosim tebe ponižno, •no drago lepo, dostojaj iti k Gospodu Robiču, de bi on hotel jneni toto perjatelstvo ttoriti, zahvalen že bom. Ali pa kde koga drugega nasnovaj. Ti poznaš mene tak rekoč zvuna ino znotra. Tisti breg je resen težek, ino velk, pa jat sem hvala Bogu močen ino zdrav. Vlečejo pa mene tote reči ta: tam je v ečkrat kirfanje, ali zhodi, tam bi jat lehko knige razširaval. 2- Malo Gospodarstvo. 3. Kraj jako pušaven, kaj se meni do- Padne. Tam bi leži več bral, ino ne bi imel na slovenskem cifto nemške škole, kaj mene najbolje trapi. Prosim Te Predragi Moj! Dopolni mojo ponižno prošnjo. Se perporočam v’ Tvoje Molitve ino oftajem tebe obimajoč Tvoj Juri Kainich. XVIII. Davorin Trstenjak Muršcu. (1838—1880.) 1 . (16. XII. 1838.) „Slavjansko društvo“ v Gradcu. Dragi brate! Morda Vam jeste več znato, da mi letos u Gradcu jedno družtvo slavjansko utemeljili jesmo? Naš načao obstoji v time s amom, da se sučlanovi ovdešnji, kojih broj ni jest maleni, Puduče u jezicih slavjanskih, zarad koje stvari i članove imamo svakog grana slovanskog. A mislimo mi, da i drugi inostrani k torne pristupiti lahko mogu, akprem nisu nazočni, vendar Se bave makar s časopisomi, i dobrimi knjizami svakog narečja slavjanskog. Po novoj godini dolaze u našu čitaonicu više časo- Pjsah, koje mi ter lahko šaljemo dalje, naše bo čitanje sasvim bit če berzo i hitro. Ako Vaša jest volja da pristupite, nam P°d sdoli stoječom naslovom skoro pisat volite. Ugodbe jesu sledeče. I). Mora svaki sučlan jedan ili drugi slavjanski jezik Ozumiti. 2). Jedan prinesak u novcih poslati. Mi zaklučismo ^ fl CM za polovicu godine, bez da se vejikodušna dobro- v °lnjost u davanju više novacah zatera. 1 ) Časopisi hoču se sledeči daržat i nemački: „®er Stbter" „Oft u. 2Bejt" „®arniotta" u - 3S?ienergeitf(f;vift" iz toga vzroka, da se u njih o slovesnosti S l a vjanske govori i u Austrii jesu najbolji. Od slavjanskih sle- , ‘) Do tod jc pismo bistveno podano že v Glascrjevi Zgod. slovenskega s| ovstva, 111. 137*. 72 deči a). češki časopis českeho Muzeum, Kwety. Hronka, časopis pro katoličke duhownictwy, b). p o lske Rozmaitošči Lwowske, c), ilirske Ilirske narodne novine i danica, Serbska narodna novina i narodni list d) slovenske Slovenska priloga k ne- mačkom časupisu Karniolii, koja z’ novom letom u Ljublani izlazit hoče. Medju inim ako kassa dopustit hoče najnovie knjige dobre i izverstne svakog narečja slavjanskog, na histo- ričke čemo naj bolje pozorni biti. Kad se svaki mesac svarši, čete vi od ovih časopisah jur izlazeče broje dobiti, koje Vi po zgotovljenom čitanju dalje šaljat imate. Red pošiljenja nači čete na listovih istih zapisani, parvi nje dobi g. Matjašič u Lembahu, jerbo jest parvi kod Maribora. Ter Vi, koji se ter šalju k Krem- pelji, Kajnihi, Strajnšaki i drugim koji pristopiti budu, ter kroz Radgonu u Gradac natrag itd. Pisat volite dakle, ali hitro gg. Strajnšaku, Kajnihu, Krempelju i drugim od kojih znate, da hoču pristupit, [i ter] nek oni Vam pišu i odlučene novce šalju, koje Vi ter na me u Gradac, kad Vraz još iz Zagraba došao ni je, ali na g. Vogrina. Gledajte da če broj veliki biti, svarhom mesca Sečnja (Jaenner) parvi dojdu do vas listovi i knjige itd. Molim za berzi odgovor, da tako mi našu stvar urediti mora. Priporučam se Vam i g. Peserlju, Matjašiču, Čehu, Mahaču i ostanem Vaš iskarni prijatelj (Srajj |§ 38 Davorin Terstenjak Akademik. Naslov. §(n SDato. S£erftenjaf Stlabemifer gu (Srag tnoEjrtEjaft im 2. @acf £>au§ N ro 243 im 2 @tocf. 2 . (13. IV. 1848.) „Kaj bodemo Slovenci cesarja prosili — Praga. Blagorojeni, poštovani gospod! Domo gredoč razdelil sem lilte: Kaj bodemo Slovenci Cesarja prosili? po Petrovski, Barbarski, Vurmberski ino ro- pertski fari. Iz Ptuja sem je razposlal v’ Haloze v’ Bori v’ Leskovec, v’ Ormož. Na druge kraje še, kdej še jih nemajo, čem se poskerbeti, da med ljudftvo pridejo. Pošlite mi fkoro, če ste že dobili, tiskane blanquette za podpise, da ob pravem časi pridejo podpisi v’ Beč. Pri večih farah se že pobirajo pod¬ pisi za zedinjene slovenfke strani sekovske škofije k’ lavantinski. Niše ni je proti razun dehanta Dainka. Glejte babo. Kdo de 73 šel v’ Prag? Bi nebi nikoga v’ Gradci najšli za toti posel. Kaj bi nebi bil mož za to Dr. Krajnc. Drugači more nas Dr. Miklošič nameltvovati. Zna biti, da si jas domiflim. Zdaj še nesem od¬ ločen. Slovenske mešnike še šribari ino tepeži zmirom v’ Beči pri Ministerii tožijo. Tudi Vodušeka čejo ponemčenjuhi Celski proč spraviti, ino so petitio dali na Minifterium. Slovensko duhovništvo de moglo nekšo očitanje od se dati, da do v’ Beči vedli naš politički čredo. Kda kaj 'mate ter pošlite, no kdaj kaj zvedte, ter pište Vašemi zveltemi brati v’ Ptuji ^ 48 M Tstk 3. (20. V. 1848.) Podpisovanje slovenske peticije. — Deputacija Miklošičeva. — Praga. — Volitve za državni zbor. — Ločitev Slovencev od sekovske škofije. — Vseučilišče v Ljubljani. Moj dragi prijatelj! Podpjsavne liste za naše peticie sem prijel, samo premalo iztiskov. Čuje se, da Vse verno podpisuje. Veliko serditolti je to napravilo v’ serci nemških naših mestjanov v’ Marburgi ino v’ Ptuji. Nešto je iz Celja v’ Ptuj pisal, da če naša flovenska deputatia pod vodftvom Dr. Miklošiča dnes ali jutro v’ Ptuj dojti, da nagovarja melto k’ realiziranji politiškega vhtrojenja Slovenie. Na to je sklenjeno, da čejo toto deputacio pred veliki turen peljati ino ji s’ perstom na nemško bandero pokazajoč lakonički odgovor dati. Neznani ali hočejo priti naši verli Slo¬ venci ali pa ne. V našem mefti do malo simpathie našli, veliko več med ljudftvom, če bi vtegnili po kmetih potuvati. Na nas Slovence vse merzi, kaj ne je slovensko, ino ino zagrebške novine od 16 Svibnja so me jako ostermile. Bojim se vsega hudega, posebno zdaj, kjer presvitli Cesar naš, ko čujem so se oddaljili iz Dunaja zavolo silovladarštva dunajskih republikancov. Težko če reč mirno rešena biti. Skoz ukinutje dvojnih zbornic je proletariatu steza odperta, ino naša pretresavanja nikdar ne- pridejo do cilja. Kaj si bo z’ ubogimi Slovenci? Vem da ste brali softavek tisti natolcovavni: Was wollen denn die Win- dišen eigentlich? v Štiriji, mi mislimo, da se je v’ našem mesti zkoval.. Pa to še bi bilo. Ali čemijo nas mestjani Slo¬ vence brez prenehama. Tako so nekteri bili pred nekoliko dnevi v’ Gradci ino v’ Dunaji z’ našega mefta in so silo kričali, da naj, ko narpreje jim se spravijo (t. j. narodni Itraži) orožja, Zakaj bojijo se navaljenja divjih Horvatov v’ to mesto, ino ne¬ mirnih od Rusov našuntanih Slovencov. Kaj bi človek na to 6 74 rekel? V’ Dunaji pa gotovo tote pleve za pšenico deržijo. Nemška indo- ino insolencia nepozna nikakšne meje. O bra- tovšina, v’ ktero bi nas radi zvezali! Sila zlo kričijo uradniki hleboborci zavoljo uvedenja slovenskega jezika v’ pisarnice. — Caf mi piše, da de šel v’ Prag, no tudi mene vabi, ali jaz nemorem. Pisal sem g. Dr. Magdiči v’ Ormuž, da naj on ide. Voljo ima, ali dnarji mu falijo, mi smo skleni(//) nekaj na kup verči, da lehko de potuval. Sicer mlad še je ali goreči, ino umen za dofti da presodi reč jno stojiše naše. Gledajte, da bode tudi kdor ’z Gradca šel. Če še imate kteri suvišni pol naših molbenic, ter mi ga pošlite. Pišite tudi v’ Dunaj, de nam, kakor najpred je mogoče pošlejo tiskane liste priličnih kandi¬ datov za dunajski deržavni zbor. Čujem, de na finkuštni vtork za toto Ptujsko volitno okolico do sošli volitelji. Kako se kaj čuje za stran ločenja slovenske ftrani od sekovske škofije? Neznam, ali so že naši podpisi prišli pred lice kardinala, ali pa ni. Pišite g. Glazerju, naj se pogovorijo s’ škofom Antoniem, ino naj zezvedo od Kardinala, kak da oni miflijo. Glazer so v’ tej reči važna ino uplivna ofoba. Skerbite se tudi, da v’ Goričko pride bolj slovenski duh. Farmešter Kurnik bi bili mož, kterih beseda bi med Gorčani kaj veljala. Pište njim! Kako je v’ Gradci? Podpirajte prošnjo Ljublančanov, da de v’ Ljublani vtemeljeno sveučiliše v , ino netrebalo nam ne bo več skitat se po nemških klopeh. Če kaj novega važnega vedte, tak ne pozabte oznanit mi. Pozdravim Vas vse Slovence. S Bogom Vaš iskerni prijatelj V’ Ptuji 20 Majnika 1848. Davorin. 4. (17. VI. 1848.) Slovanstvo v Gradcu. — Gaj. — Vest o Miklošiču. — Volitve pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. — „Zedinjena Slovenija". Moj ljubi prijatelj! Vaš list me je precej prestrašil. Jas vidim za nas žalostno bodočnost. V’ Grazi se je Slavjanstvo s’ Nemštvom zavadilo, to je pravi zrok. Bog si ga zna, kaj de prišlo. Kaj mi od Gaja pišete, se mi zdi zelo neverojatno. Kaj bi moglo Gaja tak oslepiti! To neskončno škodi dobri reči Slovenstva ino napre¬ dovanji domorodnih podprijetjih. Tudi se razglašuje, da so Dr. Miklošiča v’ Beči zaperli ino vjeli. Al’ neso to gole iz- mišlotine ino laži, da bi nas odftrašili, ino ljudstvo pomotili v’ 75 dobrih slovenskih miilih. Bog nam pomagaj! Lehko de naše povzdigjenje nas globlej zakopalo, kak pa otelo. V’ naznamlenji ino naročenji Vašem zavoljo poslancov ste Vi ne na pravem ino na čittini. Pervič more Dr. Miklošič pri Sv. Lenarti zvolen biti, zakaj ta pridejo neke komisije, kere Dominkuša ne ljubijo, ino tote bi znale vse druge pomotit, tak da bi nebi eden ne drugi zvolen bil. V’ Ptujskem volitnem okraji de Dominkuš več prijateljov najšel. Drugič se samo povsod eden zvoli, zakaj neti volitna postava, neti krajsijska kurenda nič ne govori od nameftnikov, ino sam službeni cirkular Marburske krajsije pravi: ba ber SJiinijter beS Snuetn in bem prot). 3Bat)tgeje|e bon mannern feine iRebe rnadjt, jo ift an ben betreffenben SBatjtorten nur iiberatl eiu SDepntirter ju roatjten. Bog si ga ve, kak de vse nam nagodilo. Sovražniki agitirajo, ino ker zdaj od mešnikov nič ne ftoji, da bi mogli biti SOlitglieber be§ TBcttjlbiftrictScomileeS, tak bom menjši upliv na volitve imel. Nepozabite naših Ilovenskih poslancov podvučevat posebno v’ punktih, ©enteinbeorbnung, n liber ben funttigen fteierm. Sanb= tag, že zdaj moremo zgovoriti, da bomo ga v’ Ljublani imeli, že zdaj naj se potegnejo za politiško vtemeljenje Slovenie. V’ pondelek ali v’ tork bom Vam poslal naše petitie, z’ obšir¬ nejšem listom. S Bogom. V’ Ptuji 17 Junia Vaš iskerni Davorin. 848 ,/5. (18. II. 1849.) Volitve v Frankfurt (Ptuj, Konjice). — Ambrožev predlog. — Adresa kromeriškemu zboru. — Politični vpliv svečeništva. Moj dragi prijatelj! Nemčaria nam hude zajnke spleta. Pa je začela s’ Franko- brodom. Razglas ilirskega poglavarstva v’ Novicah ste brali, če ne, tako ga dobro preberite, v’ njem te vidili zvijače. Tiskan je v’ prilogi list 7. Novic. Tudi na naš volitni komite je prišlo tretjokratno vprašanje, ali bi bilo segurno volitve razpisat, na g- Raispa pa ad personam, naj on tako tiho v zavupanji od¬ govori Kreisamti, kje je uzrok, da je ptujska okolica edina, ktera ni je volila. Tudi na druge komisije je prišlo vprašanje, kako bi mogoče bilo volitve vravnati. Ali je to javnost in očit¬ nost? Tako za plotom bi radi poslance zbirali in potlam, ko 'so v’ Frankobrodi našem državnem zbori rekli: narod vse dru- gači misli in želi, ko pa njegovi zastopniki v’ Kromeriži. Po¬ govorite o tej zvijači al’ v’ Slovenii, al’ pa v’ Slav. Centralbl. 6 * — 76 Jas sem pa sila bolehast, in mam zdaj posla s’ postnimi pred- gami, kje mi veselje in moč majnka politiške sostavke pisat, Komitee naše volitne okolice je tje odgovoril: „Da njemu nije znano, ki bi narod, kter se je pri pervi volitvi očitno proti nemški zavezi izrazil, zdaj v’ volitvo privolil, ako pa bi mini- Iterstvo rado znalo želje naroda, naj jih od predvolivcov (Vor- wahler) po komisiah zve.“ Ali, da je tudi Marquet tako tihoma komisije pobaral, kakšni votum bi one, dale, v’ tem vidim zvi¬ jačo in lesičjost, Rad bi znati, kaj bode Češka storila in Krajnska. V’ Konjicah so pre volili, in ker sta perva dva zvoljena poslanca ne poslaništva prijela, je znani veternjak poštmešter Formacher v’ slov, Bistrici ga prijel. Pazite in bedite! Na vaše zadnje pismo Vam berzo sledeča odgovorim. Kako hitro zazvete, da je Dominkuš odstopil, pišite hitro g. Krefti Jakobi no mu po- šlite imena sledečih kandidatov: Dragoni, Krajnc, Glaser Franc oskerbnik v’ Reichenburgi brat farmeštrov in dober Slovenec, lehko tudi mene. G. Kreft naj ter po komisijah agitira, kako po ormožki, velkonedelški, dornovski grajski itd., kje kmetje v’ njega velko zavupanje stavijo, no na den volitve pa skerbite, da de vam prišel v’ Ptuj. Ambrožev predlog je dober ino mi ga moremo podpirati. Naj bolje bi bilo, da bi se v’tej reči Slovenia na vse predsed¬ nike školnih konferenc obernila, ino je v’ podpis povabila. Zavoljo podpisov Adrese zavupanja na kromerižki zbor mislim, da še odgodimo, zakaj kmet ma malo zaupanja v’ Adrese in ono, kar je čerkasto, bolje bi bilo, da se inteligencia flovenska pokliče v’ podpis, miflim, da mešniki hočejo vsi, ako nebodo paragrafi o cirkvi kje nam v’ škodo pretresani. Bedite, čujte, molite, in glejte, da se bodte v’ teh rečeh bolj na kmete stavili, kako na duhovne, kteri v’ politiškem uplivi so sila podkopani. Če čete uplivne moževe zvedit v’ vsaki komisiji, jas miflim, da zato nebo trebalo velikega truda. Do tečas s’ Bogom Vaš iskerni prijatelj 18/2. 49 Davorin Pozdrav Slovenii! 6. (28. II. 1849.) Volitev v Frankfurt. — Učiteljska skupščina. — Ptujčani zoper Trstenjaka. Dragi prijatelj! Po gradčkih novinah od 27 Svečana bi že imela ptujska okolica tudi ..svojega poslanca v’ Pavlovi cirkvi. Bog si ga, ali Gračarca dobro prerokuje, ali pa ne. V’ tem sostavki tiči nemška 77 lisičina. Gračarca dobro svojo meštrio zastopi. Tudi dobrovoljni kandidat za Frankobrod g. Dr. Waser, ravno tisti, ker zmirom po časopisih se dere, da se nesme Laško Tirolsko od nemškega ločit, tak ali dober Centralist in Švaboman, se [gleda] vidi skoz verstice Gračarce. Ptujski mestjani, in švabomanski pisarje v’ pisarnicah si res dosti truda dajo, slepo ljudstvo prepričat od dobrote, Bog si ve, kak de šlo. Jas sem storil kar je mogoče. Na odgovor volilnega odbora ni še smo dobili ne čerkice, kak so guberniji komisije pisale, ali bi prilično ino mogoče bilo brez vernjeke volitve razpisat, nesem čul druga, kak samo od enega komi¬ sarja, ker je odgovoril, da on bi že volitve vkupspravil, samo ter zgubi svojo popularnost. Vidili bomo, kaj de prišlo. Pište Krefti v’ Radgono v’ Cmurek v’ Negovo itd., da se ludje ne dajo prevarit. Kolko jas čujem, tak drugi gotovo ne bodo volili, kak pa starih 28 ponemčenjakov. Gračarca zmirom čez klube Se dere in slovensko inteligencio, zapšite joj vusta, če ne prime v’ list, tak v’ Sprechhalle. Narod tolko za Nemšino porajta, kak Gračarca za Slovenšino, in jaz mislim, da se glas intel- Hgencie tudi še bolje poslušat ima, kak pa volja neumnega ljudstva. O našej učiteljski skupščini bodte v’ Slovenii brali. Dosti imamo zaprek, in burokratički dehantje so narveči opor¬ niki. Mene pa Ptujčani vjedajo, ker sem v’ skupščine učiteljske s’ gromovitimi besedami slovenski duh vlel, in sklepe rezultiral, kteri se nemškutarjem ne dopadejo. Pfundner je začel zdaj ne¬ skončno proti meni agitirat. Tudi perva moja postna predga je seršene razrašila, tak da vse klepeče in se grozi, če bom resnico drugokrat tako silno razodeval. Jaz mislim, da de skoro duga prošnja na konsistorium prišla za mojo prestavlenje. Den Pfaffen leidmer nit laenger in Pettau; tak se razbija glas od ulice do ulice. Delajte, jaz nebom opešal. Pište le hitro, kedar de kaj potrebnega. S Bogom Vaš zvefti prijatelj Zadnjega Svečana Davorin. 849 Čul sem nedavno iz ust g. Nagia komisarja pri vrejenji cesarskih sodiš te besede, ktere je nekemi nemškem pisarji rekel: Fiirchtet euch nicht, die deutsche Sprache bleibt ewig die Amtssprache. Die windische ist dazu nicht tauglich, auch antwortete mir der Bauer iiberall, wo ich ihn darum fragte, dass er alles deutsch amtirt haben will. Die windische Sprache Wollen nur die Pfaffen und einige Zeloten in die Kanzley ein- gefuhrt wissen. Quid dicis ad haec omnia? 78 v 7. (16. III. 1849.) Oktroajirana ustava. Ljubi prijatelj moj! Mi smo skoz podeljene nove ustave pa sila daleč nazaj postavljeni. Lepo nam je že naša narodna reč stala, ali naenkrat jo Stadion in Švarcenberg pogrezneta. Kaj bomo zdaj začeli? kterega pravila v’ politiki se deržali? Na kakšni način domo¬ rodce v’ deželni in deržavni zbor spravili? V’gornjo zbornico tako nebomo mogli nobenega porinuti, slovenski domorodci komaj zmorejo 500 krajcarov, ne pa da bi 500 fl štibre plačali. Ali je kteri od naših poročnikov pri Ministeriji, da bi svetoval pri urejenji deželnem. Pišite Mikložiči, da naj ne skerbi, če ga je ne Stadion že poklical, da bode tudi deležoval. Zdaj bi po¬ sebno dobro bilo, da se miniftrom pokažejo in naprejpoložijo naše peticie. Znale bi precej pomoči. Posvetujte se z’ lipo pražko in drugimi družtvami, kako bomo postopali. Čujem, da so v’ Pragi novo ustavo na tergi zežgali. Tudi Beč je ne zadovoljen, kako mi potniki so pravili, in razsvetlenje mesta in druge svečanosti so le bile prisiljene. Nebili dobro bilo nove peticie napraviti zavoljo vsih nam potrebnih reči. Prosim g. Dragonia, naj nam sestavi opravništvo slovenskega kraja. Morebiti, da bi po uplivi kakšnega domorodca v’ Ministerii le kaj si spomogli. Horvati sila so nezadovoljni zavoljo granice. Tudi Serblji se grozijo. Austria de prišla v’ hudo krizis. Černo- rumenjaki so pri nas zadovoljni, ali večjidel mestjanov ne, samo da ne upajo misli izreči zavoljo diktature soldačke. 15 smo imeli officialni Te deum predvečer je plackornandant zapovedal muzikalni capfenstreih, in iz Grajskega grada so pokali možari. Mestjanov je bilo malo, nobeden vivat, razsvetlit mesta so ne- hteli, ampak da lice lojalnosti obderžijo, so zbero napravili za 9. jaegerbattalion. Vse naredbe prazničtva so izhajale od plac- komande, tako v’ Marburgi in v’ Celi od poglavarstva, grad- jani dopušajo, ali v’ serci imajo skumine po kaj boljšem, kak je toti ustav, samo dober za hierarchio in aristokracio. Kmet je miren, ali le čakajmo. Uredniki se ga bojijo. Nevejo kako do emfitetikere izločili, to je sila hudo pri dosti gruntih celo nemogočno delo. Kako hitro do ga za kožo prijeli, bode se genih Tudi, kedar asentiranje pride, bo gromelo. Neje vse tako mirno, kak gračarca laže, v’ Ormoži so se bili, v’ Borli sta dva župana zaklala, v’ Breščah so komisarja v’ Savi na¬ makali, v’ Bilštajnskem gradi so kanclijo skoro poderli, v’ Hau- sambacheri ferboljtarja narezali itd. Vojaška oblast pa ne bo mogla povsod segati. Na Vogerskem je dosti dela, na Taljan- —. 79 skem se pripravlja na gerdo vreme. Vederemo, kako bode Vindišgrac suverenite du peupel preladal. Za volitve voljo v’ Frankfurt, še ne je nič prišlo. Jaz miflim, da bojo nemški di- nasti v’ frankfurtski zbor ravno tak raztirali, kak kromerižki, zakaj tam je edina demokratia še reprezentirana. Vender ne verujem, da bi Čehi silili zdaj vun ta. Kaj pa na Koperov so- stavek „u6er bie iBegirfSeintljcilung bc§ JJtarb. ftreije§ v’ gračkih novinah od 14. rečete? Glejte centralista in germanomana! Zvedel sem, da je to vse Stadionovo maslo, in on njim že naprejpisal. On je sila delaven in vsi birokrati mu pomagajo radi, čeravno z’ velkim trudom. Burokratia in soldaščina nas bodte kakor paučina oplele. Glejmo na vse strani, da se iz- tergamo. Ja bi želil skoro misli Slovenie zeznati, da v’ njenem zmisli delati zamorem. Pišite mi ali skoro kaj. Dotečas s Bogom. Vaš iskerni prijatelj 16/3 49 Davorin 8 . (1. IX. 1880.) O Murščevi sekundiciji mu čestita Trstenjak, njegov „stari, zvesti in hvaležni prijatelj ", želeč, naj ga Bog ohrani še dolgo let „zdravega in črstvega na duhu in telesu v veselje svojim mno¬ gim prijateljem in častiteljem, in v blagor sv. cirkve in svoje slovenske domovine, ki Vas šteje med svoje naj blaženejše . sinove. Quod felix, faustumque sit. Na mnogaja leta!“ Z odličnim spoštovanjem Vaš stari, zvesti in hvaležni prijatelj Stari trg pri Slovenjem Davorin Terstenjak Gradcu župnik 1 Septembra 880 XIX. Oroslav Caf Muršcu. (1841—1852.) 1 . (9. III. 1841.) Cafov slovar. Slavni Domorodče! Jaz ne morem drugače, ko z’ vefelja polnim ferdcem Vam le ti liftek pifati, vfej vem, da pišem le učenemu Slovencu ino žlahtnemu domorodcu za reči voljo, domače Slovenščine tikajočih. 80 Predoftojni domorodce! Vam ko goročemu Slavjanu moram oglafiti, da jas ob dobi obiram dopolnjenjem domačefloven- fkega rečnika ali lexika. Za ti le rečeni cel ino konec imam uže grobo, oj grobo fpravlenega zaklada vfaktere verfte, vfej obilno zajimlem iz do šego dob nepočerpanih izvorov, med le timi pak otobito iz poflušanja živega govorjenja. Pretlovoti domorodce! uže davno jo vem, ko jo tude po fvetu razšyrjani čafopili preglasujejo, koliko Vy naši mili Slo¬ venščini pripomagujete, zato by li jaz mogl dvojiti, da by m^ Vy o’ tledečem ne uflyšali? Vyfokod. gdje v’ Ptuiu to m$ nagovarjali, Vam za pri- pomoč v’ dopolnjenju mojega Slovenfkega rečnika pitati, ko pravijo Vy imate mnogo tpifanih Sloventkih beted, pofebno iz Lotmergtke okolice v’ botanički verfti. Za te le zbirke Vas lepo profim. Kaj pak dela naš Veliki pitec Murko, flyšal sem, da tvoj rečnik dopolnjava? če je taka? Če imate mytel, mi' nekoliko rokopifemfkih Svojih reči poflati, dopisujte: — ?thgugeben h. $erlinj thirgt S9ucf)f)anb[er ju SJtarburg. Vam za godovino vte dobro želeči Vaš odkrytega terdca prijatelj Oroflav Caf V’ Frauheimu 9. Sušca 841. Soduhoven. Vaš Koraščak, moj paroh vas lepo pozdravla. 2 . (15. XI. 1843.) Prošnja za razne knjige, ki bi Cafu mogle služiti pri izdelo¬ vanju slovarja. Prečeftiti Gofpod! Moj ino vfeh Slovencov ljubeznivi Prijatelj! Ne morem dolže tvojemu terdčnemu nagibanju, Vam pi¬ tati, toperttati — če Vam zato moje pifemce ne bo ugodno, obkrivite mi ferdce, ktero ljubezen do naše mile Sloventke do¬ movine dišči: ino ravno zatega voljo te pri Vas nikake zamere ne bojim, ko nas Slovence farni neprenehama v mlflih notite . . . 81 O prečeftiti Gofpod! Velike prošnje imam do Vas — če mi je ufllšite, Vam za nje nišče ne more zadoita hvale dati, ko Slovenščina farna. Poflušajte me . . . 1) . Lepo Vas v imeni vfeh Slavov ino Slovencov profim, farno bodite tako dobri: potrudite fe k’ Gosp. Kvafu, ino ga profite, da Vam da fpifek fvojih knig, ktere fe Slavščine ali pa Slovenščine tičejo; morebiti bi neka ftvarca za me bila. V’ dvema letama dobi Gosp. Kvas vfe fvoje knige od me domov. 2) . Preglednite v Gradčkima knižnicama, če fe nafledujoče knige naidejo: a) . Etymologicum Univerfale ar Univerfal Etymological Dicti- onary pon SBEjitev. Sonbort 1800. b) . Tripartitum seu de analogia linguarum libellus, SGSten 1820—33. c) . Etymologicum magnum Pon ©djčifer. Seipjig 816. d) . Etymologicum graecae linguaeGaudianum Pon fturj. fieipjig 1818. e) . £itpauijcf)e§ SBorterbncp Pon Mielcke 1800. 28i(na? f) . £ettijdjeg SBorterbud) Poit Stender 1792. Riga? g) . SSalladjijdje 33ibel. h) . Diomanijdjeg Sepicon Pon Clemens 1837. i) . 93ulgarifcf)e§ Neues Teftament in Smyrna 840 ob. London? k). 2tttjlaoif prepilati — vfej fi f’ tem upanje delam, da bo tako naše do¬ mače zelinltvo velek napredek dobilo. Svoje beledničke Iprave šče nikar ne pišem v’ čilto, ker šče mi živi Itudenci novih pomoči obilno izvirajo — zaklad pak le res tude tako množa, da me po vlej pravici pomilujete, da ne naidem nikakega pomočnika. Upam pak: Bog mi je dal lamemu fkoro nabrati, on bo mi tude dal lamemu razbrati. Zakaj le nelte Vi, prečeltiti Golpod! med Prečeltiti Gospod! Prepohlebni Sluga Jurko Caf kaplan. 83 Slovenci? Vi, ki jih ino jihovo reč tako ferdčno ljubite. Ali vfej tude gore tte nam na pomoč, hvala Bogu! Veliki Jan Kollar mi je bil tuonda pitat ino mi ukaže, vfe prave Slovence: naimer Vas, Košara, Terftenjaka itd. z bra- tovfko ljubeznjo pozdraviti. Ne pozabijte na me, bodite mi moj pomočnik ino tude delnik hvale ali graja mojega dela. Pozdravite mi milo moje ino vfe naše Slovenske prijatelje. V’ upanju, od Vaše goreče ljubezni do Slovenščine vte zaželjene reči fkoro dočakati Vaš V Frauhejmu 5. ves podani fluga Grudna 843 Jurko Caf Moj Gd. Pleban kaplan. Vas lepo pozdravljajo. 4. (5. 1.1844.) Caf vrača knjige. — Rastlinska imena (prefekt mariborske gimnazije Speckmoser). Preljubeznivi moj Prijatelj! Etu Vam z zahvalu nazadj pošljem Tripartitum v 4 knigah. Po preč. G. Košarju ste uže tak dobili Conradiov Dictionary. Ljubi! vse bi uže davno bili dobili: — ali spaka nesrečna! 14 dni je vse v’ Marburgu pri prevažavcu ležalo — ino nesem zato vedel: — če mi šče keda kaj pošljete, pošljite mi radjši burd) bte 2Jtar6urger=23otf)in za nju vsaki ve — ino ju lehko naide. Lepo ino serdčno Vas hvalim ino zahvaljatn za Vašu veliku dobrotu ino skerb, ko ste ju imeli s temi bukvami — prosim pak šče Vas za Linde 3 ' Do keterih dob pak bi uže radi imeli zelinske imena? jaz bi Vam hitro lehko vse poslal,, — pa brez nemečkega ino la¬ tinskega prestavljenja pri nekterih. — Ravno zdaj sem vse trave ino zeli poslal slovečemu zelinarju G. (Spcrtmojerju čeft. Prae- fectu v Marburgi blizo prek šče 300!!!! Če pak seVam mudi, vsej Vam imena hitro lehko spravim. G. ©pectmofer mi je ob¬ ljubil, vse zelne ino travne imena v nemščinu ino latinščini! pre¬ staviti. Hvalimo pridnega muža. Pozdravite mi vse Slovenoljubce. Z veliku hvaležnoftju ino spočtljivottjd sem in vsele budem Vaš V’ Frauhejmu 5. Prosenca 844. ravnoserdčni prijatelj Cafov Jurko. 84 5. (25. IV. 1844.) Caf vrača knjige. Njegov slovar. — Freyerjeva „Slov. flora“ in „Slov. fauna". — Volkmer. Prečestiti Gospod! Ljubi moj prijatelj! Etu Vam povernem mi iz Johanejske knižnice dobrostivo poslane bukve: 1. zvezek Linde 2 ; hvala Bogu, mi je G. Ter- stenjak bil celega Lindea od kneza Ostrovskega dobil. Lepo serdčno Vas zahvalim za vsu skerb, ko ste ju bili imeli — po¬ šiljati mi take pomoči. Ali želite svoj rukopis nazadj? Ali pač tu ga imate — pa mi ne zamerite, da je prečerčkan, — tre- balo mi je tako delati zavolju premnožine zberkov. Tude nai- dete zravno bukvic preč. Gosp. Košara: 1) . Pad no zdig 2) . Podučenje 3) . Bukve za pomoč 4) . Orbis Pictus. 5) . Knižica pobožnosti. 6) . Gramatik rum Gutsmann unb 7) . - — P. Marcus. 8) . Čelarstvo. Te le knige prosim odpravite preč. G. Košaru z mojti za- hvalu me priporučeč. Vse knige mu recite bi uže bil davno odrajtal — pa jih je bral G. Dr. Wenedikter — ki je posebni ljubivec naše pismenosti. Tako šče tude dvojnih bukvic mu zdaj ne dam: 1) . Način pomoči ino 2) . Pokrepljenje — su tude posudjene. V prepišovanju svojega Besednjaka močno napredujem, dasi nikoga za pomočnika ne imam. G. |>einricf) Freyer Custos be§ £anbeS=Museums ju Saibacf) dogotavlja Slovensku Flora — koti nam je Faunu Slovenski! dal. Da bi se kdo hotel lotiti: Volkmerove predge, ko jih je teliko v rukopisu zbirati — ali komu zbiranje naručiti — da bi se natiskale!! Jezus pomagaj! Selak moj tetičič mertev!! Priporučite me vsem dragim domorodeom. Morebiti šče mi kde drugde kaj pomoči izvete. Bog Vas krepi ino okrepšaj v ljubezni do domovine. Vam se prijateljski priporučeč V Frauhejmu 25. Travnika 844. hvaležni sluga Jurko Caf Duhovnik. 85 6. (30. XI. 1846.) Da/o'ucr ^/ov/r/crr §ZovüM^'/r /s^ov. Vo^eS/re ra /r/o. Hochwürdiger Herr, Verehrtester Freund! Ich komme hier mit einer doppelten Angelegenheit: 1). Würdigen Sie Sich diesem guten Alaune da, dem Über¬ bringer dieses, Mckeläk, der nach seinem Sohne ?aul IVkibeläk Physiker zu Gratz notwendige Erkundigungen einziehen kommt, an die Hand zu gehen: denn einen bereitwilligeren und edleren Slo¬ wenen konnte ich dem guten, bekümmerten Vater nicht empfehlen. 8in jemu preveč pene? trosi. XIaj tucki pismo 6. Directoru Dücbingeru ockrajtajo, se Za¬ voljo vinu. Noch eine Bitte! uslisite me! Meine tabellarische Grammatik aller Slav. Dialekte etc. werde ich in Leipzig drucken lassen, nur muß ich die combinirten Lettern kalligrafisch geschrieben einsendcn. Es scheint mir, eine genaue Ab¬ schrift nach kalligrafischen Grundsätzen geregelt von dem mir ge¬ rühmten st. st. Realschulkalligrafen wäre an: zweckdienlichsten. Wollen Sie nun gütigst die 2 beiliegenden Blatter selbem zur Abschrift übergeben: das 3. Blatt enthält nur die Erklärung. Dokler Vas ra to lepo lepo prosim, se se Vam mili prijatelj! ?a naprej priporočim: Pharrhof Frauheim den poniLni sluga 30. Nov. 846. Georg Zaf Kaplan. Nachschrift?) Erinnere Hochwürden den Kalligrafen, daß er bei der Com¬ bination und Ausbildung der Lettern feine ganze Kunst und alle Kraft seines ästhetischen Sinnes anwendet; er habe vor Augen den. P er l enb au der römischen Druck- und Cursivschriftlettern; seinem Bildungsgeiste seien übrigens nur die Schranken gesetzt. 1 das bei lis, g, os, i-e i, lü, 8, », lü, w, cv der Cha¬ rakter bleibt, aber 2.) bei D-p;; k-i-j, I^-l-;, ück-si 1 u. t-p; die Verschmel¬ zung künstlerisch nach den Regeln der Kalligrafie zu geschehen habe. Übrigens wünsche ich eine doppelte Abschrift von den beiden Blättern bis zum neuen Jahre Zaf. O. Xjorosak Vas lepo popravijo, pripekajte cka se enkrat k nam!! >) -tli so v tem „OoäkNIiu" vsi novi Latovi tipi poäani v pomenu, kakor jim ZA je kotel listi pisec pisma, ni Zotovo. 86 — 7. (8. I. 1847.) Cafov prevod računic z ilirskim pravopisom. Prečastivredni Gosp. Dr.! Ljubeznivi prijatelj! Zlo žal mi je, da še ne morem tistih pisem za G. Dr. Seniora ino od Lileka poslati, zato da sem v Ljubljano oboje dal. Utelažite G. Dr. Seniora, kteremu se tu priporočim ino zahvalim, da bom že vse lepo iz Ljubljane dobil ino povernol — imeni Dr. Senior ino Lilek pak bota zato od Krajncov o v e č v n j e n i. Še bolje žal nam je djalo, da ste Vi G. Dr. tako blizo nas bili, pak Vas ne smo videti vredni bili. Računski d v e k n i g i, kak sem ji za prestavljanje na Slovensko od Višega učivnega nadzirstva dobil, bom v 12 dneh dogotovil, zdaj pak pitam: Gdo moj rokopis recenzoval ino potle k o r r i g o - val: zakaj jaz sem v Ilirskem pravopisu prestavil, za vzroke tako farni dobro vete. Meni se pač najbolje prav zdi, da bi iz ljubezni do fvojega naroda korrigovanje Vi pre¬ vzeli, te se smem zanesti, da se mi moje tako težavno delo ne skvari. Kaj pak Vi mislite, ali bi se k prestavljenju tude razlogi ali vzroki mogli pridjati, zakaj je v njem novi pravopis: 35ie ©runbe bctfiir, če bi se morebiti Vi z G. 9Beinf)cmblom ali korrektorom črez to zmenili, [inb: 1) . Sft ba§ organifdje HUpljabet (č, š, ž) in ©teiermarf attge* ntein berbreitet. 2) . 30tup e§ unb mirb aud) mirflid) in ber ©djute grofjtem tfjeitg beigebracfjt /merben/, toeil bie neuften 3) . ®ucf)er, bie fiir b a § 91 o t! berecfjnet finb, mit biefem 2tfy>l)abet erfdjeinen. 4) . ©e. fiirftb. ©ttaben §. Slomšek gibt (nur) in biefer ©djreibmeije feine Drobtinice tjerauS, mie borigeS 3af)r bon 3f)m befsgleidjen ein ©ebetffbud) fiir ©djulfinber erfdjienen. 5) . SDie fiir bie ©tebenen beredmete bfonomijdje geitung (£aibaif)er=Novlce etc 6) . 9(uct) ber bom ff. Saibatfier Gubernium designirte ©cfjuL biicfieruberfe^et fifjreibt fo. 7) . §at §. Dechant Dr. Murko fetbft, um nicfjt ben Srebjem gang einjufdftagen, jeitgemafj geljanbelt etc. etc. (feine neuere §luf= lage ber ©tom. ©ranim.) 8) . 9Iuc£) ber £>r. 9Xbt bon 3ilti @(f)uIbireftor M. Vodošek befdjmor mid), organifd) ju fcfjreiben, 87 9). eife) v tisk jemati, da bi pred natisnen bil — tedaj bi jaz proti prepisoval. To pak mu smete reči, da pri svojem delu ne iščem ne dobička — ne hvale, drugače bi uže davno lehko bil kaj vkup skerpal, temoč iz gole ljubezni do slovničkega napredovanja po mogočnosti popolno dokladnost. Ljubi prijatelj! bodite tako dobri in mi pri g. SDirnBocfu za moja rokopisa Robinson ino Red za kolednico še onih 25 fl sr dobite. 5 fl sr. ohranite za potrebe Grade. Slov. družtva, drugo pak mi račite spraviti, da je še drugim Slovanskim druž- tvom razešljem. Zdaj pak, preljuba — zlata-— Slovenska — domorodna dušica! Bog oča tude Slovencev Vam daj veselo novo leto ino še veliko — veliko zdravih let za Slovenijo, Bog me usliši! Priporočite me g. Dragoniju ino mu ovadite mojo željo da [bo] jednostranskemu Nemcu Z. x kaj prav debelega pred noge verže. Ze vso ljubeznijo se priporoče Preč. g. Dr. V Frauheimu na sv. Den 848. Vaš očiti sluga Oroslav. 102 19. (13. I. 1849.) Dragoni, kandidat za državni zbor. — Potujčenost naobrazbe. Na naglici. Prečestitljivi Gospod Dr., Ljubi prijatelj! Ne zamerite mi, da Vam na Vaši dve pismi tako kesno ino še zdaj tako pohitoč odgovarjam: nesem imel priložnosti pismo v mesto poslati — ker smo pač po zimi v puščavi. Zdaj pak gre človek z našega kraja sam v Gradec, ino Vam eto pi¬ semce nese. Potolažite tega človeka —, on se po Liguorianih milo joče ino se ne da umiriti. 20 fl sr. sem gotovo dobil, lepo zahvalim, da ste moj toliko voljni opravnik. G. Damianu bom še pisal. Ljubi prijatelj! Gdo je toti človek v Gradčkih novinah pod SE*? vsehnolo mu černilo!! Da g. Dr. Dragonija za Marburžkega poslanca spravimo, si prizadevam — ali kmet je zdaj kakor petelin na strehi! Pri nas se narodnost počasoma razvija — pak vemdar razvija. Domorodcev ni — lenuhov ino sovražnikov pak teliko: mi ostanemo spake ino popačenjake, dokler se s Krajnci ino Hervati popolnoma ne združimo. Kolikor globoko da smo se od tujega izobraževanja po- greznoli — ino kakor terdno ino nesrečno v nemščini tečimo — še se le zdaj prav vidi, odkler ustavo imamo: Če nam vlada ne pomaga, nas iz blata ne vzdigne — če smo tako razdru- ženi — si sami ne bomo pomagali — smo preslabi ino vne¬ mami. Naše učilnice morajo biti drugačešnje — ino v uredu? keda bode ondi Slovenski? Vse Slovenske družbe bi imele po izgledu Slovanske Lipe v Pragi zavoljo imenovanih zadev veliko prošnjo na po- pečiteljstvo (ministerij ali zbor) oddati — da se po ustavi vpe¬ ljane pravice tude obistijo (realisirt). Dragi prijatelj! V gradčkih novinah berem večkrat od: @otbbetg’§ gafoanoetectrijdjie &tten, ktere se dobijo v Gradci bet £>. $pot£)efer S- ^urgteituer. Če se Vam zdi, da hvaljene vlastnosti teh lancev neso laži, Vas lepo prosim, kupite mi 1 lanec taki bon ber (Srften (Slctfje za 3 fl. sr. (cnrant @ebtaud)g= aniuetjung, ino temu poštenemu možu izročite, da mi prinese. Povračilo Vam kmalu pošljem. Če mi že kupiti račite, če ni vse to gerda sleparija — tedaj pak mi izberite, kteri bo bolje popolnoma. 103 Malo se sprehadjam, ino se hitrej nauražam, zato bi si tako ©otb£>erg§ ga(bano=etectrijcf)e $ette rad omislil. Marburg moratno spreobernoti! Bog daj! Da bi Dragoni bil izvoljen. Čujem, da se za poslanca ponuja kmet ino kerčmar ŽRottmann pri Sv. Margeti na Pesnici ino kerčmar Komar v Hojčji pri Marburze, Songer in Lanoi? Zdaj pak srečno, preljuba dušica Slovenska! Priporočite mi (!) svojemu maliku g. Dragoniju. Kaj čujete? ali bo naš svetli car — nemški postal? V Frauheimu 13. Prosenca 849. Vaš odkriti prijatelj Cafov Tri spovedi na dom me čakajo. Srečno Dušica naša! ' 20 . (18. III. 1849.) Oktroirana ustava. Prečestiti Gosp. Dr. Ljubi Prijatelj! Bi pač lehko hudi bili, ker Vam dosle nesem pisal neti Vam dolga povernol. Pred vsem drugim: lepo Vas zahvalim, ker ste mi galv,- electr. lančec kupili — dobro mi streže — tu pak Vam dolžna 2 fl sr. ze vso hvaloj pošljem — odlagal sem, ker sem mislil sam v Gradec prijti — pak druga mi je zapela. Kaj bode z nami Slovenci za božjo sveto voljo — nem- čunstvo se zmirom bolje ter bolje, krepi — jaz od nikod bliša dobrega upanja ne vidim: nam bo huje kakor popred, se mi zdi. Vse naše prizadevanje je prazdno, zastonj, celo k svoji pogubi toliko Slavljanske kervi prelite! Ali morebiti Vi kaj vedrega neba za nas vidite? Pote¬ šite me! Pri nas je drugače vse po starem; od dobitkov ustavne svobode nič ne čutimo. Ljudstvo je mirno ino mlačno, ino malo kaj mara za dano ustavo. Bog daj, da bi se le skoro grajšine svojih Nemčuhov izprazdnile. Slovenski mejaši proti Nemškemu so pravi bebci — Bog jim pamet razsveti. Mi sami si ne bomo nikoli pomagali — poboljšek našega stališa mora iz velikih shodiš ali iz ministerja samega izvirati. 104 Dragi Prijatelj! Še toto prošnjo imam do Vas, da bi v Gradci poizvedb, koliki ino za koliko se betlehemi (SBeiEp rtadjtgfrippett ture grof) u. mie tfjeuer) dobijo. Račite mi velikost ino ceno raznih betlebemov za našo cirkvo pripisati. Bodite mi tisočkrat pozdravljeni ino poljubljeni — Bog nam Vas obari še za napred za našega vojvodo. Lepo pozdravljenje vsem Gradčkim Slov. domorodcem, posebno junaškemu g. Krenovskemu. Z Bogom! razveselite me skoro s kakim pisemcem Do duše Vaš iskernji prijatelj ino čestitelj Oroslav Cafov V Frauheimu 18. Sušca 849. Jožef! Jutre bo Vaš ino našega naj večega junaka — čiča god! Bog Vama daj moč ino krepost, da sta nam to, kar sta bila Egypt, ino Sv. Jožef. Za slovo kratko pravljico: Ko je Joža Jelačič v Zagreb domu bil prišel, so mu Hervatje rekli: „A Joža! Zašto si tako blied, ali se Madjarah bojiš— Joža! mi te hočemo branit." 21 . (12. V. 1849.) Nemškutarstvo. — Slovenske uradne tiskovine. —- Učiteljsko zborovanje. — Cafovo jezikoslovno delo. Prečestiti Gospod Dr., Ljubeznivi prijatelj! S težkim serdcem uže predse dolgo čakam odgovora na moje pismo do Vas, ktero Vam 20. Sušca t. 1. poslah z 2 fl. sr. za @a(t>ano=electrische Rheumatismus-ŠMte, v kterem Vas tude poprosih, da bi mi poprečno ceno vekčih ino menjših betle- hemov: 2Bei£)noc£)tgfrippertn navestiti račili: A zdaj ne vem, ali ste dobili peneze, ali ne, ino vemdar bi rad na pošti poravnal, dokler četvertina leta ne preteče, da se mi, ako Vaše dovodno pismo pokažem, v izgubo prijdša 2 fl. sr. verneta. Podkladem tedaj, da rečenih penez neste dobili, ino Vas prosim, da mi to določito odpišite, ino da mi tude velikost ino ceno nekterih božjih jaslic ali betlehemov naznanite. Jaz ne vem, kaj bi Vam novega pisal: 105 Pri nas je vse vse pri starem — nemškutarstvo močno ino terdno kakor popred, utegnolo bi pak tude ostati, ker se Nemški bivši uredniki, posebno ferboltarji v okolične službe rivajo. Da bi se do ljubega Slovenskega kruheka splazili, se ljudem — rihtarjem gnusno prilizavajo: rojeni Slovenci pak so nesrečni manjohi, Bog jim grehe odpusti. G. Dr! meni se nikar po norci ne zdi, da bi dobro bilo, ako bi se Slovenski obrazi, Formularien — Blanqueteti za kerstne — poročne ino mertvečke bukve ino tude za uredstvo napravili — drugače ostanemo v stari luži. Tude kar učtvo zadene, smo v stari robači, ker od nikod zakonitega ukaza ni. Zato bode imeniten zbor na Ptuji dohovnikov in učiteljev 31. Majnika: jaz sem na našem zadnjem Slivničkem učiteljskem zboru vse gospode poprosil, da bi jih onam obilo prišlo — da se onde dobro pretrese ino sklene, česar nam je treba. G. Dr.! če Vam je količko mogoče, tude V i priidite — Vas bi težko grešali. Tam moramo veliko prošnjo ssnovati. Kvar! da je Ljubljana tako neskerbna ali slaba! Vaš spisek o rodu ino svačtvu v Sloveniji je kaj vreden — le več kaj takega! Nikomu se ne sme zdeti, da bi jaz od svojega dela ino truda prenehaval ali popustil. Rana juterna zvezda me nahaja v ti skerbi — nahaja pozdnja večernica. Svojo slovnico do- ino popolnjujem — tude slovar se dobro naraša. Pod jesen bo slovnica, kar je I. dela etymologičkega ino lexičkega s theore- tičko slovnicoj gotova. Pozdravite mi prijazno brate Slavljane, posebno brate družtvenike Slovenije. Bodite zdravi ino veseli: Hvaljen bodi J. X. Vaš sluga Oroslav Cafov podj. V Frauheimu 12. Majnika 849. 22 . (16. X. 1849.) Bleiweis. — Grimmove slovnice II. del. Prečestiti gospod Dr.! O preljubljeni Prijatelj, Dražička Slovenska Duša! Oj kako žalostno je moje serdce, ker letos nesmo vredni bili, da bi Vas le za malo časa videli. Pozabili na nas vem da neste, ali pak ste hudi ? — Ne! Kaj da te neste prišli ? — 8 106 Pridirjajte pak zdaj gde po berzi železnici, zdaj naj huje beremo ino sladko medico serkamo. Včera so tu v Frauheimi bili Vaši predragi sodrugovi g. dehant Jauk, gg. fararji Reš ino Kostanjevec! Mi smo hvala Bogu zdravi, ino imamo duhovnega dela prav malo, ker nas ljubi Bog bljuvnice tako dobro varje! Ali pak vreme imamo da se Bogu smili. Iz Ljubljane Vam imam poseben pozdravek g. Dr. Blei- weisa pisati. Mož čeden ino ljubezniv je on! Jaz ne vem, kaj bi si jaz začel, ko bi „@latt>ifcf)e ©entrab Btatter" ino „@ubjtam. 3 e ^ u «g" ne imel, to še me teši ino krepča pri mojem težavnem deli, kterega bo I imenitni del skoro gotov. Samo, preljubi prijatelj! še neko potrebno reč pred do¬ končanjem tega dela grešam; naimer: Jakob Grimm’s beutjdje ©rcmtmatif 2L2 SLfjeil. I. III. ino IV. del te gramatike uže davno imam uže 8 let, ali drugega dela (2. Sljeit) ne morem po knigarstvu, pa v Marburgi tude od druga nikoga dobiti, ino vemdar je II. del Grimmove Gramma- tike naj imenitnejši, tueit er bie §ormenteI)te Betjonbett. Bodite pak Vi tako dobri, ino mi v Gradci od kterega g. profes- sorja ali v Bibliotheki na 1 mesec spraviti račite, hitreje kakor morete, da bom pred pri kraji. Pomagajte! Zdaj pak preljubi prijatelj srečno; bodite zdravi ino ve¬ seli, če ste nas ravno letos zametnoli, prijte pak zdaj kaj! Pozdravite Slovenske Domorodce: V Ljubljani je prešen- tano lepa ino bogato omišljena Slovenska bravnica. Tude Vašo mislim skoro pogledati. Z Bogom ino materjo Slavoj! V Frauheimu 16. 8|i| 849 Vaš ze vsem Oroslav Cafov kaplan. 23. (1. XII. 1851.) Caf v Zagreba (Vrazova smrt; Macun; Rakovac; Brlič; sta¬ roslovenska liturgija; Haulik). — Klajžar. ■— Očitki Miklo¬ šičevim delom. — Očitki graškemu konsistoriju. Prespočtovani gospod Dr.! Preljubi, zlati moj Prijatelj! Ne zamerite mi, vsej ne vem, ali še ste boleni, ali k naši veliki sreči uže zdravi. Oj zlo nam je po skrbi šlo, ko smo slišali, da bolehate od prevelikih južnih trudov. Bog Vam plati 107 ino povrni, kar ste dobrega opravili ino hudega prestali — vsej je v korist Slavi. Zlo se nam tožno zdi, da Vas letos nesmo nič v Frauheimu videli!! Bog Vam daj tvrdno zdravje, ino moč, da boste ubogemu Slavenstvu potrebna podpora! Jaz sem bil v Zagrebu, hotel sem imeti svoje obilne rokopise »Slovenskih v Frauheimu za St. Vraza, Bog se mu duše vsmili, narodnih pesni, kteri so z drugimi Vrazovimi pismi v narodnem mu- seumu shranjeni. Peljal sem se po nagodi ravno ti den, ko se je g. Klajžar z g. Glažarjem šentpetrskim župnikom k bolenemu g. knezovladiki Slomšeku v Celje ali vsej uže iz Celja podal, proti Celju k Kamenemu ali Zidanemu mostu v Zagreb, tako da sta si pre ta gospoda mislila, da se jima hočem umeknoti, da bi Lazarist ne postal, kakor na priliko stari prerok Jona! (Lazarist ino slavist, oboje bi jaz ne mogel biti: toliko let pri¬ pravljam svoja dela knižstvena, tako da se bodikomu confus zdim, ker me ne razumi, ino tako bi vse pustil, kakor pravi ^onfufiongratt)!). Tedaj dalje moj pot! Pripeljani se v nevoljni Zagreb — domorodstva ni sluha ne duha — po gostivnicah vse okorno ino plaho. Od Zidanega Mosta do Zagreba se je peljal nek imenitni lovski stotnik (Sagertjauptmann) rojen Kar- lovčan, iz Egera na Češkem na svoj dom: Zakaj, da bi svojo vbogo domovino še videl, se nad njo razjokal ino jo nesrečno -— zapustil. V Zagrebu je moj prvi pot bil k Vašemu sožupljanu (sofarmanu) g. Macunu: ali toti možiček mi je Ilirstvo, Jugo- slavenstvo, Slavenstvo sploh v taki podobi pokazal, da sem hotel kmalu drugi den ves žalosten, nijednega domorodca ne poiskavši iz gnusnega Zagreba pobegnoti — pak prilike na ti den v Varaždin ni bilo. Tako še drugi den ostanem, poiščem Narodnu kuču — naidem g. Rakovca, kteri se mi je po vsem svojem značaju hitro zazdel, kakor rajni Vraz — v arhivu za povestnicu još nalezem g. Brliča — v Jurjevcu (Maksimira) pak še g. Babukiča: oči so se mi odprle: spoznal sem, ker se mi je tudi reklo, da je Slovenec, Svetbolfančan, g. Macun, podkupljeni špicelj, Bog mi grehe odpusti. On je zagrebški professorski collegij počrnil, tako da je drugoč Slovenec g. Premru za. učnega nadzornika v Zagreb postavljen, kteri se je ravno z menoj tistokrat iz Dunaja do Celja peljal. G. Premru je rekel, da minister Thun hoče na Hrvatskem bie @(eid)bere(f|tigung bolfommen burdjfutjten. G. Macun (ravno grčko grammatiko je ilirski pisal) pak mi je rekel: „£>eut ob. SDtorgen, itnb in ®roa= tien ift bie beutfdje ©pradje iit ©d)ute u. 9lmt eingefuljrt. On ima veliki srd do Slovencev: toliko pak sem vemdar spoznal, zakaj ? ker mu je Jugoslavensko Cvetje v škrinji ostalo, ino zavoljo tega črti Slovence ino črni Hrvate. Videl ali tudi naj delj v noč sem z gosp. Vakanovičem govoril. Kar me je zlo veselilo, je to; vse je lepo Ilirščino govorilo, tudi naj imenitnejša gospoda. 8 * 108 Videl sem prelepo, bi rekel, najlepšo vladičko, škofovo cirkvo, ino vladikovo prekrasno palačo. Bil sem tudi pri Božji službi nezedinjenih starovercev: Prijatelj! povem Vam, da sem se milo jokal med Staroslovenskoj liturgioj. Srdce mi je žalosti kipelo, ko sem videl, da je le hudobnost, prevzetnost jutrno ino večerno sv. Cirkvo razločila. Vsi napisi po celi cirkvi so bili staroslavenski — take mešne ino ceremonijske bukve. Aj prepevanje Staroslavenskega me je toliko povzdigalo ino tudi pobožno zadržanje molcev. Bilo je izvekšega mnogo grani¬ čarjev — aj lepih, močnih ljudi ino visokoplemenite gospode. Po božji službi sem popa obiskal ino se ž njim črez 2 uri menil, spravil sem ga v tako stisko, da je obstal: da on ni učen pop. Sicer je dober človek, govori Staroslovenski kaj lepo ino gladko: potožil seje, da le katoliško prosto ljudstvo staroverce zaničuje itd. Govoril sem tudi s vladikoj, Haulikom: gospoda ©djlota D r ia je kaj hvalil. — Ali svojih rokopisov nesem dobil, g. Ma¬ lina ni bilo doma. Tako sem Zagreb prvokrat našel. Domu priidši naidem gosp. Klajžarja pismo, v kterem me g. kanonik Dr. Biichinger upraša, ali bi jaz hotel za subdirec- torja priiti. Da sem se ustavil temu nakanjenju s vsemi vzroki, si lehko mislite. Tudi v Gradci bi moral Slav. slovstvo na kljupo obesiti. Hvala Bogu, da je na to mesto vemdar drugoč le Slovenec prišel, česar se je g. Klajžar naj huje bal. Gosp. Dr., ljubi prijatelj! Ali še je gosp. Klajžar v Gradci? Uže davno bi mi on bil imel na moj list odgovoriti, kaka je kaj z našimi Bož¬ jimi jaslemi, Betlehemom (Srippe) ino kaka je z mojim rokopisom: „Missionski govori" pri Sirolli, ino ali je kaj prazdnih polovnjakov uže v Bače poslal? Ker mi je g. Kh obljubil, odmah mi odpisati, se mi pač zdi, da je to jegovo pismo v izgubo prišlo. Oj ljubi prijatelj! račite mi Vi v teh rečeh po¬ magati, ker me ljudje zlo pitajo, ali uže letos dobijo betlehem ali ne itd. penezi so vsako uro k redu od 35—40 fl. srebra. Jaz zdaj dve grammatiki sestavljam: Slovensko obširno ino (prosim o tej reči mlčati) Vseslavensko. Ta poslednja Vse- slavenska bi lehko v nekih mesecih gotova bila: v Zagreb sem pisal, ako bi jo II. Matica vzela. Ne bo pretegla, le sok iz osnove moje goleme Vseslovenske grammatike je: sine ira et studio, zato nikake authoritete ne napeljam: Sebe SlBtfjeilung Ijat in quoque capite libri attgemeine ©runbjaije, uub nad) biefert <5kunbja|en greift ntatEjematijdj ridjtig ein § in ben anbern ate Urjadje unb ŠBirfung. $Dteje§ gitt inSbefonbere bon ber ©(atthfdjen Sauftefjre, roctdje bie (SkunbBebingung Siner ©latu. $ovjnenlc[)re ift. §. 2)r. Miklošič, unfer gtobet Sanbgrnann, Befouunt Bei einer 109 cmberrt @elegenl)eit etnige notE)toenbige Sectionen bon ber „[ung?] gliicf lidjen U n rt) if feni) e it". G. Hanki v Prago sem poslal mnoge „93emangtungen aller SBerfe beg §. Dr. Miklošič; pak ne lititif. Postavim: da v njegovem „Lexicon ling. Sloven. v. dial. samo iž njegovih „Monumenta Codicis Suprasl. 250 besed ni; pak vse besede so čtete ino po vrsti imenovane. Ravno tako načteh več pogreškov etymologičkih v njegovih „Radices ling. Slov. v. d.“. Potler ima postavim Dr. Miki. v svojem „gormentet)re b. altjlob. ©pradje pag. 20 nomin dual.: E-i; = ve fur bie 1 perjem! v njegevih „Monumenta Cod. Suprasl. pag. 156 pak se pravi dual mase. 1. perjem naide: na = na; potler ima ravno ondi: dual. nomin. II. persona oj neumno m>i = vy, kar je plur.“ v njegovih „Vitae Sanctorum pag. 8 pak je pravo is a = v a!! Le sami poglednite, ino se prepričate, da ni prav, če taki človek, kteri svojih vlastnih knig ne pozna, druge ljudi toliko zasramuje. Pak takih reči sem veliko v Pragu poslal, da Miklošiču Čehi na noge stopijo. O nesloga slavenska, o ubogi Abbe Dobrovsky!! G. pritatelj! gore sem Vam pisal, da mlčite o moji vse- slavenski slovnici. Naši sovražniki nas drugoč stiskajo ino celo naš ljubeznivi consistorij. Izročite g. Razlagu sledeče reči ino tožbe s u b rosa: 1) . Za Snabenjeminor je naš g. milost, vladika novo po¬ biranje razpisal: naj slovenski duhovniki pogodbe postavijo, preden kaj vložijo, da se toliko ino toliko Slovencev v seminar spreime, da ne bo drugoč, kakor pri prvem pobiranji — Slo¬ venci so toliko dali — Nemci se goste ino Slovence proč tišče. 2) . Čujemo, da naš vladika dijakov v i|3rieftert)aug ne jemlje, kteri so se na Hrvatskem učili; da je Zagrebškemu vladiki pisal, da bi Zagrebški vladika bogoslovcev ne sprijemal, kteri Nemški ne znajo. Zagrebški je pre odgovoril: na Hrvat¬ skem je on vladika. 3) . Da naš Consistorij Slovenski jezik proti vsej @(eidj= berečtjtigung iz šol odpravlja, da se kanoniki pre dehantov okle¬ pajo, če v Gradec k njim priidejo, kakor zmije, ino iž njih tlačijo, da povedo, koliko se v njihovih dehantiah Nemškega ino Slovenskega uči, posebno ©djulenobetauffeljer g. Gruber. Kaj imajo ti gospodje s šprahami? ali je to jih Duhovni poklic? 4) . Da consistorij posebno s svojim nosom panslaviste lovi. 5) . Da je toliko pitanja po šolskih slovenskih učnih knigah, pak jih ni — kdo je zadržava? Čujemo tudi naš consistorij. Dehanti ne vejo učiteljem nauka davati, kako da uče, ali po cesarski postavi ©leicper. ali po zahtevanji g. Gruberja - 110 Prosim za odgovor! Pozdravite mi gg. Dr. Robiča, g. Razlaga, ino Dr. Krajnca, to je ljubezniv človek. Snega imamo veliko, še dnes gre. Moj g. Pleban Vas serdčno pozdravijo. Z Bogom Ves Vaš sluga i prijatelj V Frauheimu 1. grudna 851 Oroslav Cafov, podžup. Ne zamerite mojega dlgega pisarjenja. 24. (12. V. 1852.) Slomšek. —• Cafova rokopisa: „Romarska palica“ in mo¬ litvenik. Prečestiti Gospod Dr., Ljubi prijatelj! Pač dlgo časa je preminolo, kar sem Vam zadnjikrat pisal, od teh dob se je tudi veliko, veliko premenilo ino kaj bo šče prišlo? Da ste zdravi, ljubi prijatelj! smo z veseljem slišali, Bog Vas hrani ino krepi šče k večim delom na mnogaja leta! Ker ste toliko blizo nas bivali ino bili, smo se Vas trdno nadejali. Včera so bili. g. v. č. Kostanjovec pri nas: prišli so iz svo¬ jega rojstvenoga kraja, kder so obletnico za svojo rajno mater obhadjali. Prav zdravi so; pak moj g. župnik so pretečeni teden bolni preležali. Včera sva pak vkuper g. Kostanjevca na Slivnico sprejemala, hvala Bogu! N. g. vladika Slomšek so boje v Gradci vzboleli — Bog jih nam obari — vsej ste jih gotovo videli! — Svetce meseca aprilja za „Branje svetnikov 11 imam jaz od njih v prestavo ino sicer dogotoviti do letošnjega kresa; pak kam? ker mi je ve- likanoč ino jubilaeum toliko časa potrošil. 5. Julja pak, čujem, bo na Slivnici „mission“; tako se duhovska opravila močno množijo ino sicer od leta do leta, da svojega velikega dela skoro prav na tenko pogledati ne morem. — Te zimske noči sem pak vemdar edno začeto delo do¬ končal, ino to se mi potrebno zdi, da Vam naznanim, ker ste moj dragi prijatelj, ino naimer: pak domorodec! nikar se ne prestrašite, da se jaz s takimi deli bavim: sila kola lomi! človek ne živi samo od besede božje, temoč tudi od kruha, kteri v usta gre/: pomočne knige za moja etymologička dela, časopisi trošijo, bi rekel, žro peneze, ud sem mnogih družtv, ako ravno ne Slovenskoga v Gradci, ker ne vem, ali šče živo¬ tari, naši ubogi ljudje sv. meš ne najemajo_ ne vzemite mi za zlo, da Vam kaj takoga pišem:), tedaj čujte: k svoji Ro¬ marski palici 11 , ko je zdaj v Vaših rokah, sem po željah Siro- lovih tudi molitvene bukve spisal ino sicer za vsakošnje 111 koli pobožnosti poplne, tako da so pravi ?(nbačf)t§= ino @tbau= unggbud), na 28 celih polah veličine, kakor je „Romarska pa¬ lica “ ino tudi v ležejši besedi, kakor je ta. Ker tega dela nesem za kratek čas, pak tudi ne iz gole dobičkarie opravil, pre¬ pustim „Romarsko Palico“ s temi le molitvenimi bukvami vred za 200—150 fl. sr. s to le edino pogodboj, da se mi 4 iztisi v dar dajo; tudi popravljanje tiska v za me plačila prostih po- slatvah po pošti, kar je po železnici lehko, rad prevzemem: za 1 polo s križevim obvitkom je 1 x sr. poslatvine. Dragi prijatelj! naj se Vam rači, biti med menoj ino Si- rolom mili srednik, ino mi dajte s kratkim vedeti, kaka bode, da šče vse pole, kar jih tu imam, zvesto pregledam, da ne bo Robinsonovih nesrečnih popak. — Pozdravite mi gosp. Raz¬ laga: v Slov. Bčeli bo skoro nekaj mojih sostavkov: tudi Vidva se je smilita. Z Bogom! Ves ino ze vsem Vaš V Frauheimu 12. vel. trav. 852 XX. sluga Oroslav Cafov podžup. Macun Muršcu. (1846—1849.) Devet listov Macunovih, pisanih Muršcu, je objavil dr. Glaser v „Domu in Svetu“ 1901, str. 646 sl., 709 sl.; v Mur- ščevi ostalini, ki sem jo prejel od g. prof. Gomilšaka, se na¬ haja le še en list, in sicer tisti, ki je tiskan na str. 709. — 710. „ Doma in „Sveta“. Dr. Glaser pa je tam objavil tudi 13 listov, ki jih je Muršec pisal Macunu. Tej korespondenci nimam nič novega dodati; nje pregled pa podam zadi pod B. XXI. Matija Maj ar Muršcu. (1847—1850.) 1 . (9. XI. 1847.) Muršec in njegova slovnica. — Javornik, Robida, Majarjeva „Pravlla“. Povesti za mladino. Častitljivi Gospod! Dragi Domorodec! Vaš listič ni samo mene prav razveselil, ampak tudi ostale Celovške domorodce, kterim sim ga bral, zato Vam tudi pri tej priči odgovorim. 112 Vi meni niste neznani, kamorkoli o praznikih sim prišel, se je govorilo od gospoda Muršeca, kteri so verli domorodec, učen, za vse dobro unet, za slovenščino ves iskren; spomenjali smo Vas pri Doktarju Kočevarju, pri g. Vrazu, pri kateketu Matjašiču in tako dalje; še na zdravje smo Vam in Gradečkim domorodcem napili. Tudi naš Celovški g. Špiritual Pikel in ne- kteri naših bogoslovcov so meni od Vas pripovedovali. Od Vaše slovnice sim tudi slišal in mislim, da bi bilo naj bolje prav, ako knjige za razprodati jih, meni pošljete, po Celovškim vozniku (Bothen), jaz iz serca rad primem se te reči, tudi imam naj lepši priložnost, ker sim tukaj u Celovcu, kakor bi rekel u središču. Radoveden sim, kako je kaj slovnica složena; gotovo u novim našim pravopisu? Na Koroškim je Bohoričica pri kraju — conclamatum est de ea! — Kako ste kaj slovničke naimenovanja upotrebovali, postavim: Endung, Hauptwort, Beiwort . . . Profesor P. Placid Javornik, benediktinar je spisal knjigo: Sv. pismo od I. do XX. poglavja pervih Mojzesovih bukev, [in] je prav obširno in prav učeno razložil, knjiga je cenzurirana in u kratkim misli jo dati tiskat, to se ve, u novim pravopisu; professor Robida tudi ima neko knjižico za mladino složeno pri natiskanju, tudi s novim pravopisom. Tote dni bodem tudi jaz svoj spis u censuru poslal, bode blizo 6 tiskanih polov ob- segel in se imenuje: Pravila kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik. Naši bogoslovci, izverstni in iskreni mladenči bi se radi u slovenskim spisovanji malo vadili, bi radi kratke, resni¬ čne, posvetne pravlice (Erzahlungen) iz nemščine u sloven¬ ščino prestavili, naj ljubši bi meni bilo, ako bi se posebno na naše kraje, na naše slavjansko ljudstvo oziralo; da bi se zbrale take pravlice, ktere bi od slavjanskih dežel, od slavjan- skih dogadjajev, od slavjanskih krajev in možev povedale in to vse priprosto, da bi naši Slovenci radi brali — kratko nekaj takega bi radi napravili, kakor so nemške knjižice: Jugend- schriften von Chimani. Kde bi le takih kratkih pravlic najšli? Svetujte nam u tem, Vi bodete bolj vedelp u kakih knjigah bi se take stvari najšle. Tudi u ilirskih in Čeških knjigah bodemo pojiskali, le škoda, da tako malo takih knjig imamo. Bog daj Vam ljubo zdravje in srečo! U Celovcu 9. Novembra 847. 1 ) Matija Majer. ‘) Zadnji del pisma je že natisnil Glaser v Zgod. slov. slovstva III. 126*. 113 * 2 . (7. XII. 1849.) Majerjeva: „Pravila“, ,,Predpisi", „Slovnica“, „Spisovnik“; Zoričičeva „Čitanka"; „Račnnica", ,,Bakvar". -— Politični izgledi; naloga rodoljubov. Ljubi slovenski brat! Ne zameri, prijatelj moj! da Ti tako dolgo nisem odgovoril. Potreba je bila da sem saj jedenkrat razposlal po Slovenii svoje knjige, posebno ker so moja Pravila že blizo celo leto pri knjigo- teržcu Lerharju zastonj in ne razposlane ležale. Lepo se Ti za¬ hvalim, da si mi svetoval, kam jih poslati; kakor si mi pisal, tako sem storil. U naglici Ti še pisal nisem, ko sem Ti zadnjokrat po knjigovezcu Majerju u Gradcu poslal knjige moje, namreč: 10 ex Pravil in 10 ex Predpisov. Predpisi so po 20 kr srebra. Zvunaj tega sem bil od slov. družtva Ljubljanskega najet za pregledovanje slov. slovarja. To mi je mnogo časa požel; sadaj sem tega dela se znebil. Spisal sem slovnico za Slovence, prav kradko, lehkoraz- umljivo, obsegla bode blizo 3 lepenje (Bogen) tiskane, veljala 10 kr. sr.; u sebi obderži: predgovor, Naukoslovje (Methode die Sprachlehre vorzutragen), slovnico in pravopis. Text je po¬ polnoma slovenski, mnogo pravil iz Tvoje slovnice sem od besede do besede zaderžal, ker ni bilo mogoče jasnejše in krajše stvar izreči, še primere sem večidel Tvoje zaderžal. Sklanjanje in sprezanje je pa ilirsko, to je blizo kakor u mojih pravilah. Tiska se ravno sadaj u Ljubljani pri Blazniku. Sadaj spisujem pismar ali kako bi imenoval knjižico, ktera se imenuje po nemško schriftliche Aufsatze. Narediti ga mislim prav kradkega, blizo 3 tiskane [po] lepenje obsežejočega. Text popolnoma po slovensko; sostavke za narekovanje (Satze zum Diktiren) in za spisovanje (zur Ubung in schriftlichen Aufsatzen) bodem pa u knjižico vzel slovenske in njih neko¬ liko tudi ilirskih; da more učitelj svoje učence tudi malo so- znaniti s ilirščino ali hoče. To izdam na svoje stroške: Ne uzdaj se ni u koga, več u se i svoje kljuse. Bansko veče je blizo pred polletam konkurs izpisalo za spisovanje ilirske čitanke. Neki gospod Zoričič je naj boljo spisal. Kakor hitro bode tiskana, mislim jo za Slovence po¬ ravnati in izdati. S tem se — nihil dicendo — s Horvati in Serblji sjedinimo u tej knjižici glede obsega, in nekoliko tudi glede jezika. U njej namreč so sostavki s pisavnimi in tiskav- nimi pismeni latinskimi in cirilskimi. Blizo polovino bi jaz poslovenil, drugo polovino pa po ilirsko pustil. To imam pred seboj ako Bog da. 114 Računar (Rechenbilchlein) je že pod Meternicham na svetlo prišel u našim novim pravopisu na Štajerskem in Terstjanskem; jaz imam tudi spis, kteri je bolje prikladen za sadajne naše okolnosti; tudi Bukvar (Namenbtichlein, Abcbiichlein) sem že spisoval; pa na svoje stroške ga izdati ne morem, kakor tudi ne računar, zato ker bi očitno škodo imel, ako bi se u učilišče te dve knjižici ne upeljale. To čaka na ministra. Moja slovnica, predpisi in pismar bodo pa tako sostavljeni da jih mislim raz¬ prodati, ako ravno bi vlada nekaj drugega predpisala. Rad bi spet jedenkrat s Teboj govoril. Kako se je poli¬ tika u Austrii obernila, Ti je znano. Proti sili dokazivanje malo izda. Sadaj vlada spet Meternihovo prekleto pravilo: Divide et impera, — Osterreich ist deutsch, oder muls deutsch werden. — Jaz se malo dobrega nadjam od samih Landtagov in tudi malo od tistega Reichstaga, ako se sbere. Kaj bodemo sadaj mi vlastenci za narod delali? — Piši mi enkrat od tega. Jaz mislim: Pazimo, kako se slavenstvu u Austrii godi; Pišimo prijazno u slovenske Novine, da ostane ljubezen med nami. Sloga od Boga; Prizadevajmo si, da se po malo, po času ilirščini približamo; itd. Kaj le bode s nami? Ni ga na svetu, da bi mogel ukazati, da naj Drava u Rhein teče; ni ga da bi mogel oktrojirati, da morajo od sadaj vse slo¬ venske lipice se spremeniti u nemške dobe; sovražniki nas ne bodejo na jedenkrat požerli, je nas preveč. Delajmo pametno, opazno, pa stanovitno in krepko: „Kdor dobro dela bolje dočaka. 11 Saj še ne bode sodnji den; Post nubila Phoebus! Kad je sila naj večja, je božja pomoč naj bližja! Die Extreme beruhren sich. Smo pod Meterniham za svoj narod skerbeli in se trudili, zakaj bi za napred tega ne mogli? Ne zameri, da ti tako dolgo nisem pisal, — od sadaj bodem že marljivejši. Bog daj Tebi in vsemu našemu narodu srečo junaško! Matia Majar. U Žabnicah (Saifnitz in Karnten) 7. Decembra 849. J3. (2. IV. 1850.) Majarjev „Spisovnik“, „Predpisi“, „Slovnica“, „ Pravila —- Slomšek in šolske knjige. — Ilirščina; Potočnik; Janežič. — Sestavljanje čitank v Ljubljani. — Konec lista „ Slovenije". — Nemci in slovanska zavest. — Majarjevi literarni načrti. Predragi slovenski brat! Pred nekoliko dnevi sem svojo slovnico razposlal, k knji- govezcu Majerju u Gradec tudi za Te jeden iztisek. — 115 Ravno sadaj sem dokončal spis: Spisovnik za Slovence (Schriftliche Aufsatze), obsegel bode blizo 5 tiskanih lepenjev (Bogen) in veljal bi, ako bi ga zamogel jaz izdati 20 kr. sr. To je za privatnega založnika dovolj dober kup; še nemški Schriftliche Aufsatze izdane po deržavi veljajo nevezane 19 kr. vezane pak 25 kr. To bi bilo vse prav, pa zavolj stroškov mi hodi tesno. U Predpise sem uteknil 100 fr. sr. u Slovnico tudi 100 blizo dve sto že popred u svoja: Pravila . . . Slomšeku je naloženo, da poravna — glede pravopisa — šolske knjižice, kakoršne so u Terstu u običaju in da jih mini- sterstvu pošle. Slomšek mi je pisal, da naj mu jaz u tem svojo misel razodenem. Ker so moje misli že po Novinah: Slove¬ nija znane: sem mu poslal: Slovenski bukvar, to je Abece- biichlein — sit venia verbo — izverstno poslovenjen po tistem nemškem za Stadtschulen, u kterem se pove, kaj različni roko¬ delci delajo. Spisal sem ga po slovensko, pa s latinskimi in s cirilskimi, pisavnimi in tiskavnimi pismeni. To biti mora! To je jasno! Poslal sem mu svoje Predpise in Slovnico — sem poslovenil Računar na pamet (Kopfrechenbuchlein) da bi to, ako se mu zdi, ministerstvu priporočil. Pa odgovora nisem dobil; slišal sem, d-a se njemu cirilica zdi preveč: panslavistisch. — Spisovnik je tudi želil, da bi mu ga poslal, — pa k čemu? — Od sadajnega ministerstva se nič dobremu nadati ne moremo. Jaz imam s svojem spisovnikam dva pota: jaz ga morem dati nekomu založniku — tu meni ni potreba nič skerbiti in nič denarjev izdati, pa knjiga bode mnoga drajejša; — ali pa bi ga moral izdati po predbrojnikih. 400 bi jih moral imeti. Kaj misliš kaj Ti, da bi storil? Glede sjedinjenja slovenščine s ilirščino se u obče dosti dobro kaže; koroški vlastenci smo vsi za slogo. Krajnci, kakor vsigdar, tako tudi tukaj, so Krajnci. Potočnik — napuhnjen far, mora vsem vlastencem zmerjati, on je zato plačan. To nas nič ne moti. Janežič, začasni učitelj slovenščine, je izdal že dva natisa: Slovenische Gramatik, sadaj je izdal: Popolni ročni Slovar nemško-slovenski. Je prav izverstno delo, upotrebuje skoz in skoz tudi pisme e. To je prav. U Ljublani delajo slova, namesto da bi jih le sbirali u njih slovar, so preveč: Wortschmidi. Škoda! Vendar ne smemo jih žaliti. Bolji da nekaj delajo, kakor da bi lenost pasli. U Ljublani naredjajo nekako berilo za gimnasium. — To berilo bi imelo biti, kakor bi jaz mislil, zato, da se mladina iz njega uči slovenščine in ilirščine in sloga (Štil) slavenskega. K temu bi se imeli sostavki uzeti iz različnih izverstnih slov. in ilirskih pisateljev — ta knjiga bi imela biti da kradko rečem: za naš jezik: Samlung deutscher Beispiele in Stil — bi imelo biti nekaj slov. nekaj ilirskega s latinskimi pismeni, nekaj s 116 cirilskimi. U Ljublani pa namesto: Samlung der Beispiele to knjigo iznovega spisujejo u njej bode geografia, geschichte, naturgeschichte — bode nekaj bohoričice, metelčice, Dainkočice, staroslavenščine — kakor bi rekel, da se mladina uče spet našega starega razkolništva. — Sit! Bode se že s časom iz¬ ravnalo. Slovenija je šla počivat. Ona je u tem kradkem času toliko opravila za naš narod, da se to nigdar več izbrisati ne da; ona je več opravila, kakor mnogi veliki časopisi u 50 letih. Ti si bil izversten mož — vsigdar me je veselilo, kadar sem nekaj od Tebe bral. — Mislim, da jo pustimo malo počiti. Naj se Slovenci malo oddehnemo. Le dobro da je tako mirno zaspala, jaz sem se le bal, da bi se ji bilo tako okrutno godilo kakor Havličkovim narodnim Novinam in Slavenskomu jugu. Dokler je sadajno ministerstvo mislim, da bi mi počakali; in u tem na literarnem polju delali. Nemci so gledali, Nemci! ko so brali u Siidslawische Zeitung, da je naj modreje: da vsi Slaveni rusko narečje vzamejo za jezik vseslavenski. Wanderer pravi 27. Marca: e8 (čtjšt jut) burek) htujjeg Jgnoriren des Slawenthums nict)tS me£)t auSricfjten. Vest Nemce straši; kakor hitro u Parizu samo nekdo čihne, že začnejo trepetati in nam govoriti: Le tiho bodite, le Einigkeit, le Friede! mi vam bodemo pa spet obljubili Gleichberechtigung. Le lepo verjamite! Saj damo vam deutsche Freiheit, u vaše dežele Nemce in Jude! Mi vam nationalitat garantiramo: per deutsche Treu in Redlichkeit! Kaj misliš, da bi sadaj začel spisovati? Al bi: Iz češkega jigre za igrališče poslovenil? al: Molitno knjižico spisal? Ali kradko čitanko za gimnasium? Ali Briefsteller za Beamtarje na jednej strani po nemško na drugej po slovensko in povsod kradko razkladanje? Ko bi jaz vedil, da naše stvari dve leti tako obstojo, da se sadajno ministerstvo dve leti odderži, veš čega bi se jaz lotil spisovati? Jugoslavenski slovar bi sostavil — kteri je brez tega že več kakor na polo gotov pri g. Kočevarju. — Pa s cirilskimi pismeni bi prav bilo. Kaj pa Ti kaj spisuješ? Jaz sem sadaj na Nemškim za Provisorja, morebiti dobim to Kuracio. Rad bi že bil jedenkrat sam za se. Piši mi nekaj iz Gradca, dragi prijatelj! Nadpis na list pa naredi: Matia Majar provisor u Mičičah, Post Villach. S Bogam! Matia Majar U Mičičah (Mitschig bei Hermagor) 2. Aprila 850. 117 — 4. 1 ) (2. VI. 1850.) Potreba političnega lista: „ Jugo slav enske Novine". — Slo¬ venska slovnica latinskega jezika. Ljubi slovenski brate! Narod brez političkih Novin je to, kar je človek brez jezika: on ne more govoriti in svojih pravic braniti; on je hlapec drugih narodov. Mi političke novine imeti MORAMO! Novine „Slovenija“ so prestale. Škoda! Vendar je to bilo od naših zakletih soprotivnikov tako sklenjeno. Še le dobro, da se je to s takim malim hrupom storilo. Prihodnost našega naroda nismo zidali na papirnasto Slovenijo, ktera je prestala — naša Slovenia še stoji in bode stala, ako Bog da in sreča junačka dalje, kakor vsi ergerji in bergerji. Jaz sem dolgo časa molčal; sam nisem vedel, kaj bi bilo naj modrejše početi; sem mislil in premišljeval; sem od več stran slišal prašati; kaj čemo sadaj ? Političke novine imeti moramo! Naša stvar ne stoji na tako slabih nogah, kakor se vla- stenci boje, in kakor soprotivniki žele. Naš pravopis je službeno upeljan — Slovenci so izbudjeni, oni vejo, da so Slovenci, oni vejo, da bi se imela slovenščina upeljati u učilišča in u pisar- nice. Da toliko pritožujemo in jokamo nad krivico ktera se nam dela naproti svetoj jednakopravnosti, ravno to je naj vese¬ lejše znamenje — da smo zbudjeni in da nas bolji časi čakajo. Na Koroškim je veči del prosvetlene mladine za našo stvar. Novice — istina — niso več tako izverstne, kakor pred letam 1848, vendar verlo koristne za priprosto ljudstvo. Samo tako napred! Slovensko družtvo u Ljublani je vse hvale vredno. Misli izdati abecednik u našem pravopisu. To je važna, prevažna reč. Tudi u Terstu vlastenci se možko obnašajo. — Kar nam močno manjka so političke Novine. Političke novine imeti moramo! Nov list utemeljiti je težka in draga stvar. Nam bi se tudi to sicer ne ubranilo, pa tega nam ni potreba. Karkoli smo pisali u Slovenijo: pišimo za napred u jugoslavenske novine! Dobiček, kteri bi se s tem zadosegel: Nam bi se ne bilo potreba truditi in mučiti, za nekaki nov politički časopis osnovati; Jugoslavenske Novine bi se po Slovenii bolje razširile in pogosteje brale; J Gl. opombo v Glaserjevi zgod. slov. slovstva, III. 155. 118 Književnoga narečja bi se čitajuči nevedeč, kakor jigraje navadili; Domorodne misli bi se iz Slovenie, iz trojedne kraljevine in iz vojvodine serbske bolje izjednačile, ubrale, složile in sjedinile; Vsi Jugoslaveni bi se s to stopinjo u književnom jeziku sjedinili ipso fado; itd. itd. Slovenci bi stali u jugoslavenskih Novinah tverdneji, kakor u Novinah Slovenija, ker bi se na¬ slonili na vse ostale Jugoslavene, in tudi za Horvate bi naš pristop k njim bil koristen. To pišem naj popred Tebi, ker Te kakor naj bolj prak¬ tičnega Slovenca in naj iskrenejšega vlastenca poznam. Ter- stenjaku in Macunu bodem tudi pisal. Koroški vlastenci smo vsi za slogo. Dobro bi bilo, da bi saj u vsakim predelu Slovenie po jeden se dopisovanja u jugoslavenske Novine poprijel, namreč: u Gradcu, Mariboru, Celju, Terstu, u Ljublani, u Koroškoj in u Gorici, da bi saj pod napisom: Slovenia u Novinah vsigdar jeden dopis stal. Gledaj da se ta misel razširi, ker je važna — in da se nas zmirom več na Jugoslavenske Novine bode predplačevalo. Pišimo u Jug. Novine blizo tako, kakor smo pisali u Slo¬ venijo ■— vredničtvo more poravnati in popraviti, kar bi se kaj prav ne prileglo. Jaz bodem začel, dopisovati u Zagreb. Novce za moje knjige sem sprijel. Lepa hvala za nje. Spisovnik sem dokončal; Janežič ga misli Slovenskej bčeli za priloga pridati, in zraven še 1000 iztisov natisnuti dati za pro¬ dajo. Sadaj mi hodi po glavi, da bi skusil povestnico Slovenske dežele spisati, to se ve da le prav kratko, ker nisem noben učen historiograf. Tudi ruščino malo pregledujem, pa knjige mi manjkajo. Neimate jih Vi u slov. družtvi? Ti spisuješ slovnico? Veš, kake nam bode potreba? Slov¬ nice take, iz ktere se bodo dijaki po slovensko latinščine učili. Vidiš tak grammatik kakor ga imajo u pervoj šoli u gimnasiu pa s slovenskim razkladanjem. Zato si Ti prav spisoben; bi se bil že jaz tega prijel, se pa ne podstopim. Od ministerstva za slovenstvo nič ne očakujem. Od Thun-ove: Freiheit der Kirche, Ti nič nočem pisati, jaz vem, da sva jedne misli. Da bi černi muri vse požerl. Vsaka sila do vremena! Mene gonijo za provisorja po nemškem svetu, pa nič ne stori: udrit če i za nas sat! udrit če i za nas sat! — U Celovcu je Janežič, začasni učitelj slovenščine, mojo slovničico upeljal u svojo učilišče; dijaki se cirilice marljivo navadjajo. 119 U Celju je vse nekaj mertvo, kdo bi le od ondot mogel dopisovati u Jugosl. Novine? Za denarje, ki si mi jih zadnjikrat poslal, se lepo zahvalim! Bone Bau naj cpcm' y Bcix Baiuix na.ul.pax ! U Mičičah (Post Villah) 2. Junia 1. 1850. Matia Majar provisor. 5. (5. XII. 1851.) Majarjeva „vseslovanska“ slovnica v cirilici. — Potreba lite¬ rarnega lista. — Einspieler. — Natečaj za učiteljsko službo. Predragi slavenski brat! Dolgo časa je že kar Ti nisem pisal. Jaz sem med tem kakor nekaki večni Jud letal od jedne granice naše diocese do druge kakor provisor i sadaj sem se ustanovil za župnika gor¬ janskega pri Žili u svojej domačej ziljskej dolini. Hvala Bogu! Sadaj sem dokončal svojo slovnico (vse-)slavensko, s ciril¬ skimi pismeni, u pravopisu Vuka Stefanoviča, ako maličkosti izuzameš; u jeziku takovom, kakor je u knjigi „Pravila“. Ob- segla bode blizo 6 tiskanih lepenjev. Dosti težko delo je bilo, naj težji je bil alfabet — ložeje pravopis; u skladu (sintax) i u slogu (Stili) smo pa tako že vsi Slaveni sjedinjeni, ker u tom ni nobene razlike med narečjemi. Za me je bilo to lepo i krat¬ kočasno delo. Vse, karkoli u tej slovnici stoji, je že sadaj u resnici ali u govoru vsega naroda našega navadno ali saj u večej strani njegovej. Novega nisem celo nič izmislil, ne no¬ vega pismena, ne novega slova (besede), ne novega pravila. Sadaj bi mi potrebovali list literaturni, kakoršen je bila nekdajna Danica ilirska u Zagrebu. Tak list bi se tiskal na pol lepenju (Bogen) u tednu — po ilirsko s pismeni latinskimi — potle po malo tudi s cirilskimi smesoma — zadnič bi se za¬ čeli jemati tudi sostavci iz českog#, poljskoga in ruskoga — i bi se tiskalo vse cirilskimi pismeni in u Vukovom pravopisu — zraven bi se moglo na mojo slovnico pozorovati — in jeden književni jezik bi bil gotov! Dones pišem zavoljo tega tudi u Zagreb. S politiko sadaj nič ni začeti — samo pozorovati moramo kaj se godi — i skerbno se literarnega dela poprijeti. To je sadaj naša politika. Sadaj ne vem, kako bi jaz svojo slovnico naj ložeje, brez prevelikih troskov na svet izdal. Na svoje troške mi pride pre¬ drago; predplatiteljev se bojim da bi dovolj ne dobil. Kako se pa kaj Tebi zdi? Kteri slavenski domorodci se pa sadaj u Gradcu znajdejo? Kako je zavoljo slovenščine u Gradcu, Mariboru i Celju? Kaj 120 dela Terstenjak i Matijašič? Sadaj bode potreba, da se spet pojiščemo k daljemu delu literarnomu. Ali je g. Caf še v Frau- heimu jaz bi mu rad pisal. Na Koroškim imenito u Celovcu je zavoljo slovenščine še dosti dobro. G. Einspielar je učitelj verozakona na Celovškej realšoli. Za sadajne čase je on sadaj politično premalo pregnan, je preveč nedolžnega, lehkovernega serca, se da lehko proti svojemu naj boljemu prijatelju nahusati. Pri vsim tem je bil te leta u Koruškoj jeden od naj iskrenejših in marljivejših vla- stencov. Strašen Slaveno-Žrut (Slavenfresser) je naš Burgarmaster Milonik — on je na svojo pest mesto gorjanskega učitelja u Novinah izpisal, pristavljajuč, da novomu učitelju tukaj u tverdo slovenskoj fari ni potreba slovensko znati — on je tudi uči¬ telja resnično izbral in ga ustanovil brez da bi bil kako oblast- nijo duhovsko ali svetsko poprašal — on je očitno pri komisii terjal i zadosegel, da u našej šoli ne sme se keršanski nauk učiti, i duhovnik — to je — jaz u šolo iti, ker je učitelj samo Gemainde-Vorštontu odgovoren i podložen itd. Mislim, da mu pak bode ura vendar enkrat odbila. Pa gnjusi se meni, močno gnjusi pred lisimi oblastnijami duhovskimi i svetskemi, ktere nekaj takoga terpijo. Samo na kakoga vbogega kaplana ali fajmoštra imajo kuraše dovolj ! Fuj te bodi! Ali je g. Caf še u Frauheimu? Veselilo bi me, ako bi mi na te listič odgovoril! Zdravstvuj pradragi brat! 5. 1 Obl 851. Matia Majar fajmošter u Gorjah (Post Arnoldstein). 6. (4. I. 1865.) „ Matica Slovenska 1 ' . — Slovenska pesem, napevi in zagovori Jz poganskih časov". Prečastni gospod! Preljubi brat! Tvoj ljubi listič sem sprijel s veliko radostjo i Ti pošljem moji dve knjigi: uzajemnu slovnicu, i knjižico Ciril i Metod. Joj kako bi jaz enkrat spet rad se snidel s Teboj, s tako plemenitim i iskrenim rodoljubom. Jaz sem čital v Novicah i v Koledarju slovenskom za leto 1865 da si matici slovenskoj v Ljubljani daroval celih sto goldinarjev — da Te Bog obilno 121 blagoslovi za tvoje djansko rodoljubje, cvetale tvoje darežljive roke. Jaz do sada še nisem pristopil, nisem utegnul, sem imel mnogo opravkov s svojima knjigama. Ne verjame, kdor sam ne skusi, kde i koliko zaderžkov slovenski spisovatelj najde iz vseh stran, in od vseh kotov, ako neko knjigo tiskat da. Sada pak pristopim k matici ljublanskoj v kratkim. Jaz sem imena družbenikov matice zvesto prečital več ko trikrat i sem premi¬ šljeval, kaj bi matica imela izdajati, da bi bilo družbenikom naj prijetnejše in narodu naj koristneje. Kako rad bi s Teboj od toga obširneje se pogovarjal i Tvoje praktične misli zvedel. Ne zameri, dragi moj brat, da nektere svojih misel o ma¬ tici razodenem, da jih Ti malko presodiš. Družbeniki matice su naj iskrenejši rodoljubi naši, skoro vsi gospodi študirani, to je, kakor Nemci bi rekli: die Elite der Slovenen — to su na izbor Slovenci, so naj plemenitejša go¬ spoda slovenska. Kaj bi imela matica na svetlo dajati, toj izbranoj i učenoj gospodi našej? Samo molitne knjižice, ali pripovedke izmišljene, ali samo fabule bi se takoj gospodi učenoj dajati ne smele. Pobožne stvari izdaja družtvo Sv. Mihora, o gospodarstvenih stvari pi¬ šejo Novice, za učeno gospodo našo bi se morale izdajati slov¬ stvene, učene stvari, postavim pogledi v slovstvo drugih plemen slavjanskih, sostavki iz zgodovine slovenske itd. Dobro i potrebno je, da bi se družbenikom ne podajale samo knjige. Mnogo knjig vsakoga leta matica izdajati vsaj sada od početka ne more, ako pak samo po jedno ali po dve knjigi v letu izda na svetlo, se bode nekteromu družbeniku premalo zdelo, kteri ne ve koliko tiskarina velja. Tudi naj iz- verstnejša knjiga, ktero matica izda, ne bo vsakomu družbeniku zanimiva; i zato lehko, da bi še le v dveh letih, kako knjigo od matice sprijel, ktera bi ga razveselila. Tu imam jaz take le misli: Naj koristneji za matico i žh družbenike bi bilo, da bi se izdajal naučni, slovstveni list, kakor se za študirane, za knji¬ ževne ljudi, za ljudi, da po nemško rečem, gebildete prileže. Početi bi se moralo po malem, ker matica ni bogata, pa tudi zato, ker Bog ponižnemu svojo milost deli, prevzetnomu se pa soperstavlja. Tak list bi se izdajal vsakih 14 dni pol listine (Vj Bogen), bi se razpošiljal s Novicami, kakor doklada (Bei- lage), s tem se poštarina zašpara, to bi izneslo vsaki mesec jedno listino, celo leto 12 listin (Bogen) dajal bi se matičinim družbenikom za polo cene. Tu bi mogel vsakteri družbenik do¬ pisovati v te list, tu bi se med seboj pogovarjali učeni ljudi, kar se v Novicah ne more, kjer je večji del čitateljev neštudi- ranih. — Naših izobraženih gospodov vsaki ne more izdajati cele 9 122 knjige, mnogoteri sostavek zanimiv i važen bi pa mnogoteri za te list napisal, mi bi se uzajemno jeden od drugoga učili i se izobraževali. — List, kteri izhadja vsakih 14 dneh po je- denkrat, več koristi, kakor deset velikih knjig, ktere samo v lete jedenkrat beli svet zagledajo. Jaz se sada od nekoga vremena pečam s zgodovino slo¬ vensko. Spisujem jo iz gerčkih i latinskih klasikov — jaz bi nikoli ne bil verjel, koliko se v njih zanimivoga najde. — Tudi imam iz poganskih časov jedno celo pesem slovensko s na¬ pevom vred, ktera se je sprepevala pri poganskoj službi božjej — drugi del je spadal v poganske misterije, se je uže o poganskih časih deržal tajno, skrivno; Jarnik je mnogo let jiskal te drugi skrivni del pesni i ga ni najšel, 20 let sem jaz po priložnostih popraševal po tem misteriosnem delu te pesni — i zadnič zbaram celo pesem. Bal sem se, da bi se ne najšlo v toj skrivnoj pesni nekaj razuzdanoga ali nesramnoga — pa je vsa poštena i verlo pametna. 6 napevov poganskih za vi¬ soke raje, plese, tudi imam, kteri su v Asiji i v Evropi sloveli uže davno pred Kristusovim rojstvom; tudi imam 12 paganskih kratkih zarikal (Beschworungsformeln) proti raznim boleznim i proti hudoj uri; imam nektere kratke pripovedke paganske, kako je Bog svet ustvaril itd. Prosim ne zameri, sem se prav zapozabil pisaje Ti. Morebiti greš ti po lete k velikomu letnomu sboru mati- činomu v Ljublano, morebiti morem jaz tudi priti i tam bi Te po toliko letih spet vidil, to bi me verlo veselilo. Se lepo priporočim v Tvoju slavjansko ljubav i prosim, ako imaš kako priložnost za moje knjige dobiti kakoga kupca, da jih priporučiš, da jih toliko razprodam, da se vsaj za večjo silo troski meni doplačajo. S Bogom, dragi brat! Ves Tvoj 4. januarja 1865. Matija Majar XXII. Bleiweis Muršcu. (1848—1880). 1 . (20. II. 1848.) Murščeva slovnica. Visoko spoštovani gospod Doctor! Nikar mi za zlo ne vzemite, de Vam tako pozno za lepi dar, ki ste mi ga s svojo slovnico po gosp. Vodušku poslali, spodobno hvalo rečem. Toliko imam opravil, de dostikrat ve- 123 like dolžnosti zamudim, in tako je prišlo, de Vam še le danes lepo lepo hvalo za Vašo slovnico pošljem. Oznanil sim jo koj v Novicah; to je tudi storilo, de 50 iztisov, ki so mi jih Vodušek za prodaj poslali, je bilo kmalo poprodanih, in de bi se je gotovo še kaj prodalo, ko bi, po¬ stavim, Kremžar v Ljubljani zalogo te hvale vredne knjižice prevzel. Vaša slovnica meni prav dopade in bo svojimu namenu lepo vstregla. V Novicah bomo enkrat še kaj več od nje go¬ vorili, ker sim gosp. Jeran a, po Novicah znaniga pevca —n, prosil, de bi ob kratkim kritiko čez njo spisal, ker je Jeran visoko učen in terden gramatikar, kakoršniga skoraj na Krajn¬ skim ni. Jez se v take reči nočem vtikati, ker gramatiko pre- tresovati se le globoko učenim gramatikarjem spodobi, in le taka kritika potem kaj velja. Še enkrat ponovim lepo hvalo za poslani dar ter Vas prosim, de bi tudi Vi na Novice z lepimi in koristnimi sostavki, kakoršnih ste mi včasi že poslali, ne pozabili. Z velikim spoštovanjem Vaš V Ljubljani 20/2 848. udani sluga Dr. Bleivveis 2. (26. XII. 1850.) Priporočilo za prispevke Novicam. Dragi prijatel! Veselo novo leto! S tem vošilam poterka Vaš prijatel na Vaše duri, ki je serčno vesel, da Vas po osebi pozna, kteriga je že zdavnej po delih častil. Vzemite v spomin noviga leta priloženo pratiko, ki scer nobene vrednosti nima kakor to, da je slovenska, in da je bila ena pervih zvezdic na nebu zbujoče se Slovenije. Ostanite mi tudi prihodnjič, kakor dosihmal, ljubi prijatel in razveselite več¬ krat Novice s svojimi lepimi sostavki. De si zraven truda, ki ga imate, ne delate še stroškov, prosim, da svoje liste brez mark veržite v tružico; radi bomo plačali poštnino s tistim majhinim poverškam. Srečno in z Bogam! Vaš iskreni prijatel Dr. Bleiweis 9 * V Ljublj. 26. dec. 1850. 124 3. (15. XII. 1853.) Murščev spis „ Štajerska penina Kleinošekova“ (Novice 10. de¬ cembra 1853.) — „Živinozdravstvo“. — Dirnbockova knjigarna v Gradca. Slovensko knjigarstvo. Predragi prijatel! Po predolzem omolku ste me serčno razveselili s dopisom poslednjim in s poslanimi izverstnimi spisi o penini, ki so prav, kakor Nemec pravi „ein Wort zur Zeit“. Lepo seVam zahvaljujem, da ste to reč, ki je važna vsi m slovenskim de¬ želam, tako krepko in tako ljubo po domače pretresli. Za spominek v novo leto Vam pošljem „Koledarček“, — naj Vam ta mala stvarica pove, kako močno Vas spoštujem in ljubim. Pošljem Vam tudi dosihmal izišle pole živinozdravstva, ki jih po našem zapisniku še niste prejeli. Kar pa račun o tem zadeva, on takole stoji v naših bukvah: Poslali sta nam 2 fl; ara (za poslednjih 10 pol) znese — 40 xr prejeli ste 20 pol po 4 xr — 1 f 20 x skupaj 2 fl Danes prejmete 15 pol po 4 xr, nam pride tedaj zate na dobro 1 fl, ker polovične in četere pole s podobami se bojo na zadnje porajtale. Pisali ste zadnjič o slovanskih knigarnah Gradških, kar pride pervo pot v Novice. O ravno ti zadevi Vas prašam za svet. Jez sem po naročilu Dirnbokove knigarne ji poslal lani 30 iztisov „Koledarja“ na prodaj. Mesca sušca bi bila imela porajtati to reč, — ali Dirnbok ni nič zinil in jez ga tudi nisem hotel terjati. Pretekli mesec mu pišem: ako hoče spet koledarja za leto 1854 dobiti ter ga prosim, da porajtava lanski znesek. Dirnbok ne da nobenega odgovora! Po ravno tem gospodu, ki Vam prinese ta list, tudi Dirn- boku pišem, naj mi pošlje vsaj to nazaj, kar ni prodal, ali pa dnarje, — in ga enmalo pokregam, da me je s tem, da mi nobenega odgovora za letošnji „Koled.“ ni dal, toliko zapeljal, da čakaje na odpis njegov nisem nobenemu drugemu bukvarju v Gradcu ponudil »Koledarja 11 za leto 1854. Vidil bom, kaj mi bo odgovoril. Zdi se mi, da to ni „solide Buchhandlung“, in da ni ravno mikavno ž njo kaj opraviti imeti. Prosim tedaj: 125 da mi nasvetjete: kam bi bilo bolje se oberniti, ker vem, da saj nekteri »Koledarji" bi se tudi v Gradcu prodali, ako se scer prodajo po druzih mestih slov. Štajarja. Žalostna je z našim slovstvom tudi v ti zadevi. Kupcov nimamo kakor Nemci na tavžente, in še pri tem malem, kar se slovenskih knig proda, je treba knigarjem po 20 in celo 25 od 100 dajati. Kdor misli, da kdo slovenskih pisateljev do¬ biček ima pri izdajanju knig, se bo močno goljufal ako iz tega namena bo začel pisariti. Žertovati je vedno treba domo¬ vini svoji, kar se še rado stori, ako je le ta žertva kalivno seme za veseli prihodnji sad potomstva našega. V berilo za 3. gimnaz. red sem vzel iz Vašega bogočastja krasni „opis hiše božje", ki je gotovo mladini ves prikladen. Serčne Vas pozdravljaje tudi lepo prosim, da bi se z ve¬ liko vrednimi Svojimi spisi od časa do časa spomniti blago¬ volili na „Novice“! Zdravstvujte, dragi prijatel! in ostanite tudi v novem letu prijazni Svojemu iskrenemu prijatlu V Ljubljani 15/XII 853. Dr. Bleiweisu 4. (1. IX. 1880.) Čestitka za petdesetletnico mašnikovanja. Velečastiti gospod Profesor! Ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz še posebno za svojo osobo Vam k veseli dogodbi, da Vam je mili Bog dal krep¬ kemu na duhu in telesu doživeti petdesetletnico duhovnega stanu, čestital iz dna svojega srca. Vsaj ste Vi jeden prvih mojih prijateljev bili, ko sem pred 37 leti stopil z „Novicami" na beli dan! Tudi Vam gre čast in hvala, da ste bili med tistimi oratarji, ki smo na polji slovenskega slovstva ledino orali! Zato Vas domovina prišteva po pravici svojim naj ljubšim sinovom. Jaz pa danes ž njo vred kličem: Bog poživi našega veleza- služnega Dr. Muršeca in ga nam ohrani še mnogo mnogo let! V Ljubljani 1. septembra 1880. Dr. Jan Bleiweis 126 XXIII. Fran Muršič Muršcu. (1848—1850.) 1. (Vsebina ustanavlja čas: spomladi l. 1848d) „Kaj bodemo cesarja prosili?“ — Na Braneku. Ohranjen je samo ta-le komad pisma: A to lepo ponižno molim, da s pervum Prilikom od¬ pišete po pošti, samo ka ljutomerci, kak su mi Dominkuš na znanje dali, liste gor tergneju [nad temi besedami stoji:] more biti zaderžiju, koje sem ja dobio još nijeden ne bio vtergjen — naj mi nekaj šaljeju, ako bi moguče bilo, mnogi bise radi podpisali kaj budemo Celarja prosili, ali ne smo dobili, Terltenjak je vse razdelio, a ja nejsem dobio nista, ja bi vu dvema dnevoma Gotov bio, ako ni je kesno, šalite podpise, — i buduč sve . . . Dominkuš mladi pisalmije, da naj taki knjemu dojdem, a znate da ludi sada sem upučivao, ne sem mogo doči, a sad neufam; zato molim Vas priporočiteme — ovde doma došo bi u pisarnicu, ali se bojim, da me nebi otroval, kajti mi rekel: ©te lieber HRurjcfjitjcEj taffen ©ie bajj bet) ©eite, jdjaiten ©ie Seute fagen, fie toetben tfjnen erjffftagett . . vidite — drugoč bojimse da budem mogel onda skupa žnjim deržati, a to neču biti izdajica našog naroda — rajši me naj pes za plotom je — a mater mi je spuntal proti meni, kaj me čerti i reče „hodi zbogom, kaj boš doma, gospod su rekli da gorice odajo, či bom te doma terpela — kajti zadužio sem u osem školah 160 forinti srebra, pak gospod kaže da sem vse zapravijo ato sami vidite da je to za osem godin malo, kajti su mi Domo¬ rodci Zagrebški pomogli skoštum — sudite i priporočte me . . . Attresse: bem... grang Muršič abjultiirten gitofofen ju Suttenberg ©emetnbe Mekottniak 93eg. SOMtegg. ‘) Za ustanovitev časa služi opomba o pozivu „Kaj bodemo cesarja prosili", češ, da ga je Trstenjak že razdelil. O tem nam pa poroča Trstenjak v svojem zgoraj natisnjenem pismu z dne 13. aprila. S tem je določen ter- minus ante quem non. Z imenovanim pozivom dunajskih Slovencev je graška »Slovenija" pod¬ pirala prošnjo, koje načrt je objavila dne 22. aprila. Prišla pa je ustava z dne 25. aprila in v Gradcu so sestavili novo prošnjo; mislim, da je s tem podan približno tudi terminus post quem non. Prim. še „pisme od Sloven¬ skega zbora iz Beča“ v Vogrinovem listu z dne 12. maja 1848! Pismo bi bilo torej pisano v drugi polovici meseca aprila 1848. 127 2. Poštni žig: Luttenberg 17. Jun., Gratz 19. Jun. Vsebina ustanavlja leto: 1848 1 ). Madžaronski profesorji v Zagrebu. — Vojska v Varaždinu. — Ljutomerska duhovščina. Glavni del pisma ni ohranjen; ohra¬ njen je le ovitek in na njega notranji strani je pisano, kar tu objavljam; na čelu stoje podčrtane besede: „ovo sledi k — Listu". A ja bio sam tri leta u Poesišu i Philosophii u Zagrebu i mnogo sem terpio po Direktori, i profefsori magyaroni,‘ da se mi su drugi Profefsori — Mojses — Quatternik i oftali skupa z Gajum i Vrazom smejali, kak sem sve dobrovolno terpel — vendar došlo je vreme da su Magyaroni pokrepali — i zato znam kak se ravnati imam, a sada sem vu pravo došo — U Varasdinu su več Črnogorci — Serežani — a sad več naša Go¬ spoda s duhovniki ljustvu kažeju: budete vi znali, turki su več Varasdinu — to je da ljudi mene pitaju, jeli istina? — i meni veruju, i bolje več razmeju kaj je ov turk — kak gospoda — i govorijo muži: naša Gospoda i popi su Cigani, bi nas radi vkaniti. — Naj prosim negovoriju i nekažeju ovoga lista Jacobu Holcu Theologu 2 godine, kajti on je Afsentator in fjiidjften ©rabe, taki bi razglasio po pismu našem mešnikom, i još bi me bolje jeli, nego Sovič Minorit u 4 godini on je, koj mane pozna, i pošteno zna, drugi su prilizavci i od Vas je spomenek, med Prilizavci bio vu Farofo — i to je zišlo od afsentatorov . . . več bomo se dogovorili — ov Holc je mene pod pokojnem Jaklinom, budi mu lahka zemlica, černil, i nigdar nisem poštenja imel kod jega — a Kapelani su bili brati zmenom — Bežan — Bratuša — Terstenjak, a Jaklina pak nigdar nisem za niš molil — a Holc pak nevidi bervna u svojih očih, nego smet u drugom taki spazi — moj ..bog: ako sem bogat; šta bi mi hasnilo?, ako sem gizdavec in huncvot — ja samo velim, doklam nebudemo slovenskoga Jezika podigli, nebude med ljudmi Ljubavi Bližnega — zato molim Vas, mnogo krat pital me je Gaj: Jeli si ti rod gos. Muršecu, da imaš njegvu ime?, svaki to misli i pita ... ja neznam — jad pod Bogom . . . Pozdravim i dobro Vam želim sve, svem Slavjanom i ruke ku- šujem Vam skup s-gosp. Cafom — mi več imamo za Beč Dr. Miklošiča mnogi — Budite naš ščit i obramba, — a ovu našu Gospodu pak u Nemačke Novine z-imenom i zmenom ‘) To leto je brezdvomno spričo opombe, da so serežani že v Varaž¬ dinu in da „mi več imamo za Beč Dr. Miklošiča". V listu omenjeni Jakob Holc je bil junija 1848 res bogoslovec drugega leta, a minorit Sovič je do¬ vršil študije 1849 (torej junija 1848 pač še le v tretjem letu?!) 128 skup proglasite, kaj budu slavjani znali, kojeh buduse čuvali i potlam u „kolo“ primili — a mene priporočite Dr. Domin- kušu, ja sem mu več pisao, da bi došo knjemu kaj bi se malo vremena vugnul, Vi več to rezmete — Bog Vas živi sve koji za nas radite — z Bogom . . . Franjo Muršič Muro—Slav. 3. Pisarne ljutomerske. — Domorodci ljutomerski. Mekotnjak \ 50 Preljubi Gos. Muršec! Lepo Vas ponižno ruke kušujoč prosim, pišite Vi našemu Poglavaru G. Nagi-u u Lutomer da naj se čes me zmisli da mi kak naj perle da Službo i to: u Lutomeru, naj neposluša Lutomerčanov kaj mu oni lažejo ... ja sem bil kod njega i rekel mi je: ja ču Vam iz serca pomagat . . . i onda mi je rekel: da ste si Vi znjim dobri prijatelji, tak prosim lepo: »priporo- čiteme scelom Slovenijoj — onda bi ja najenkrat njega imel; i bi vse počeli u slovenskom jeziku pisati . . . Kajti zdaj si je vzel za pisara »Brankoviča" koj je huncvot bio stiran iz Bra- neka i lainsko leto naj bolje našo »Zistavo drapal ... pri totom Brankoviču je bil Prelog Doktor na kvartiru, i zdaj je tudi Nagi pri njem . . . kajti kak se čuje, bodo vsi nemšku- tarski uradniki (šribari) službo kakti »pomočniki" dobili — te z-bogom naša Slovenčina u pisarnah ... a Nagi je dober čovek, ako me priporočite, če Vas posluhnuti ... ja ga čem u jednem letu naučiti, da bo dobro Slovenski pisal. Još jenkrat prosim G. Doktor: priporočiteme, i to kaj bi tu že u tork pismo dobil ... Vi znate da so Lutomerski nem- škutari vsi proti meni skupa nemškutarskem Dekanom Cvetkom .. . Kajti više domprodcov nejmamo u Lutomeru kak: Kaplan Dol- linar — Hercog syndicus — Magdič Dr. i Huber Ivan, drugi pak so vsi od pervoga do zadnjega Nemškutari. Priporočiteme lepo Vas prosim Gos. Doktor — ven smo si pod Bogom u Muršičovom Pridavku brati (?) i to kak naj perle, te čete viditi kak čejo naše škole cvesti . . . Ven sem strašno dosti preterpel za narodnosti voljo kak Vam je znano .. . kajti svi Rihtari so mi z-Nedvedom u Braneku proti ... a Nedved je pervo nedelo Rihtare Nagemu poklonja — a zdaj pa se na prosto liistvo niš neposluša . . . i piše se vse nemški, 129 kajti neveso slovenski pisati — no rckus se nemskutare v-sluLbo semle sribare. Dockitemi prosim na roko, ino priporocteme . . . i 2bo§om ruke kususoc omajem ?ve?t Domovini Ur. Nursic kutomerski XXIV. /tnton Kreit Kursen. (1848—1849.) 1. (25. IV. 1848.) oLo/rc/ Hochwürdiger Hochgelehrter Herr Mursec! Gestern war die Wahl der Wahlmänner in Bezirk Neuweins¬ berg, die 1300 Slowenen unserer Pfarre haben dagen prvtestirt, u. zu Protokoll gegeben — daß sie nicht zum deutschen Bnnde gehören wollen, dß sie fordern, dß man auch in Schulen ans ihre Sprache Rücksicht nehme, und in der Kanzlei windische Beamte seien, dß die Gesetze und Lurrenäen auch in dieser Sprache ihnen zukvmmen. — Ich mußte dabei interveniren, suchte die Bauern zu beschwichtigen, ich bekam aber von ihnen kurzweg den Rath zu gehen, ich als Slovene werde wohl keinen Verräther an ihnen machen. — Wer war in diesem Winkel auf das gefaßt. — In den übrigen Herrschaften sind die Wahlen vorüber. Das Volk glaubt es handle sich in ihrem Interesse z. B. wegen Zehent etc. Ablösung. — Lauter deutsche Beamte — es versteht stichst dß sie in diesem Sinne gewirkt. — Die Strafe wird nicht ausbleiben, wenn das Volk verstehen wird, um was es sich handle. — Heute schon ließen die Wenden den Radkersburgerfns Bürgern sagen, dß sie die deutsche Fahne vvm Rathhaus Thurn holöü werden. — Die deutschen Bauern murren auch dagegen, es sei, meinen sie, kein Adler darauf. — Die Petition, die vor etwelchen Tagen in der Gratzer Zeitung gewesen, hat in unserer Gegend viele Unterschriften. — In Schachen- thurn haben die Bauern vor etwelchen Tagen ihre Beschwerden zu Protokoll gegeben, der Beamte (ein Deutscher) mußte es in win- discher Sprache schreiben, wie? Deus seit, e§o nescio. Die Wiener Zeitung kann ich leider in Radkersburg nicht zn Händen bekommen. Mit ausgezeichneter Hochachtung am 25Z/4 48 Kreit Loop. 9 lVloZlo bi 8S citati tucü 2a: 23, a besecte „Die Petition, die vor etwelchen Lagen in der Gratzer Zeitung gewesen" kaLcjo oälocno na 25.; 2akaj načrt peticije je bil objavljen v Gratzer Zeitung 2 cine 22. aprila (Xpib, 88). 130 ^2. (27. V. 1848.) Man'So/'. — „Äc>ve/r//o". — 77emcr L /psaalM» />w/r Äova/rom. — ^a§cr. Hochgelehrter Herr Prozessor! Ich schreibe Ihnen, obgleich nichts von Bedeutung schon deß- halb, weil mir ein längeres Schweigen doch auch nicht recht vor- kvmmt. — Beim Volke nimmt der Enthusiasmus für seine Na¬ tionalität nur zu. — Die Bögen mit den Unterschriften hoffe ich Ihnen in der Bälde zu schicken. — Als am verflossenen Samstage hier die Nachricht ein getroffen, dß der Kaiser Wien verlassen, durfte ich mich nicht aus der Gasse sehen lassen — unsere Politiker sagten mir ins Gesicht, an dem sind die Slaven schuld. — Während ich in Gratz gewesen, hat ein hiesiger Bürger ausgesprengt, in der Absicht die Slovencu einzuschüchtern, inan hat mich in Gratz ge¬ henkt, der Spaß hätte aber beinahe üble Folgen gehabt, die Bauern rotteten sich schon zusammen, und erklärten laut, wenn ich bis Sontag nicht komme, dann geht es los — schrecklich ist der Mensch in seinen: Wahn! Auf der Rückreise war ich auch in Mar¬ burg, wo mir in etwelchen Stunden schon übel geworden —- eine Unkenntniß unseres Strebenssj bemerkte ich, dß jedes Wort zur ge¬ genseitiger Verständigung eine vergebliche Mühe wäre. Der Herr Pfarrer Ruedl hat versprochen einen Beitrag Ihnen einzuschicken, ob er sein Versprechen gehalten? Ich werde in der Bälde im Stande sein, wenn nicht viel doch einiges zu schicken. — Unsere größten Gegner sind aber die Beamten Licero pro clomo 8ua, aber ich glaube vergebens — wollen sie von nun an das Brod des slo- venischen Bauers essen, so werden sie auch müssen slowenisch lernen. — Wie werden sich die Wirren in Kroatien lösen, Wie rührend ist es nicht, wie die Deutschen und 1Aa§zmren ein Liedlein über die Slaven singen — ^rnulk et Ztrpaä — fressen möchten sie uns — besonders die ^uZsb. Allgemeine, wenn diese Slavenfresserin richtig die allgemeine deutsche Stimmung gegen uns Slaven ausdrückt, dann Gott mit uns. — Wer geht nach Prag? Jemand doch um Gottes willen. Tlclravo VaZ uvesti 27. lAaz? 848 H.. KreU 3- (üunija me8eca 1848.) ?reclra§i 6. lAurZec! Vi meni Mete, cla bi 2a pluje O. Dr. lVUIUoZica pripo¬ ročal, 2a 8v. Uenarta pa 6. DominkuZa. — Davorin pa je meni Mal, da naj Zleclim, cla 8e pri 8v. Uenarti lAilUoZic mvoli — > 131 za Ptuje že on eniga domorodca 'ma. — No tako sim dozdaj delal, zdaj je že žmetno inače, drugači se ljudje zmenšajo — če pa Vi inače mislite — hitro pište. — Pri sv. Lenarti pri¬ dejo Lotmeržani, Lokavčari, z- Praneka, z- gornje Radgone, Žahenturna, kteri so vsi za Miklošiča. — Ali za Boga, da bi si Vi tuliko zkusili, kako sim si jaz — oh Protivnikov 'mamo! — no izdajcov takodjer, kteri so naj hujši — nega turčina nego poturčina. — Pa takih domo- rodcov takodjer, kterim je vse jedno, deutschbund ali tiirken- bund —• naj le čepek derži, ali dvajšica na dvajšico pride. — Ni kaj zato, časoma bodo šli rakom žvižgat, kjer ljudstvo tak vročo za slovenščino in svojo narodnost, da je veselo. — Skoda, da je Jakob Kreft pri Gradčkim zboru, njegova beseda zdaj naj več velja. — Kde so dijaki — no bogoslovci, oni bi nam naj več pomagali. — K’ volitvi jaz nemrem iti, kaplan sim —- — Za Slovenjo dobite od mene 5 f. Srebra, pravoč je: kdo bi rad, nemre, kdo bi lehko, neče — Si nebodo Nemci Frankfurti pameti kupili?? — G. Dr. Krajnca zostavek se je moral vsakimu dopadnuti — ali pri nemcih je to glas vpijočiga v’ Pušavi. — Meni se zdi vlada bode verne Horvate Magjaronom predala. Hudič je sovražnik ljudski — Magjar pa sovražnik slovenski. Le, naj nas vlada zapusti, kuliko bode slovenskih ljudi na sveti — bodo to sramoto pomnili. Velja pač od Slavjanskiga po- kolenja: Sic vos non vobis. — Sklenem pa z illirskim pesnikom: Malo još poterpi, mili rode, Bdij i radi — tvoje darži i ljubi — Doč če i tebi danak bolje sgode Samo sebe i nadu neizgubi. V’ Radgoni Juna 848 Vaš zvesti prijatelj A. Kreft NB. Več podpisnih listov še nisem dobil. Bratkoviču častniku od Negove povejte, da on na vsako vižo se 20. pri sv. Lenarti znajde. — - 4. (24. II. 1849.) Volitve v Ptuju. Nemški uradniki. — Kozler. — Učiteljstvo in duhovništvo. Predragi Gospod! Vi ste mi žalostne reči pisali. — Verwalterje že ljudstvo k’ volitvi na Ptuje pripravlajo. — Ljudstvo meni, da mora za naš zbor v’ Kromeriž voliti. — Kuliko je mogoče bodem včinil, ravno sta G. Dr. Vogrin, i Jakob Kreft pri meni bila. — G. Bratkoviču pri Negovi sim takodjer pisal. — Menim, da prav 132 pogodim, ako Vam pišem, da z’ tote volitve nebode nista. — Bog nam enkrat daj Sejirfggericfjte, da bi šli enkrat vsi Ver- walterje rakom žvižgat, to so Vam sami slavožderi — Meter- nihi. — — Med ljudstvom se nezaupnost od dneva do dneva bolj širi — confusio idearum je med njim, da se Bogi smili — no kdo je kriv — nebodem krivo rekel, ravno naši Beamteri, kteri menijo vladi pomagati — • no naopak. — Ako se bode moralo za Kromeriž namesto Dominkuša voliti, tako mi Sloveni samo eniga Candidata moramo imeti, drugači se glasi preveč rastrosijo. — Kteriga, to Vi sodite.-Vi pišete, da se bodte v’ tej reči naj več ali c’lo na me zanesli. Bože moj, jaz sim tistimu ljudstvo celo. nič ni znani, pa zdaj v’ posti, kje postne pridge 'mam, prevdarite, kako mučno je to za me. Pišite G. Kainihu, G. Ciningeru. — Jaz bodem pri volitvi v’ Ptuji za Kromeriž malo pomogel. Vi ste mi pisali, da bi za G. Koz- lera na Dunaji ethnographiš Slovence Vogerske popisal — zato takodjer hoče prek zutra Sparavec iz sekovske grajšine k’ meni priti, težko da bode kaj, kdo bi se podstopil na v Vo- gersko, vsaka Vam je tam duša Madjaron — naj bode Švab, Slovenec, ali Madjar. — Radi bi morde znali, kako Slovenja pri nas napreduje — oh! v’ grajšinah sam nemškutar. — Uči¬ telji, to Vam je speciale hominum genus. — Mi duhovni — žalibože vekši del ni merzli ni topli — vse nam je prav, naj bode, kako bode. Bože pomozi! — Vi pa ostanite zdravi no veseli. — Resen — Graške geitung tako 0ti|61oit pišejo — da proficient pa ni Nemcom teinoč ravno nam Slovenom. Z Bogom ¥ 49 A. Kft ..XXV. Hladnik Muršcu. (26. IV. 1848.) Skupno delovanje dunajske in graške „SIovenije“. Matija Majar in peticija dunajske „Slovenije“. — Južni del celjskega okrožja. — Palackega govor. @uer Igodjttrarben! SOtit ttmEjtem SSergnugert tjat ber Slerein SEjr roertEjeS ©djreiben ertjatten, unb aug bemfelben bie Serutjigung gejcfjbpft, bj) er fid) in Gčuer £jod)itmrben nidjt getaujdjt, bjj eg noc| SORaitner gibt, auf bie ba§ SSotf ber ©lotienen mit gtaubigen 93Cic£eit jcfjauett farni. Gbeit jo tuar eš un§ erfreuticl) git Oerneljmen, bjj jid) aucl) in @raj$ eitt Slovenenuerein gebitbet E)at, bie Slovenja erlaubt ficJ) (g. ju bitten, itjr bon bem SBirfen beg @raber=33ereineg bon geit ju geit Serid)t ju erftatten, ober, mag nod) befjer roare, fie in bie 9Jtogtidj= 133 keit zu setzen, unmittelbar mit dem Vereine zu corresponckiren, damit dann beide vereint handeln können, narn vis unita masor. Schwierigkeiten dürften in dieser Beziehung wenige sein, da beide Vereine die nähmlichen Zwecke haben werden, und höchstens in Ansehung der Mittel eine Verschiedenheit obwalten könnte. Von der Lloveusa wird auch eine Petition im Sinne Nagers nächstens dch alle slovenische Gebiethe vertheilt werden zur Sammlung von Unterschriften. Neben der Petition werden 3000 Exemplare einer für das Landvolk berechneten Begründung der einzelnen Petitions¬ punkte vertheilt werden. Die Petition ist an seine K. M. gerichtet, und wir werden sie dem versammelten Reichstage vorlegen, da nach der erschienenen LonMution die Provinzials-Grünzen nur dch ein Gesetz aufgehoben werden können. Beim Reichstage haben wir alle Hoffnung unsere Wünsche zu realisiren, da unsere Angelegenheit, als im Interesse aller Llaven gelegen, sich gewiß der Mithülfe aller slavischen Oeputirteu zu erfreuen haben wird. Wir hoffen nächstens vom Herrn Naser etwas Näheres über seine Petition zu erfahren, damit wir dann wissen können, in wie weit er vielleicht uns vorgearbeitet habe, in wie weit unsere Petition neben der seinigen bestehen könne. Überhaupt wäre es Wünschenswerth, dß alle Zlovenen, denen das Wohl ihrer Nation am Herzen liegt, und die ihre Kräfte der Förderung der slov. Nationalität widmen, in stetem Einverständnisse handeln. Die Llovensa hofft die Erlaubnis^ zu haben, bei der nahe bevorstehenden Vertheilung ihrer Petition sammt der beigeschlossenen slovenischen Begründung, Ihre Güte wieder in Anspruch nehmen zu dürfen. Sie werden daher höflichst ersucht anzugeben, wie viele Exemplare Sie bedürfen, dabei diene Ihnen zur Richtschnur, dß die Llovensa solche Exemplare in alle Theile von Steiermark schickt, mit einziger Ausnahme des südlichen Theiles vom LiUier-Kreise, wo sie keine für die Sache eingenom¬ mene Patrioten kennt. — Ein Exemplar von palgs^scüi's Rede hat die Lloveusg schon Samstag dem Redakteur der Gratzer-Zeitung zugeschickt. Ist sie schon abgedruckt worden? Überhaupt ist es uns sehr leid, dß wir die Gratzer Zeitung hier nicht zu Gesicht be¬ kommen, daher uns auch einige Stellen Ihres werthen Schreibens stmbekannO nich verständlich sind. Auch bitten wir Sie, beiliegende Exemplare der Palackischen Rede dem Herrn Grs. v. Auersperg mit- zutheilen, der in einem an ein hiesiges Vereinsmitglied gerichteten Briefe klagt, diese Rede nicht erlangen zu können. Vielleicht wird sie ihn eines Bessern belehren. — Es wäre sehr wünschenswerth, dß der in der Gratzer-Zeitung erschienene Aufsatz eigens abgedruckt würde, wollen sie daher die Güte haben, eine Abschrift davon ent¬ weder unmittelbar an Hr. Joseph Ülarmik Buchdrucker in üaibacb zur Drucklegung, oder hieher an die 8Iovensa zu schicken, daß diese die weitere Besorgung übernehme. Auch bittet die Zlovensa um Einsendung einzelner Exemplare von Allem, was vom Gratzer- 134 ŠBereirte allenfallS fc^on gebruclt tnorben ift, ober nod) gebrucft tperben ttitb. Pozdravimo use Slovence. SOiit 9td)tung geidjnet m im DictEjmen be8 SSereineg SBiert am 26. Stprit 848. fjlaihttg XXVI. Lovro Vogrin Muršcu. (1848—1852.) L^\ . (12. V. 1848.) Nemška agitacija za Frankfurt; narodna zavest. — Murščeva Slovnica. — Ločitev Slovencev od sekovske škofije. Predragi prijatel! Tvoja pisma me je z veseljom napunila, ker sem iz nje se presvedočil, kak se gradčki Slavjani za našo lubo domovino ino narodnost trudijo, ino njo proti nam sovražnem živali tak vitežko branijo, za istino bratje, nega žlahtnešega bora, kakor je Vaš, le bote stanovitni. Z druge strani pa me je Tvoj list z žalostjo napunil, ker sem v tistem štel, da nemški emiseri po Slovenskem hodijo, no našo ludstvo mešajo, ino moja žalost je telko vekša bivala, kader sem v kratkem slišal, ki so tiste osobe, katere si meni oglasil, resnično okoli hodile, no Slovence z vsoj siloj k nemški zavezi nagovarjale. Pa glej lubeznivi prijatel, stranom tota okolšina, stranom pa, ki so tudi graišine zvekšima to nameno imele, Slovence z Nemci zediniti, je med ludstvom dvomba nastala, jeli bi ta zaveza, ker njo Nemci tak silno želijo, nebila k njegovi pogibeli. Med tem pa so že od Slovenskega zbora iz Beča prišle pisme, katere so toto pogibel očividno dokaživale ino poslanike v Frankobrod zvoliti odsvetavale. Kedar pa se je to razglasilo, si je lustvo za svojo narodnost tako pozdinalo, ki je vsakega gospoda, kater je nebil domorodec, htelo pregnati, ino neki gospodi, lubeznivi prijatel, so zdaj k Slovencom privergli, kateri so perle proti njim govorili ino delali, zakaj ovači bi nje iz Slovenje pregnali, ino neke graišine, kak Negovska no Dornoska nam župnikom že zdaj v Slovenskem jeziku dopisavajo, druge pa bojo njinhov zgled v kratkem slediti začele. Bog nam le daj mir, ino Našem svetlem cesarujij Ferdinandu srečo, tak se naša narodnost vesele budučnosti nadati sme. Tudi se ti zahvalim, ki si meni zahtevanja gradčkih gra- djanov poslal, bar mislim, ki je tisti list od Tebe bil, zakaj pečat no pismo bilo je Tvojo. Zraven pa tudi za to prosim, 135 da bi prihodnjič svojih listov na me nebi po Ptujski temoč po Lutomerski pošti pošilal, zakaj jas vse pisme krez Lutomersko zadovinam, ino če kaj na Ptuj pride, mora nazaj v Luto¬ mersko iti. Zakaj pa si mi ne že bar enega eksemplara Tvoje Slo¬ venske slovnice poklonil, jas sem na to zavolo starega prija- telstva, katero me že duge leta z toboj veže, računih Vaše Novine nam visokovrednega Krausa za prihodnega Sekovskega vladika obečavajo, ino tudi jas iz serca žilim, da bi toti lubleni gospod na škofovsko stolico povzidjeni se enkrat svojega žmetnega posla v guberniji rešili. Koga pa drugi za Gradčkega škofa stavijo? Ali se bode naš slovenski del ločil, ino Labudčki škofiji perdružil? Pri nas je med lustvom občinska žela za slovenskega vladika, ino tudi čujem praviti, ki že prošnja okoli gre ino se podpisava, katera se potem presajnem gospodu kardinalu Švarcenbergu predati hoče, da bi oni blagovolno nekega Slovenca nam za vladika postavili! Po moji namenbi pa bi najbole bilo, da bi nas od Nemcov ločili, ino z Labud- skim škofistvom zedinili. Srečno ino zdravo Tvoj Pri Mali Nedli 12. maja 848. istinski prijatel Vogrin 2 . (26. XII. 1852.) Slovenska imena graščin. — Oskrbnik Razlag. — Vogrinov spis za Družbo sv. Mohorja. Predragi prijatelj! Tvoj dragi list sem s veseljem sprejel, jas rečem drag list, ker mi je prišel od staroga znanca, posebno ker mi donese dobre vesti od Tvojega počutja. Hvala Bogu, da se je Tvoje zdravje sboljšalo, Bog dal, da še bi dolgo ostal v krepki moči za našo domorodno reč. Jako bi me bilo razveselilo, ako bi me v pretečenih šolskih praznikih bil obiskal, ko mi je župnik Jaklin glas prinesil, ker pa nije moglo biti, naj je Bogu pri¬ poročeno. Zastran imen graiščin, za ktere pitaš, ti hočem drugo krat pisati, ker nje perle pozvediti moram, kar se v kratkem zgoditi hoče, mislim pa, ki lastnih slovenskih imen nimajo, temoč se po vlastelinih pišejo, postavim Neuweinsberg se pri nas zmirom Pistorov grad imenuje, Fahrenbuchl = Lihtnekarova graiščina. Saj bom vidil, na čem je, ino Ti v kratkem odpisal. 136 Kaj pa se Jožefa Razlaga za gospodara v Ormož tiče, Ti ga upam brez pomišlenja priporočiti, i Te zagotoviti, da je pred mnogimi drugimi za to službo ves sposoben. On je pošten, pravičen i zanesljiv, ali ko se pri nas navadno reče: poredi človek. Upam rečem, da gospoda vlastelina ne bode vkanjal, pa tudi ne bode pustil, da bi se mu na njegovi reči kvar godil. I da tudi gospodarstvo zastopi priča njegovo gospo- darenje v Lokavcu, kdej je šest let v taksi službi bil, ter vse na svoji skerbi imel, i gorice no njiva s menšimi stroški boljše delal, ko nje sedaj s vekšimi obdelavajo. Poprek nije na povrat. Tudi na sadorejo se zastopi, spomnim se, ki mi je pri neki priliki sam rekel, da je v Lokavcu v enem letu 150 sadnih dreves zasadil, ostalom pa je od tega tudi njegovo zemljišče v Radoslavcih očitna priča, na kterem mnogo mladih sadnih, od njega odgojenih dreves, stoji. Razlag živi sploh za svoje go¬ spodarstvo, i nima s nikom nič, njega edino razveselenje je kakša ura na lovi, kedar je za tisto čas. Ako vse to premislim ga s ozirom na njegov značaj i njegovo obnašanje poprek, za rečeno gospodarstvo s dobro vestjo smem priporočiti, ter upam, ki bo za gospoda vlastelina dobro. S božjo pomočjo se bode moje delo v tem letu tiskalo pri društvu sv. Mohora, ako bo je isto sprejelo. V Gradec me beržčas pred pribodnim sprotletjem ne bo. Ako me Bog tačas živi, Te hočem obiskati, da Te pa enkrat vidim. Ostani s Bogom Tvoj Pri Malonedli 26. Dec. izkreni prijatelj 1852 Lovr. Vogrin XXVII. Stanko Vraz Muršcu. V „Delih Stanka Vraza “ V. je objavljenih 27 pisem, ki jih je Vraz pisal Muršcu. 1 ) V Murščevi zapuščini se je ohranil še sledeči list, pisan na nepotiskano stran pozivnice pripravljal¬ nega odbora za slovanski shod v Pragi (poštni žig: Agram 25. Mai 1848, Gratz 26. Maj.). Dragi prijatelju! Po Dru. Kočevaru poslao sam Vam jednu staru husarsku čordu s molbom, da mi dadete onde brže bolje načiniti nove korice (Scheide) i novi ukusni držak (Griff), jerbo u čitavom Zagrebu neima zanatlije, koj bi taj posao umio kako valja. Nadam se, da ste tu stvar več dobili i oskrbili. Kako dodjem ') Pregled Vraz-Murščeve korespondence podam zadi sub B. 137 platit ču Vam, a doti ču ili u petak ili u subotu po železnici iz Poličanah nekako po podne. Zato Vas i to drugo molim, da bi me izvolili onde u kolodvoru pričekati, ili ako sami ne- uzmognete, da bi onamo koga drugega poslali, koj mene lično poznaje, a to radi toga, jer se neču mnogo baviti u Gradcu, nego po svoj {sigurno: prilici) več ifti dan odputovati dalje, pa zato možebiti nebi se mogo s Vama saftati, jerbo neznadem, gde Vi sada ftojite. Za ostalo pisao Vam je več Dr. Kočevar. Nadajuči se da čete Vi želju moju izpuniti, priporučam Vam se u dalje prijateljstvo, a time da ste mi zdravo! U Zagrebu d : 21. Svibnja 1848 St: Vraz XXVIII. Ignacij Orožen Muršcu. (1848.) I- 1 ) (24. V. 1848.) Podpora Stanku Vrazu za potovanje v Prago. — „93erein jur SSerfoljuung jmijd)eit ®eutjd)en unb ©laoen" v Celju. — Pogajanja s Hrvati. — „Stiria“. @uer £>odjmurben! Stuf bie 9lufforberung beg ^r. SDr. $otfd)eOar Ejabe id) jur Unterftu|ung beg iperrn Stanko Vraz auf feirte iReije nad) iJSrag unter ber Ejieftgen unb benacfjbarten ©eiftticfjfeit eine Soltecte ber= anftattet unb auf biefem SBege eine ©ume bon 35 fl ©3Jtj jm famen gebradjt. SDiefe ©ume ttberfenbe id) nad) Slnmeifung an @ie; §err Vraz roirb bag (Setb SDtorgen am 25. b. abI)oI)len. ©oltte aber |>err Vraz bagfetbe nid)t bebitrfeit, jo moden e§ £)err Soctor iljrer ©lotienia jur_ fretjen illerfugung ilbergeben. 5d) f)dtte molji eine grbjsere ©ume erjielen fonen, men mir mel)r alg 2 Sage jur ©amlung anberaumt gemefen rnaren. §ier Ijat ficl) ein SSerein jur 93erf6I)nung jmifdjen SDeutfd)eu unb ©laoen gebilbet. 2>ag politifd)e @(aubengbe!entnifj biefeS 93er= eineg bat §err Ournigg im @ra|er ©jtrablatt tiom 21. b. au§= gejprod)en ®a fid) Ijier bie 9?ad)rtcl)t oerbreitete, baji eine ®epu» tation aug Shoatien |ief)er lomen joti, jo mitrbe in ber 1. ©itjung beg SSereing liber bie Strt unb SBeife beg Gčmpfartgeg ber Seputation >) Deloma že natisnjeno v Glaserjevi „Zgod.slovenskega slovstva" III. 13,. 10 138 beratpen. 2)a§ jJiejultat ber 33erat£)ung tu ar: bie ©eputation fteunK licpft ju empfangen itnb fiir ben fj?all, bafš bie ffiroaten fičp mit uti s bereinigett unb unter ba8 SBiener 9)anifterium tretten molten, fie al8 urtfere ffiritber ju begriipen unb Apnen in ipren 83eftre= bungen utit fftatp unb Šfjat bepjuftepen. SSir ermarten peute bie SDeputation, moriiber jebocp 9iiemanb ettoa8 Oertajšticpeg meijj. ©o Diet ift getoief), bag bie SBauern au8 beit 33ejirfen fRart, ffteidfenburg, Cidjtenmatb unb einigen att ber @ranje gelegenen Sejirfen mitteCft SDeputationen in ®oboha mit ben ®ro= aten itber SSereinigung betjber iEpeite unb iibev Slufpebung ber ,3otI=£iuie unterpanbetn. fpt. Sbo^jef ©ejirfsfomifear bon Sičptenmalb fagte, bafj feine tgauern ben SDeputirten Marek nu8 granffuitt jurtid berufen molten. ©o biet id) pore, ftimen alte S att er n barin iiberein, baf) mir mit SDeutfcptanb nicpt8 ju tpun paben, mie ficp Koseski teiber ju fpat •au§gefprocpen pat. konten §err SDoctor ben Slerfaper be8 9trtifel8 in ber ©tiria: „2Sa8 tbolten beit bie SBinbifcpen eigentlicp" erfaprett unb ipn un§ nenen? @8 ift utt8 biel baran gelegeit ben Autor ju erfaprett, toeil mir biepejilglicp |jerrn ^3rof. ijSrofcp in $erbad)t Jpaben ; ber fid) pier al§ ein bi_eberer ©eutfcpe jur Stufgabe gemacpt ju paben fcpeint, ben ©amen ber rjmietradft ju ftreuen unb bie @eift= ticpfeit bttrcp bie unberfcpamteften Sitgen unb SSerleumbungen ju entmiirbigen. An ©rroartitng einer balbigen Slntmort empfieplt fid) Apnen Kandidati za državni zbor. — Poziv graške „ Slovenije“ in „Celjski zbor“. Visokospoštovani gozpod! Včeraj sem prejel celo breme slovensko nemškiga zo- stavka na naše slovenske brate. Ravno v’ pravim času mi je prišlo. Imeli smo tukej v’ Celi cerkveni svet alj konferencje včeraj ino iz raznih krajov našiga okroza je bilo duhovnikov tukej, s’ katerim sim ta poziv po vse kraje razposlal. Čverste poročnike potrebujemo res za deržavni zbor, alj malo je takih v’ našimu okrozu. — 139 — Nar gorej bi bili: 1). Dr. Kočevar, 2). škof Slomšek ;/pa mislim, de bi ne šli/: 3). Dr. Šubic — Urek — Konšek — Anton Wolf : /f a j - mešter per s. Petru blizo Rogača/: dehant Bruner :/učen in moder gospod/: Straha ne poznam/': gospod Janez Lichteneger oskerbnik Blagonske grašine. Dr. Knezu se blodi po glavi; Gurnik je pa, kakor veter žene. Naše prošnje po našim okrozi nič kaj prav ne podpišujejo, kir se za našo reč nihče skoraj ne potegne kakor duhovniki, ka- tirih je pa tud veliko preboječih. V’ Saboto je bil Dr. Kočevar tukej, ki mi je povedal, de ni pole s’ prošnjam h’ podpisavanju prejel. Dal sim mu jih 6, pa pravi, da bi jih več potreboval. Morebit morete mu jih neki poslati. V’ Celi jih bode malo, ki se bodo podpisavali. Ker je Dr. Kočevar povsodi tukej znan in visokospoštovan, sim mu rekel, naj skusi nekaj gospodov nam perkupiti. Alj ni mu bilo mogoče. Gornik je djal, da 3. prošnja mu ni všeča, drugi pa pravi, da se mu 1. ne dopade. Kočevar mi je djal, da mesto naj v’ miru pustim. Pa nekaj se jih že bode podpisalo. Veliko pa govoriti ne smem, ker mestlani pravjo, da vse, kar slovenšino zadene, od Vodušeka izhaja ino potem njega še bolj čertijo. Od našiga zbora sim kmalo od začetka mislil, da ni kaj drugiga, kakor nemška sleparija; ino tako se tudi res kaže. Neki nemci hočejo s’ tem zboram samo le Slovencam usta in oči vezati ino jih pri nosu tako dolgo voditi, de bodo v’ Frank- forti nas v’ jarm perpregli. Nisim jim upal, zato tud se nisim zboru perpisal. Jezijo se silno Nemci tukej, de Slovence tako spodbadamo. Včeraj je Dr. Foregger predsednik Celskiga zbora pismo bral, v’ katirimu vse Slovence svari, naše prošnje [ne] podpisati. Od perve prošnje je pisal: Kbnigreicf) ©tuuenien — baš (pretrgan papir, a gotovo: ift) bie ©cfjlartge, bie im ©raje lauert To pismo je hotel natisniti dati ino povsodi razposlati. Pa nekteri so se mu vstavlali ino tako rnende ne bo se na¬ tisnilo. Vaši poziv je prav lepo spisan, pa :/ne bote zamirli/: bolj bi ga per nas razumeli in rajši brali, ako bi se bolj krajn- skiga narečja deržali. Kdaj bomo zopet kaj brali od vašiga predsednika Dragoni? Vselaj se veselimo kader njegov ime v’ novinah vidimo. Z’ Bogom! Vaši prijatel V Celi 7. 6. Ig. Orožen. 10 * 140 XXIX. ?eter Kobler Nurscu. (1848.) (25. V. 1848.) X/ova/rs/r/ />'/rs<7 v / /rsw^/ro§t //« /^/mo^/re/Tr. — /L /('omFLs /// Äa/'e^^e. — „L^mms/r". — p'o/rt/c/ro //r/FZ/e/r/e /ra Drr/ra/rr. Euer Wvhlgeborn! Die Thätigkeit des Vereins Llovernja ist leider durch die Erkrankuug des Or. MK1o8ic, der seit dem Tage seiner Ankunft an einem Fieber leidet, gehemmt; wir befürchten mit Bedauern, dß seine langsam fortschreitende Genesung ihn vielleicht verhindern könnte zur bestimmten Zeit nach pra^ abreisen zu können. Vvn den hiesigen Slovenen werden 3 oder 4 nach ?ra§ gehen, die wenn Or. lVIikIogic bis dvrt ganz hergestellt sein sollte, unsere Llovenija wohl vertretteu werden, wir hoffen jedoch dß auch Steyermark uud vielleicht selbst aus Krain sich Patrioten eiufiuden werden. Von hiesigen Vereine aus hatten wir den Laibacher und Görzer Vereine dringlichst ersucht, selbst im Falle als einige Mit¬ glieder zum 8lavi8cden Volkstage abreisen sollten, zugleich auch 8loveni8cke Adressen an den Volkstag zu erlassen, und in selben die 3 zur Berathung bestimmten Punkte (kovice ock 17 velü trav, pilt 20) so wie die allg. 8lav. Simpathie ausführlich zu be¬ sprechen, diese Adressen dann in eigenen Flugblättern abzudrucken und wo möglichst in ganz 8Iovemeri zu verbreiten. Wir glauben, dß der Grazer Verein diese jedenfalls vielversprechende Oemon- 8tration billigen, und das Seinige beitragen wird. Sollten diese 8lov. Adressen nicht auch in deutscher Übersetzung im Drucke erscheinen? Der Görzer 8lov. Verein ist nach den uns eingelangten Be¬ richten sehr eifrig, der eifrige prov. Direktor H. lAas^on und die übrigen energischen, allgemein geachtete und anerkannt intelligenten Comiteglieder, wußten dem Vereine ein besseres Ansehen zu ver¬ schaffen als der Laibacber Verein. Die Stimmung für die Natio¬ nale Bewegung ist im Görzer Gebieth sehr gut, viele Landbeamten und Seelsorger unterstützen eifrigst den Verein, die Wahlen für das deutsche Parlament wurden noch ärger als in Krain und Unterstehermark betrieben, ja das Oubernium 1rie8t erließ eine Prae8. Xote die Wahlen ohne Loinmentare und Owcukionen weder für pro noch Lontra vorzuhnemen. Betrübend ist die Be¬ merkung unseres Berichterstatters „ich versichere wollte man ein Bündniß mit der Türkey schließen, es geschehe eben so gut, da 141 die Leute nicht wissen, was da geschieht." Übrigens ist dort das Nationalbewußtsein ungemein erwacht, und inan kann schon im Voraus für alle slav. Bezirke beruhigt sein. Die Bezirke Tollemin und Haidenschaft haben Einführung der slov. Sprache in Schule und Amt verlangt. Ich hoffe dß die slov. Petition Mit eben solchen Eifer wird unterschrieben werden. Der Verein in staidacst erhielt eine sehr patriotiscste Adresse der Beamten und mehrerer Geistlichen der Um¬ gegend Eastelnuovo's figovi Zrast) somit haben wir auch schon im Herzen Istriens eifrige Beförderer unserer guten und gerechten Wünsche. In Steyermark ist daran nicht zu zweifeln, die steyer. Llovenen gehen allen andern mit dein besten Beispiele voran. Ävili. H. lAajer in Lastni? hat uns sehr schätzenswerthe Daten über die slav. Bevölkerung und eine Lpecial-karte Kärnthens mit der detaillirtcsten Sprachgränze eingesandt, sehr Wünschenswerth wäre uns eine ähnliche Karte aus Steyermark, da uns die Sprach¬ gränze im Marburger Kreise von der Mur bis zur kärnthnischen Gränze nicht ganz genau bekannt ist. Der hiesige Verein würde dann in Stand gesetzt eine kleine slov. Landkarte Lloveniens heraus¬ geben zu können, die sehr wünschenswerth erscheint. Die Heraus¬ gabe der „Stimmen" wird ebenfalls durch die Krankheit des praeses verhindert, in der ersten Nummer wird wahrscheinlich die Entgegnung auf den Wackern Vorkämpfer deutscher Interessen des rein slaviscsten Krams (H.. Grün) erscheinen. Wien ist noch stets betrübt, inan ärgert sich über die ener¬ gischen protestationen der Provinzen, und wäre nicht Steyermark darunter, so würde inan alles den Llaven dieser realrtioner Parthei! Österreichs vvrwerfen. Die deutschen Interessen sammt Vein d. Par¬ lament sind ganz in Hintergrund getretten, man fürchtet jetzt nur schon zu sehr, daß am Graben nicht bald Graß zu wachsen an¬ fange. Die Studenten werden von den Bürgern und intelligenten Bewohnern Wiens arg bekrittelt, während sie die Arbeiter und den Pöbel ganz für sich haben. ^staj Vas pa prov sercno po?stravim v imenu nase „Llo- venije" ostanite ?stravi in stmali nam pisste, ja? past ostanem Vas . P0NI2N1 V 8ecu 25. vellr. trav. 18484) Peter Kodier. p. 8. Es erscheint sehr wünschenswerth dß auch in andern Orten Lloveniens, die slov. Adressen auf den slav. Volkstag in ?raZ anempfohlen würden, und diese entweder direkt nach ?raZ (an das Comite für die Llavenversammlung in der Bürger Pessource lÜ° 141—2) oder an unfern Verein zur weitern Versendung ein¬ gesandt würden. Leider ist die Zeit schon fast zu kurz, doch hoffe ich dß der Grazer Verein es jedenfalls thun wird. Pr. ü. y clel pisma je natisnil Le Olaser, 2Zo6. slov, slovstva III. 102§. 142 -2. (5. VI. 1848.) LS nl/'ZcrvW L^o/'. — E7cwa/r§Li §/roc/ V — cVawai/ro^t o§ou d. einsenden, von wo dann Euer Wohlgeborn die Ein¬ sendung besorgen wollen. Wäre nicht auch die Veröffentlichung in der Grazer Zeitung angezeigt? Nach ?ra§ hat der Verein eine Adresse und H. 8parovic (ans Untersteyermark) gesandt dem sich H. Oiobocnik A 8usnik anschloßen. Die Ergebnisse der Versamlung werden gedruckt werden, und möglichst verbreitet. Sollten unserm Vereine derlei Schriften zukommen, so wird er für möglichste Verbreitung Sorge tragen. Der gnte Fortschritt der nativnallgesinnten Parthei in Kaiback muß jeden 8Iovcnen erfreuen, die Opposition ist schon sehr schwach, meistens wohl nur die Bürokratie 8c Aristokratie, die wohl in Bälde 143 vollkommen geschlagen sein wird. Am Lande in Kram und Küsten¬ land ist das Nationalbewußtsein durchaus erwacht, von Steyermark können wir ein gleiches mit Beruhigung erwarten. — Or. Ü4iklo8ic hat sich zur vollkommenen Herstellung aufs Land nach Baumgarten nächst 8cköndrurm begeben, unser Verein ist nun durch seine Ab¬ wesenheit und die Abreise der meisten hier studierenden 8Iovenen sehr geschwächt. Ihren fernem gefälligen Zuschriften entgegensetzend, bitten wir die Adresse „An den Verein „8Iovenija„ Stadt, Bauernmarkt 546, 2 Stock, 4 Stiege küustig zu machen. Mit den herzlichsten Grüßen an alle 8iovenen, zeichnet sich im Namen des Vereins achtungsvoll Va8 V Lecu 5/VI 848. Peter Kodier tajnik. 3. (22. XI. 1848.) LsmZ/'ev/rZ. Euer Wohlgeboren! Mit innigster Freude vernahm ich von unserm ehrenwerthen Deputaten H. OominkuZ die erfreuliche Nachricht, daß Euer Wohl- geboren meinem schwierigen Unternehmen, der baldigsten Heraus¬ gabe einer Landkarte 8Iovenien8 in slovenischer Sprache, hülfreich beizustehen gesonnen sind, und zu diesem Behuse bereits Materi¬ alien sammeln. In der That bedarf ich dieser Mithülfe ain meisten im Marburger Kreise, denn aus allen übrigen Theilen naLe pre¬ drage domovine besitze ich durch eigenes Sammeln nnd durch schätzenswcrthe Zuschriften verläßlicher Patrioten treffliche Daten, der mir dadurch verursachten Svrgen hvsse ich durch die Nachricht des H. OorninkuZ und Ihre anzuhvffenden Mittheilungen voll- kvmmen enthoben zu werden. In- dieser angenehmen Erwartung nehme ich mir die Freiheit, Ihnen einen Kupferabdruck der Terain- Zeichnuug des Marburger Kreises einzusenden, mit der Bitte, Euer Wohlgebvrcn wollen in selbem die 8loverÜ8cben Ortsnamen be¬ schreiben und die Sprachgränze genau bezeichnen, diese Beilage aber wieder in Originali innerhalb 10 o. 12 Tagen nach Erhalt unter meiner Adresse (po8t re8tarite) rücksendeu?) Zur bessern Orientirung habe ich einige slavische Ortsnamen bereits beschrieben, sollte Ihnen das Beschreiben Schwierigkeiten darbiethen, so bitte die Orte mit Nummern, und deren Namen am Rande oder in einer Beilage zu bezeichnen. Da ich zur richtigen Angabe der st Oo toci je pismo natisnil Le Aaser, ^Zoci. slov, slovstva III. 102,^. 144 etnografischen Gränzen den Gottesdienst in den einzelnen Pfarren als sicherste Basis annehme, so erscheinen neben diesen auch hie und da nur zur Ausfüllung auch Filialen und kleinere Ortschaften, doch sind diese und die Bezeichnung derselben nach der Nationalität vorzüglich an der Sprachgränze wichtig, da sie zur genauen Be¬ stimmung der Nationalgränzen wesentlich beitragen. Sollten Ihnen derley Daten an der Sprachgränze so wie am linken Murufer um Radkersburg bekannt sein, so bitte selbe in der Karte zu bezeichnen oder mir zur Benützung mitzutheilen. Der beiliegende Kupferabdruck der von mir herausgegebenen Karte möge Ihnen zugleich ein Beweis; meines ernstlichen Willens, der kostspieligen und schwierigen Unternehmung sein, und indem ich mich jeder Anpreisung enthalte, überlasse ich die Beurtheilung hinsichtlich der Genauigkeit des Gerippes Ihnen und den dortigen Freunden unseres slov. Vaterlandes, und bemerke nur daß diese Terrainzeichnung, von welcher mit Ausnahme des Marburger Kreises, bereits ganz Kärnthen, Istrien und die quarnerischen Inseln mit slav. Namen beschrieben ist, im halben Maaßstabe nach den tref¬ flichen Karten des hiesigen topografischen Institutes gezeichnet ist, dacher sich in Beschreibung der Ortsnamen nur nach diesen ver¬ läßlich richten können. Nach der Beilage können Sie die Größe der auf einem Blatte zu erscheinenden Karte bemessen, in welcher außer den erwähnten Parthien auch das croatische (olirn ung) Li¬ torale und die kchsianci im Venezianischen erscheinen werden. Die Llovcnen in Ungarn mußte ich wegen Mangel verläßlicher Daten auslassen. Ich hoffe dß mein Unternehmen, dessen Schwierigkeiten gewiß groß sind, allen Llovenen willkommen sein wird, und wünsche dß es sich einer günstigen Beurtheilung und allgemeiner Theilnahme würdig mache, die mich dann zur Herausgabe anderer Karten, und eines kleinern stat. Merkchens oder gevg. Lexikons veranlassen werden. Die ^.nrioncirunZ hatte ich aus mancherley Gründen unterlassen, insbesvnders da ich über die Beendigung keinen be¬ stimmten Termin versprechen kann, obgleich ich bis Ende d. I. fertig zn werden hoffe. Sollte sich das beiliegende Gerippe, in welchem dis Beschreibung der Orte, Zeichnung der Gebirge, die polit. und etnografische Begränzung mit der gewöhnlichen Bezeichnung und Farben fehlt, Ihres Beifalles schon jetzt erfreuen, so überlasse ich es Ihrer Beurtheilung und Ihrem Ermessen, ob mein Unter¬ nehmen schon gegenwärtig einer öffentlichen Besprechung in unfern slov. Blättern würdig ist. Die slavischen Ortsbenennungen, selbst theilweise im deutschen Kärnthen, so wie die genauen etnograsifchen Gränzen dürsten auch den übrigen Slaven erwünscht kommen. Indem ich mich schlüßlich Ihrer bereitwilligen Beihülfe mit der Versicherung meines verbindlichsten Dankes bestens empfehle, bitte ich zugleich mir die von Ihnen in dieses Fach einfchlagenden, 145 bereits gesammelten Daten zur Benützung einzusenden, obgleich mir die bloße Angabe der slov. Ortsnamen und der Sprachgränze im Marburger Kreise (vom Eilliar besitze ich bereits gute Materi¬ alien) schon für jetzt genügen würde. In dieser angenehmen Erwartung zeichne mich Euer Wohlgeboren ergebenster Wien am 22 November 1848. Peter Kodier XXX. Sparavec Nurscu (1848—1849.) -1.') ?ra§ "48 Nachts 11 Uhr Euer Hochwürden Hochverehrter Herr! Im Auftrage des Vereines Slovenija in Wien, der wegen Erkrankung des Herrn Präses O81 MKIosic mich u Hn. Olobocnik hieher gesendet hat, übermache ich Euer Hochwürden die Geschäfts¬ ordnung u. das Programm des prov. Ausschußes zur geneigten Einsicht u. Erwägung, wie dringend nothwendig es ist, dß unge¬ säumt berufene Männer aus der Slovenja hieher kommen, zumahl ich u. Olobocnik die einzigen Slovenen bei dieser aus 200 Mit¬ gliedern bestehenden Versammlung zugegen sind. Herr St. Vra? ist zwar geborner Slovene, u. wird als solcher zwar'-) unsere Interessen gewiß vertretten, allein seine Kräfte sind unserer Section durch die ihn getroffene Wahl zum Vicepräsidenten des großen Ausschußes entzogen. - Die sehr bedeutenden Arbeiten in der Sektion der ünMslav- jani treffen demnach für die Interessen der Slovenen außschließend den Olobocnile u mich, welche Arbeiten um so ausgedehnter sind, als die Verhandlungen in unserer Section in illirischer Sprache gepflogen werden, u wir demnach bemüsziget sind, alle Verhand¬ lungen in das slovenische zu übersetzen. Hiezu gesellt sich noch die ausgedehnte Correspvndenz, u. die umfangreiche Berichterstattung an die Laibacher slov, polit. Zeitung. >) Io pismo je natisnjeno Le v Qlaserjevi „2goä. slovenskega slovstva" III. 12,, venNar naj ima tuäi tukaj svoje mesto Le rsäi natančnosti, dlaj- vaLnejsi razliki sta Ltevili: 200, 38. 9 I4e morem rsLi, ali je ta besecla prekrtana ali poäLrtana. 146 Abgesehen von der Ausarbeitung sind aber auch unsere 2 Stimmen in der aus 38 Mitgliedern bestehenden Lection, wie einleuchtend, der serbischen u. illirischen Majorität gegenüber vom geringen Belange, u. doch sind nach meiner unmaßgeblichen Meinung die Interessen der Zlovenen, wiewohl im Allgemeinen, so doch in speziellen Richtungen nicht mit jenen der Serben u. Jllirier im vollkommenen Einklänge. Zum Präsidenten des großen Ausschußes haben wir heute durch Acklamation den ?alack^ erwählt, Zakurile ist Präsident in der eechischen Lection. In sichtlicher Eile zeichne ich mich mit vorzüglicher Hochachtung Euer Hochwürden gehorsammer Diener 8paravec ?. 8. Heute so auch am 30, 5 gelegenheitlich unserer Ankunst wurden im Saale auf der Sosieuiuscl Reden in allen slav. Sprachen gehalten. Llavarufe u. slav. Marseillaisen ertönnen an allen Eken, deutsche Fahnen u. Kokarden sind hier nirgends sichtbar. Der große Ausschuß versammelt sich aus der Svsieniusel, die Lectionen aber verhandeln in: Nationalmuseum in der Kvlowra- terstrasse. Llava Zlavjanomst) - 2. Lekova 17/2 49 Visokovre6ni Oospo6! Dratkovic meni 15/2 pise: "bla mojega poglavara je ravno 26aj prišla nare6ba okroL- "nega poglavarstva, 6a naj po 2svupanem potu /.'vertraulichem "Wege.'/ ta na 2nanje 6a, ali, ino na kasni način bi se volitev "v- ?tuji ra Drankobro6 mogla vpeljati." Mia 8!ovenija, kaj se bo se 2- teboj go6ilo? 6as bom se 6nes na Dunaj, pa tu6i v- kjublano, in na 6ruge 6olnje kraje pisal; vi 6ospo6 pa tirajte taisto pismo, 06 kerega smo govorili, na nase poslance v IkstomoriL, 6a naj bar ministerstvo opitaju, ali je na e6nakopravnost naro6ov Le pO2abslo? Le bom imel vreme, bom tu6i g. iVUKIosicu, in Domin- kusu pisal. O. Dominkus so mi pisali, 6a se ne bo6o taki se6es v- KromoriLi 2apustili. ?O26ravite vse nase ro6oljube, vam se preporocim Vas po6IoLen Lparavec >) lVlursec po6 pismo pripisal: Erhalten 5,6 147 ! / XXXI. Or. Kranjc Nurscu. (1848.) 1. (29. VII. 1848) m /rsmFLa r> 7o7//re/'). — /Za/eZ/acka ./e/ar'/ütt. — /It/rc.en /ra ce^a/7'a. — M- L« /er/e/'aZw/ro — dr^a/etova „L7ove/r(/a". „Allgemeine Slavische Zeitung." — TKtt/Kcerm ^/ov/rrca/ „llKr§ Äave/r Virte/'/a/ra!?" I^jubi prijatel! Sie werden mir verzeihen, daß ich mich ans eine fast hol¬ ländische Art bei Ihnen empfohlen bevor ich Gratz verließ. Die' Anerkennung meiner Wahl erfuhr ich erst in den letzten Tagen vor meiner Abreise, wo Sie bereits abgereist waren, und seit der Zeit meiner Anwesenheit hier bin ich von Geschäften aller Art so sehr in Anspruch genohmen, daß ich erst heute einen Augen¬ blick erhaschen konnte, nm Ihnen zu schreiben. Des Materials gibt es so viel, daß ich mich wohl nur auf das Nothwendigste beschränken muß, da Ihnen insbesondere die allgemeine Charakte¬ ristik des Reichstages aus den Zeitungsblütteru ohnehin znr Genüge bekannt ist. Ich beschränke mich daher auf die Schilderung des¬ jenigen, was als national den Zweck der Slovenija näher berührt. Daß die slavische Parthey am Reichstage die überwiegende fein wird, hat wohl niemand in Zweifel gezogen; aber überraschend war es für jedermann, daß sie die besten Köpfe in sich vereinigt. Alan hörte bis zur Reichstagseröffnung nur von Fischhof nnK Gvldmark sprechen, und jetzt muß man es sehen, wie klein sie den Czechen: Rieger, Trojan, Bvrrosch, Klaudi, Strobach u. a. gegenüber sind. Ueberhaupt hat "kein Land den Reichstag mit so fähigen Köpfen beschenkt als Böhmen, und zwar fast durchgehends Demokraten, was um so auffallender ist, als sämmtliche Wahlen, auch auf dem Lande in Belagernngs- oder einem ihm analogen Zustande vorgenvmmen wurden, eine bedeutende Lehre für die Staatslenker, daß der Druck in unseren Tagen nicht Servilismus, sondern im Gegentheile eine noch nachdrücklichere Freiheitsbestre¬ bung als Gegendruck erzeugt. Der Führer der deutschen Parthey ist D°^ Löhner von Saaz, der nur darum die auf ihn gefallene Wahl zum Frankfurter Parlamente nicht annahm, um auf dem öste. Reichstage desto mehr für Deutschland wirken zu können. Wenn die deutsche Parthey die Oberhand erhalten sollte, so könnte sie's nur durch Or. Löhner thun. Er besitzt alle Fähigkeiten zu 148 einem Partheyführer, Rednergabe und Ueberredungskunst. Sein Plan, womit er vor wenig Tagen die Slavenwclt in Allarm setzte, ist ein verteufelt kluger, und der einzig mögliche, um zum Zwecke zu gelangen. Er brachte einen Gesetzesvorschlag ein, der dahin geht, der Reichstag wolle vor Allem die Selbstständigkeit Polens und Dalmatiens in der Art, wie Ungarn, aussprechen. Es ist nicht schwer zu sehen, daß dieß ein gut angebrachter Köder für die Polen ist, die hiedurch auf dem bequemsten Wege die Reali¬ sierung oder wenigstens Annäherung ihrer so lange angestrebten Wünsche erreichen könnten. Nach Löhners Berechnung würden für diesen Antrag alle Polen und Deutschen, somit eine bedeutende Majorität des Reichstages stimmen, und die slavische Macht am Reichstage würde somit durch das Austretten der Polen und Dalmatiner um so mehr gebrochen werden, als er auf bedeutende Kräfte aus Kram und Mähren bauen zu müssen glaubt. Wir wären verloren, wenn uns nicht ein Umstand, der immer als ein stiebet ausgelegt wurde, zu Statten küine, nähmlich, das; die Mehr¬ zahl der galizischen Vertretter dem Bauernstände angehören, die von einer Isolierung Galiziens nichts wissen wollen; an ihnen und dann an der sogenannten schwarzgelben Parthey unter den Deutschen werden Löhners Plane scheitern, und so dürften die nationalen Fragen wohl vor der Hand bis zur Lösung der wich¬ tigsten politischen in den Hintergrund tretten Daß Jellatschitsch in Wien ist, ist Ihnen ohnehin bekannt; auch von dem grandiosen Fackelzuge der ihm gestern Abends gebracht wurde, werden sie Kunde haben. Ich habe nur beizu- sügen, daß dieser Fackelzug theilweise ein vfficieller war, und wie ich aus guter Quelle weiß, die Beamten des Hof-Kciegsrathes die Weisung erhielten, daran Theil zu nehmen, was auch schon daraus hervorgeht, daß sich das Militär so zahlreich daran betheiligte. Ein Grenadier und ein Croate wurden auf den Schultern getra¬ gen, und auch die Wiener-Nationalgarde trug das Ihrige dazu bei, daß Alles in Ordnung ablief. Erst um Mitternacht ließ sich eine übel berathene, wie man glaubt, von Ungarn angestiftete Rotte beikommen, eine Demonstration im entgegengesetzten Sinne aus¬ zuführen, was jedoch durch die Nationalgarde rechtzeitig verhin¬ dert wurde. Die merkwürdigste Reichstagssitzung war die heutige. Die Eröff¬ nung geschah durch die Ankündigung des Kriegsministers von einem 2ten glänzenden Siege in Italien; worauf Minister Doblhof der Kammer die betrübende Nachricht mittheilte, S*. Maj. habe die Rückkehr nach Wien verweigert, und beifügte, das Ministerium habe gleich beim Beginne seiner Amtsfunktion seine Existenz von der Rückkehr des Kaisers abhängig gemacht; der letzte Schritt könne also nur eine energische Addresse des Reichstages selbst sein, die durch eine aus dem Reichstage zu wählende Deputation nach 149 Jnnspruck zu befördern wäre. Der Vorschlag wurde nach einer äußerst bewegten Debatte einstimmig angenommen, und in 1 Stunde versammeln wir uns wieder, um die Fassung der Addresse zu begutachten. Da der Reichstag nicht bittet, sondern nur eine cathegorische Antwort ein für immer verlangt, also ein Ultimatum erläßt, so sehen Sie, daß wir bei der fast durchgehends demokra¬ tischen Stimmung desselben auf einen Punkt gelangt sind, der vielleicht in wenigen Tagen über das Schicksal der Dynastie wo nicht der Monarchie entscheiden wird. Bemerkenswerth ist noch die jüngst vom Minister Schwarzer gemachte Privatmittheilung, daß das Ministerium dem Systeme eines Föderativstaates huldige, — ferner, daß ein jüngst vom deutschen Reichsministerium eingelangter Befehl ack acta gelegt worden sey. Jüngst schrieb der Redacteur der Slovenija, Likale an die hiesigen Slovenen, worin er sich bitter über die Gleichgültigkeit der Krainer gegenüber den slavischen Bestrebungen beklagt, hin¬ gegen die steirischen Slovenen sehr lobend erwähnt. Zugleich er¬ suchte er, sich an die Mitglieder der Gratzer Slovenija mit der Bitte wenden zu wollen, ihn mit leitenden Artikeln für sein Blatt, /.'wenn auch deutsch, — denn er würde sie schon ins Slovenische übersetzen.'/ versehen zu wollen, indem ihn die Krainer ganz im Stiche gelaßen haben. Ich erfülle daher hiemit die angenehme Pflicht, Ihnen obige Bitte ans Herz zu legen, indem die Slovenija, die nach LiZale's Erwähnung in Untersteier sehr zahlreiche Abon¬ nenten zählt, gegenwärtig wohl das einzige Organ sein dürfte, wodurch wir auf die Slovenen wirken könnten. Sie haben tüchtige Slavisten zu Freunden, wollen Sie daher dieselben auch nach Möglichkeit zur Mitwirkung zu gewinnen suchen. H. DraZoni wird sich gewiß auch von Zeit zu Zeit zu einem Aufsatze her¬ beilassen. Bei dieser Gelegenheit muß ich Sie auch noch auf eine Erscheinung aufmerksam machen, die unsere ganze Aufmerksamkeit verdient. Seit dem Beginne des Reichstages erscheint hier in der Wenedikt'schen Buchhaltung die allgemeine slavische Zeitung, die unter einer vortrefflichen Redaction auch tüchtige Mitarbeiter auch im Schooße der Reichsversammlung selbst zählt, und in geistreichen Artikeln Oesterreichs und insbesondere der Slaven Gegenwart und Zukunft bespricht, und insbesondere von nationalem Standpunkte bemerkenswerthe Beurtheilungen über den Reichstag selbst liefert. Ich empfehle Ihnen diese Zeitung zum Abonnement an, da sie bald das bedeutendste slawenfreundliche Organ in Oestreich werden dürfte. Im Nahmen der hiesigen Slovenija habe ich Ihnen noch die Bitte vorzulegen, Sie wollten die Güte haben, ihr bei nächster Gelegenheit ein Paar Exemplare Ihrer slovenischen Grammatik, 150 nebst einer Abschrift des bekannten Krischner'schen Gedichtes: Was ist des Slaven Vaterland/) nebst allfälliger Uebersetzung, wenn die¬ selbe schon fertig sein sollte, einzusenden. Die Einsendung könnte an mich, Miklositsch oder Dominkusch, auf jeden Fall an einen Deputirten geschehen, indem bekanntlich die inländische Correspon- denz der Oeputirten mit Ausnahme der Geldbriefe Portofreiheit genießt, wenn der Addressat als Reichstagsdepntirter bezeichnet und an der Addresse die Worte: „In Reichstagsangelegenheiten" angebracht sind. Indem ich privatim hieinit zugleich eine Banknote g 12 UranjceveZa rokopisa se äs povreti le oblika „Krischner"; Kranjc se je pravega imena spominjal le pridliLno; pesem je Uirnerjeva, tista, kl jo je natisnil Olaser v „2Zod. slov, slovstva" III. 227. Olaser je pesem prejel oct Zosp. lanrekovica, dukovnika lavantinske Zkolije; nasel sein jo pa tncli med korespondenco lVlurZcevo, a rokopis ni Mirscev, marveč najbrr Uirnerja sameZa. V tej odliki, kakor jo navajam v Mirscevi ostalini, se pesem nekoliko, ce tudi nebistveno, rarlocuje od objave Olaserjeve; naj navedem tu vse rarlike: Ter Slaven Vaterland. 1. ) Slaven Vaterland? feste Löwen-Söhne Leinenblau Spindel dreh'n; kleben Vaterland, 2. ) Bis nicht der Himmel „Halt!" beschließt; ...... Das ist der?oklen Leidens-Land, Z.) in Liebe glühen, Und Gott vergelt', und nicht das Geld; das ist der Aussen mächtig Land, 4. ) lVloravcen Durch Tugend groß, . . . . 5. ) Llovaken Heimath Ist wahre Weltphilosophie; Karpathen 6. ) Kennst du der Slaven Vaterland? pro Ttustria; 7. ) Kennst du der Slaven Vaterland? die (ferrioZorci sind bekannt:. . Lerdier Iraner, kreuz und quer; vKlrmFec Das slavische Examen. Der Slaven — Vaterland. Slaven — Vaterland? (vedno ločilo) fest die Löwen-Söhne Linenblau Spindeln dreh'n, Czechen Heimatland, össacka nicht /irecrkaua, k/r na/)k- sano: einst. Halt! Das ist der Polen Hoffnungs-Land skr/irua /1? -kko kuck'/ Leidens-, a ko /ireä>kauo kn ösr ua/>kLauo/ Hoffnungs-) k^rva von, a /-r-ek>kano kn na- /iksano/ in Nach „Gott vergelt", u nicht nach Geld (nameÄo.' Nach „Gott" /s ku'ko k^orva knckk.' Und „ . . .", n /e -ssecku Und /?/'eä>kirna) der Russen machtig's Land, Moravzen groß: Slovaken Heimat Sind wahre Weltphilüsophi, Karpaten Kennst noch ein Slaven-Vaterland? kuck'/ du der) Austria, noch ein Slaven-Vaterland? Czernvgorzi sind bekannt, Servier, Trazier, Kreuz und Quer, 151 pr 5 ft C. M. ju ben tjtuecfen ber Slovenija beijdjliejje, mit ber @ntjc£)ulbigung, bafs id) fiir ben Slnfang it od) nidjt jo red)t in ber Vage bin, 93ebeutenberež beijutragen, tjabe id) bie (SEjre, in ber (šrtuartung einer balbigen (Snoieberung muf) ju jeidjnen S£)r ergebenjter Dr. 3oj. Srainj SBieu am 29ten Suit) 848 NB. SDŽciue 2Bof)nung ijt: 5llter gleijdjmarft, N° 686, im 3ten ©tocf. 3 u fl^ e ^ 6itte id) @ie um Stjre Slbbrejje, bamit id) nad)ften§ ben SŠrief unmittetbar in SI)ve SBoIjnung abbrejfteren fonu. 2 . (21. VIII. 1848.) Taktika Slovencev in Čehov v državnem zboru.. — Poslanec Smreker. — Peticija iz štajerskega deželnega zbora. — Muršec misli priti v Beč. Preljubi prijatelj! Vi me osramotite z’ Vašo marljivostjo, kir ste mi že tri, jes pa Vam še le edno pismo poslal. Pa zaneste mi, da Vam tudi zdaj le nekake verstice pišem, kir imam preveno teliko opravila, de sem še skoro povsodik z’ mojimi odgovori dolžen. Vsaki den 5 ur pri veliki seji, 1 uro v’ sekciji, 2 ure v’ ustavnim odboru: to kaj znese; razun tega se morem vsaki den kake ure iz političkih knig vučiti, ali novice prebirati, ino zadnič skoro toliko časa ne ostane, de bi se kam prehajat šel. Pa kir Vi sami v’ petek ali saboto sem pridete, tak bom Vam ustmeno pripovedvati priliko najšel, kar mi zavolj krajšine časa v’ toti dobi ni mogoče. Glaser Muršec 8. ) ffiennft bu ber Štaben Slatertanb? Sennft ein ben Slabeti treueš Sanb ? Qn bjierreicf) beutt) unž bieJpavtb: 3a, Oefterreidj Beit 3)aS jeigt ja ba§ 3teuner«Qot)r, tu je pripisano: 1809 Šeutjchtanbg §alien.®eutjd)tanb§=§allen 9. ) ©prad)’ . . ..©pradj Pred pesmijo samo je v Murščevi ostalini pripomnjeno: ©raj am 19. Mat) 848. Strt mer futtg. tbiejež Sicb tiinnte auri) unter bemSttet: ®a§ flabtjdje ©rame« erfebeinen, u jo berbeclt bielleicht melje untoiEfufirlid&e tiejer finben. V. R: Muršec pa je dodal: SauBftumrnenbirettor ter izpisal ime: ižner. (sc. Rižner). — Mnogo gornjih razlik bi si mogli prav tolmačiti pač le, ko bi imeli izvirnik Glaserjev. 152 V’ deržavnimu zbora se zdaj mi ino Čehi, koljkor je mo¬ goče, varjemo narodniga prepira, da Nemce preveč ne raska- čimo, kir bi drugači znabiti ne bilo lehko, občno ustavo vkup- spraviti, ino se kres druge reči posvetovati, ktere se občnih zadev dotičejo, kakor postavim: kres zdajni Kudlichovi pred¬ log, kteriga dobro končanje je nam kakor Nemcam potrebno. Kakor hitro bodo pa nar važnejše dela končane, pri kterih je nam nemške pripomoči treba, [mo] bomo jim tudi zavolj na¬ rodnih zadev na zobe počutili. Novo ministerstvo, ako ravno gospodu Mikložiču ni prav po volji, mislim, de je ino bode vsim narodnostam enako vgodno. To kaže zadni odgovor boj- niga ministra na prašanje enega nemca, zakaj de naša armada več nemških barv ne nosi, ino kterega ste že v’ novicah brali. To nam skaže več odgovorov ministra znotrajnih opravil, kteri se vedno kakor protivnik Madjarov, ino prijatel Hervatov ob¬ naša, ino kteri je tudi včeraj na eno interpelliranje ta odgovor dal, da je bojni minister vsim’ dostojnikom nemških regimentov v’ madjarski deželi vkazal, regimente zapustiti, či jim njih na¬ gib ne pripusti, se proti Hervatom bojevati. — Smreker je bio včeraj vender skoro od celiga zbora za poslanca potrdjen, kir preiskvanje zavolj podkuplenja ni zadosti dokazila prineslo, de bi ga mogli zvrečti; pa kakor ga zdaj poznam, mislim, de nam ne bo nikakor škodval; za gospoda Dragoni bi pa, ka¬ kor slišim, tam dolj malo upanja bilo, kir so voljiteli v Sevnci na ta permerlej, de bi Smreker zveržen bil, enega grašinskiga oskerbnika na Krajnskim zvoliti hteli. —• Slovenska prošnja je dobro hranjena, ino mislim, de tudi zastran Nemcov ne bo dosti overikov najšla; le centralisti, kteri čejo cesarstvo v’ de- partemente razdeliti, ino gubernije dolspraviti, so naši nar veči nasprotniki, ino med njimi se znajde k’ naši nesreči tudi obilno Slavjanov, med njimi g. Kaučič z’ Ljubljane, prav svo¬ bodomiseln mož, pa le od same te misli se ne da odpraviti. Tukej Vam tudi „bie altgemeine jtauijdje ^eitung" pošlem; pro¬ sim pa Vas tudi, de kader v Beč pridete, prineste mi letašni tek „Drobtinc“, kir se tukej v’ nobednimu bukvarstvu ne naj¬ dejo. Tudi Vas prosim, podajte se v’ Ferstl’novo bukvarstvo v’ Gradci, ino vzemite tam 51S= ino 52tL zvezek Rottekoviga „@taatg= lejdfon" ino mi ga v’ [Duna] Beč prineste; tode ta dva zvezika (ali znabiti jih je že več za me pripravljenih) ni treba plačati, kir bu¬ kvarstvo me tako dobro pozna, ino na moj račun zapisuje. — Gospod Kva[s]z je Dominkuž[š]u pisal, de so kmetiški poslanci deželniga zbora v’ Gradci eno peticio sam pernesli, v’ kterimu proti slovenskimu jeziku na zboru itd. protestirajo, ino de je v’ ti tudi Kreftovo podpisanje ponaredeno. Jessem si toto peticio pustil dati, sem jo celo [per] prebral, ino ne besede od slovenskiga jezika v’ njej najdel; tudi Kreftoviga imena nisem nikjer podpisaniga 153 videl; za tega voljo Vas potolažim, ne bojte se; mi smo razun tega čversti varhi za jezik ino narodnost. — Včeraj so tukejšni delavci mali hrup napravili, kir jim je od ministerstva dnevno plačilo bilo za 5 krajcarjov ponižano; več bote v’ novicah brali. — Njih poziv za ranjene vojšake našega regimenta Kinski sem v’ Gračkih novicah zabstojn iskal; torej tudi ne vem prav, ali bi se za prineske potrudil, ali ne; povedal pa sem to že tudi domorodnim poslancom. — Za 2 slovnici se llovenski gospodje pustijo lepo zahvaliti; pa v povejte jim, kaj de koštajo, kir ste zadnokrat to pozabili. —• Žal mi je, de je moja hiža tako tesna, ino de ni prostora za drugo posteljo, de bi Vi mogli pri meni stanuvati; pa prašal bom denes, či ima znabiti drugi poslane veči stan, ino či to zvem, bom Vam neprene- hama pisal; ovači pa mislim, de bi ne bilo treba, posebno v’ kaki oštariji ispico oskerbeti, kir zdaj ni tak veliko število ptujcov [na] v’ Beči, ino kir mi Slovenci po celimu mestu ra- škrople[j]ni prebivamo, ino torej nobena osterija blizo vsih ni. Lepo pustim pozdraviti vse sočlene naše družbe, ino ostanem Vaš serčni prijatel Dr. Krajnc. Beč, 2IM velciga serpana 848 XXXII. Vošnjak Muršcu. (30. XI. 1848.j 1 ) „Mali Blaže v pervi šoli". Razzlogovanje. Visokovredni Gospod! Namenjeni smo v naših šojah na švitlo dati nove bu- kvice za pervence pod napisam: „Mali Blaže v’ pervi šoli, kakor uvod v’ znane knige: Blaže in Nežica. V’ eni reči pak nismo vsi ene misli, namreč: kako de bi se boljši razdelile večzložne besede, ki imajo dve alj več tihnic med glasnicama. Postavim, kako bi bilo bolji rečeno: Divišt-vo alj divi-štvo, krajns-ko alj krajn-sko, san-jač alj sa-njač, mod-ro alj mo-dro, kap-la alj ka-pla i. t. d. Naši milostlivi škof fo često tako pisali: (gg fdEjeirtt mir im ©toDemjcfjen ein SBorurtEjeit, bjj eg fo mete neločlive tihnice gebe, a(g im SDeutfdjen. SSarum jotlen mir rridjt jag-ne, jek-lo, sreb-ro i. t. d. abttjeiten? eg mitrbe bag SBucfp ‘) To pismo je natisnil že Glaser, Zgodovina slov. slovstva, III. 127*, vendar je n. pr. iztakniti, da pismo govori o „Voru rteil", neo„Vorteil“. 11 154 ftabirert er£eic£)tern, unb ba§ SlbtEjeiten ant Gube ber teidjter madjen. 9Jtan fcfjreibt ja bod) moder, dober, kotel, u. j. ra. §Mjften§ raiirbe st etire s jtugnaf)me finben." Ljubo bi nam bilo zvedeti, kaj za ene misli de ste vi, dragi Gospod! v’ ti reči. Ne zamerite, de tudi v’ tak majhnih rečeh vaš svet jišemo. Al mi bi radi, de bi novi abecednik tudi v’ tem bil po volji vsih zaitopnih slovencov. Bodite torej tako dobri, in pišite mi ene verstice, in razodenite mi vašo misel. Vašimu prijatelstvu se perporočim, ino Vas iz serca pozdravim. Vaš V’ Celi 30. Liftopada 1848. Dr. Janez Wošnak pr. SDireftor. Moji gospodi tovarši: Orožen, Mikuš etc Njih prav serčno pozdravijo, ter močno želijo zvedeti, kako de se kaj počutijo, ino kako de se še kaj v’ Gradci godi. XXXIII. Mukič Muršcu. (3. I. 1849.) Nemškutarji pri Sv. liju. — Šola. Častitlivi ino visokovučeni Gospod! Dragi prijatel! Tvoja zavupnost do mene, z kteroj si me počastil, me čez vse obveselila je, iz serca rad Tvojo voljo spolnim. Bog daj srečo, pa tudi razsveti naše nevumne ošabne nemškutarje, ki slovenskiga duha nimajo ino lepo gladko slovenšino čer- tijo. Ko sim voljo našiga miliga poprejšniga Cesarja oznanil, da naj se slovenski otroki v šolah v maternim jeziki vučijo, ino jim od lepote, kero sam Mecefonti spozna, slovenskiga jezika govoril, so skoro vsi v en rog trobili, da ne bodo svojih otrok v šolo pošiljali, če bi se več slovensko kak nemško vučili. Bog njim daj razumnost opustiti svojo nemškutarijo, kaj se mende počasi vender zgodilo bo. Slovenijo ljubljansko kaj je na svitlo prišla imam, tudi kmetijške ino rokodelske novice, cerkveni časopis, Vedež ali časopis za šolno mladost; pa kaj? de starejši ljudje, ki v šoli se nobene slovenske čerkice vučili niso, slovensko brati neznajo, še menj razumejo, nemško pa še slabeši govorijo, tedaj niso Slovenci ne nemci. Hotivci! Moji vučenci znajo vsi slovensko brati. Zlati prijatel! ne dvomi, tudi jes sim iskreni prijatel slovencov, madjaršina, deslih jo znam, se mi studi, ino želim v vašo častito družbo stopiti. 4L 155 den t. M. sim Te namenil obiskati, pa nadležna neduha mi brani, zato te ponižno prosim, le ene prijaznosti mi ne odreči. Prosil namreč sim za faro sv. Martina pri Vurbergi, ino za me je silno važno vediti prošnjavce za imenuvano faro, bodi tedaj telko dober, dojdoče prošnjavce ko naj hitrej zvediti, ino jih brez odloga, če bi mogoče bilo še te Svetke mi kratko na znanje dati, de, če bi vtegnili kteri od mene važneši biti, tedaj tu svojiga namena ne dosegnil, še ob pravim časi od svoje prošnje odstopiti, ino za Sv. Volfganga pri Viši ino Ternovci, ali pa za sv. Ano prositi zamorem. Ali pa je morde že sklep storjen? Na Tvoje poznano blago serce se popolnoma zanesem, ino pričakujem od Tebe neodlagama odgovor, ker bi mi nači prepozno ino zamujeno hodilo, liki? grudna bivši pri višjem rudečo nogavičneti me pital: ali bi tudi jes deležnik zasram- vavniga pisma bil, ktero je nekdo is Ptuj na sv. stol //nevredno tak imenuvan:/ poslal? Gotovo je slovenski duhovnik pisal mi je rekel dalje, vender ne v Ptuji. Nedolžnost mojo je lehko na mojem ne prestrašenim obrazi vidil. Njegovo natolcovanje pa zadosti pričuje od krivice meni storjene. Od tega naskorem Tebe obiskaje drugo pot več. Kajkoli bodeš mi pisati blago- voljil ponesem z seboj v zemlo, ino živi duši ne razodenem čerkice. Mojo ponižno serčno prošnjo drugoč ponovim ino Ti želim vso mogočno dobro. Tvoj nevreden prijatel Štipko Mukič. Pri sv. ligi v slovenjih goricah f(|? 49 XXXIV. Miklošič Muršcu. (1848—1859. 1 ) 1 . (9. I. 1849.) Označba zastopnikov štajerskih Slovencev v državnem zboru. — Pokret na polju slovenskega šolstva. Lieber Freund! Dafi ich Ihnen auf Ihr verehrtes Schreiben vom 5 De¬ cember 1848 erst jetzt antworte, werden Sie giitigst darnit ent- schuldigen, dafi gerade damals die Parteien im Reichstage sich anders conftituiren zu wollen schienen, indem mehrere unserer ') Gl. opombo na koncu Miklošičevih pisem. 11 * 156 Feinde in unsere Reihen traten. Ich mufite das Ende dieses KlaerungsproceBes abwarten, um Ihnen antworten zu konnen. Da der Marburger Wahldittrict in diesem Momente im Reichs- tag nicht vertreten ist, iiber die politischen Grundsatze des Dominkuš und Kranjc kein Zweifel obwalten diirfte, da ich ferner iiber meine politischen Grundsatze mir kein Zeugnits aufftellen kann, so handelt es sich um folgende Deputirte der Slovenen in Steiermark: Sturm, Supanc und Smreker. Sturm ist nicht nur unser Gegner in politischen Fragen, er ist der Feind, der erklaerte Feind unseres Volkes. Supanc ift wie alle Bauern, dum und ttarrsinnig, und ungeachtet der letzteren Eigenschaft bald von diesen, bald von jenen gegaengelt, am leichtesten von jenen, die ihm Aufhebung aller Lasten verspre- chen. Smreker ist in jiingfter Zeit aus dem Lager der Linken entwichen (?) und sitzt nun im Centrum: er ist daher in po¬ litischen Fragen eben nicht unserer Gegner, wird es aber hochst wahrscheinlich in nationalen Fragen werden. Ubrigens ist er bekanntlich ein hochst unzuverlaefiiger politischer Freund. Ftir den gegenwaertigen Reichstag wird sich wohl kaum eine Aen- derung erzielen lassen, da es bekanntlich kein Mittel gibt, einen Deputirten seines Sitzes im Reichstage zu berauben. Schade, indeften was ift zu thun! — Wie denken Sie iiber unser Schulwesen? Ich bin eben jetzt mit einer diesen Gegenstand betreffenden Ausarbeitung tur das Ministerium beschaeftigt: ich glaube, ich konnte bei dem gegenwaertigen Minifterio in dieser Hinsicht etwas durch- setzen, und mochte das Eisen schmieden, so lange es warm ist. Darin aber mochte ich mich durch Sie, lieber Freund, und, wo moglich, durch die ganze slovenische Gesellschaft unterstiitzt sehen. Ich halte diesen Gegenstand ftir den allerwichtigsten tur die Basis alles weiterhin zu Erstrebenden. Wollen Sie nicht einzelne Glieder der slov. Gesellschaft oder vielleicht auch die ganze Gesellschaft auffordern, diesen Gegenstand in Berathung zuziehen? Es muB [mufite] jedoch unverziiglich geschehen. Sie wissen, wie kurze Zeit das Eisen warm bleibt. Schreiben Sie mir dariiber sobald als moglich. Allen slovenischen Patrioten meinen Freundesgrufi. Leben Sie recht wohl und verzeihen Sie die Saumseligkeit Ihrem treuen Freunde Kremsier den 9 Janner 1849.‘) Dr. Miklošič. ‘) Zadnji del pisma v Glaserjevi Zgod. slov. slovstva III. 163. 157 2 . (14. XI. 1849.) 1 ) Minister Thun. — Državni zakonik. - Miklošičev staro¬ slovenski slovar. — Čitanka za gimnazije. Dragi prijatelj! Ja sem Vaše milo pismo dobil in Vam lepo zahvaljujem za Vaše zaupanje do mene: jaz bi jako rad za voljo znane reči s Tunom govoril ali Vi ne vete, koliko je težko k njemu priti, koliko ur vsakokrat čekati treba in kako malo praznih ur jaz imam. Razvun tega, če bi tudi Tun meni obljubil, da se reč po naši volji odločila bode, Tun in ministerstvo ne bota mogla tega izgovoriti, če mu prilike do tega ne damo. Za to Vas jako lepo prosim, če Vam je mogoče, svojo misel v prošnji do ministerstva pismeno izjasniti in prošnjo meni poslati. Jaz bi te leže jemu pisal, če ne bi mogel ž njim govoriti. Pišite mi skoro, če namenite tako storiti. Kar se državniga zakonika tiče, jaz sem od prviga dne tega mesca prost od njega: jaz ne sem časa imel vsem svojim dolžnostem zadostiti, in sem ti posel gospodu Cigaletu predal. Jaz mislim v drugih rečeh na¬ rodu in znanostem koristen biti. Jaz sem pred nekterimi tjedni dovršil rečnik starosloven- skiga jezika in Vam pošiljam srbski pisano oznanilo; ne bi li Vi tako dobri bili, pa bi to oznanilo podali kterimu častivcu slovenšine? Kvasu, gospodi v semenišu in drugim ljudem, kteri po Vaši misli bi morebiti knigo kupili. — Jaz namenim spisati knigo za branje za slovenske gimnazije: ja sem to delo •počel, ali samimu mi ne bode mogoče ga dokončati tako hitro. Jaz vas za to zlo lepo prosim, ne bi li Vi meni sami poma¬ gali in druge dobre Slovence nagovorili, da se z meno zdru¬ žijo? Izgled naj bode nemška kniga za [znamje] branje (Lese- buch) ki je pred nekterimi mesci v Beču izišla. Pa ne treba, da vse bode izvorno, meni bi tudi dobri prevodi dobrih izvo¬ rov po volji bili, kakor se jih nekaj celo v nemški knigi bere. Prej ko ta kniga ne izide, ministerstvo ne hoče postaviti uče¬ nikov slovenšine v naših gimnazijah. Pišite skoro Svojimu Beč 14 novembra 1849. 2 ) prijatelju Miklošiču. ■) Tega in sledečega pisma ni pisal Miklošič lastnoročno; pisava je pač Ertlnova. Le besedo „znamje“ je Miklošič lastnoročno prečrtal in čez napisal „branje“, tudi podpis je njegov in naslov pisma. 2 ) Zadnji del tega pisma v. Glaserjevi Zgod. slov. slovstva III. 163—164. 158 (Januarja 1850.) 1 ) Staroslovenski slovar. — Slovensko-nemški slovar. — Knjige za ogrske Slovence. — Staroslovenska slovnica. Dragi prijatelj! Mislim da ste že dobili istiske mojega rečnika: če ste pri raspošiljanju kaj troska imeli, prosim, pišite mi da Vam nazaj dam. Ne zamerite mi, da sem Vam vse za štajersko namenjene istiske poslal. Ja sem sklenil izdati slovensko-nemški rečnik: kar sem skoz dolge leta nabral, zdaj s pomočjo svojih dobrih prija¬ teljev v Beču dopolnjavam. Ali če učeni ljudje v slovenskih deželah meni ne pomorejo, delo ne bo moglo doseči tiste po¬ polnosti, ktero toliko želim. Zato Vas lepo in lepo prosim, naj se Vam rači meni poslati če kako zbirko slovenskih be¬ sed pripravljeno imate: Ertel, kteri mi je od velike pomoči v mojem delu, mi je rekel, da tako zbirko imate. Ja sem dobil dve zbirki: Kopitarjevo, Rudeševo in celo kratko Ravnikarjevo. Poznate li Vi koga, ki bi tako zbirko imel, ali ki bi mogel in htel meni pomagati? Jaz rad platim, če kdo kaj za me včini. Morebiti bi v semenišču se kdo najšel, gospod Klajžer sami vendar. 2 ) V Gradcu izhajajo knige za naše slovenske brate na Ogerskem: prosim Vas pošljite mi, če kaj takih knig najdete. Naj raji bi imel Kuzmičevo Evangelje. Če drugiga ni, kupite kako molitveno knižico: ceno Vam taki pošljem. Za neštere dni bode dovršena moja staro-slovenska gra¬ matika: jaz Vam jo taki pošljem. Z bogom. Pišite skoro Svojemu Beč — /1 1850. prijatelju Miklošiču. ‘) Pisava pač Ertlnova; „Ravnikerjevo“ je z drugo potezo izpremenjeno v „Ravnikarjevo“. 2 ) Do tod je pismo natisnil Glaser, Zgod. slov. slovstva, III. 163 :i: . 159 4. (Poštni žig: Wien, [številka nečitna] April. — Gratz, 7. April. Vsebina pisma ustanavlja leto: 1850, podpis „petek“ pa da¬ tum: 5. aprila; torej: (5. IV. 1850.)') Miklošičev staroslovenski slovar. — Miklošičeva slovnica. Janežičev nemško-slovenski slovar. — Bučar. — Berilo. Dragi prijatelj! Dolgo vam že ne lem pisal — ne zamerite mi, saj sami veste, koliko poslov na mojih plečih leži. Mislim, da ste dobili peneze, ki sem jih Vam po g. Kri¬ stanu poslal — lepa hvala Vam za dobroto, ki ste mi jo fka- zali pri razpošiljanju mojega rečnika. Od tiste dobe sem še drugi, ali bolje prvi del staroslo¬ venske gramatike izdal. Meni bi jako po volji bilo, če bi ne¬ koliko istiskov v Gradci mogel prodati. Oba dela — Formen- lehre in Lautlehre — koštata 1 f srebra. ‘) Dokaz za letnico: 1850. 1) . Miklošičev „Lexicon linguae slovenicae veteris dialecti" kaže sicer letnico: 1850, a je bil dotiskan že pred koncem 1. 1849. V pozivu na predbrojbo z dne 5. oktobra 1849 (objavljenem v „Slove- niji“ z dne 16. nov.) pravi Miklošič sam: „Knjiga je že gotova, ali se ne bo razdajala do 15. Decembra 1849, i dotod prosim, da mi se imena prenume- rantov z dnarji vred pošljejo, da bi se i ona mogla natisnuti“, a „Slovenija“ sama je dne 30. oktobra 1849 poročala: „Te dni je gospod Dohtar Miklošič na svitlo dal svoj besednjak staroslavcnski." Gl. spodaj prvo pismo Ertlnovo! 2) . V pismu je omenjen le nemško-slovenski del Janežičevega slovarja, ne pa tudi slovensko-nemški del. Tudi to kaže na april 1. 1850. „Slovenija“ je dne 19. marca 1850 poročala: ,,Te dni smo dobili .Janežičev nemško-slovenski slovar * 1 2 3 4 , ki je ravno na svitlo prišel . . . Slovensko-nemški del bo tudi kmalo na svitlo prišel" (prim. (14.) Dokladni list Novic z dne 3. aprila), vendar je prva polovica slovensko-nemškega dela bila dokončana in se je dobivala po vseh bukvarnah šele sredi aprila 1851 (Novice z dne 16. aprila 1851). 3) . „Natis slovenskiga berila za 1. gimnaz. je dognan", so poročale Novice dne 4. dec. 1850; pohvalo ministra Thuna ljubljanskim snovateljem beril za nižjo gimnazijo so objavile Novice dne 17. aprila 1850, češ, da je došla „te dni", torej pač baš tiste dni, ko je Miklošič pisal pismo. „Novooblikarski vihar" je razsajal v ..Sloveniji" in v „Novicah“ v za¬ četku 1. 1850. 4) . Miklošičevo delo ,,Formenlehre der altslovenischen Sprache" in „Lautlehre der altslov. Sprache" je oboje izišlo 1. 1850. V članku, ki ga je dr. D. objavil v ..Sloveniji" z dne 22. in 26. febr. 1850, „Dr. France Miklošič in staroslovansko jezikoslovje", čitamo nazadnje: „Ravno zdaj smo od (Mi¬ klošiča) slovnico staroslovenskega jezika prejeli in v nekterih tednih dobimo staroslovensko berilo in glasovje (Lautlehre) tega narečja . . .“. Staroslo¬ vensko oblikoslovje („slovnica“) je izišlo torej kaka dva meseca prej nego glasoslovje („prvi del staroslovenske gramatike"). 160 Vašo zbirko besedi sem dobil — in sem Vam za njo jako hvaležen. Pošljite mi vse kar imate in nagovorite tudi druge, kteri bi vtegnoli kaj imeti, ker le tako bode moja knjiga, kakoršne nam za našo vbogo literaturico treba. Prosim, lepo prosim. Nemško-Slovenski del Janežičevega rečnika se mi ne more dopasti — taka zmes dveh jezikov nam ne farno nič ne hasni, ampak tudi škodi. Mislite na Francoze, kteri pravijo: le dictionnaire de la langue c’est le premier livre de chaque nation. Kar se tiče Bučarja, je to velki križ za me. On si je sam jako škodil, jegovo prošnjo pismo do ministerstva je, pre, tako bedasto narejeno, da so se vsi, ki so ga brali, smejali. Meni ga je jako žal — ali kaj si čem! Se eno, pa to važno reč imam do vas. Mi si toliko pri¬ zadevamo, svoj jezik v škole spraviti — ali mi ministerstvu knig ne damo, brez kterih to ni mogoče. Jaz sem že Vam davno pisal, da sem sam za slovensko berilo začel zbirati. Ali slišavši, da v Ljublani nekoliko možev se je tega dela lotilo, ja sem svojo zbirko na stran djal. Zdaj pa pa slišim, da go¬ spodje kteri so to delo začeli, se ne morejo pogoditi kar se gramatikalnih form tiče, tako, da se bojim, da bi gospodje na mesto fletno oblečenega fanta nam ne bi dali staro s krpami obloženo babo. Za to sem zdaj drugi krat na to reč začel misliti in vas in vse dobre Slovence lepo prosim, da bi meni v tem poslu pomagati hteli. Pišite skoro Vašemu Beč v petek Prijatelju Miklošiču. 1 ) 5. (6. XII. 1859.) „Bildung der Nomina". — Miklošič v domovini. Dragi prijatelj! Davno, davno, le malo let po potopu obečal sem vam, moj stari prijatelj, mojo knjižico: „Bildung der Nomina“. Vem, da bote miflili, da fem svoj obet pozabil: aus den Augen, aus dem Sinn; ali ni taka, farno nifem mogel prej vam obečane knjižice dobiti: zdaj ko jo imam, bote jo tudi vi imeli. Poflal jo bom po knjižarju: dobili bote po ti ifti priliki nekaj knjig za Koširja. ') Podpis ni razločen; od zadnjega zloga je razločno le še „si“, zadnji znak ni prepoznaten. — Zadnji del tega pisma v Glaserjevi Zgod. slov. slov¬ stva 111, 164,;,. 161 Komad lista je ta odtrgan; ohranjeno je sledeče: Sami . . . Gde fte letos ... ali kakor mi „tam do . . . ( sigurno: doli v) Lotmerku gučimo" v Cmreki. 1 ) Jas sem samo sedem- najft dni v štajerskih, koroških in kranjskih bregeh romal — po zgubljenem zdravju! Najse Vam tako dobro godi, kakor jaz vam voščim — te bote zadovoljni. Z Bogom! Vaš -fc 59' 2 ) ftari prijatelj Miklošič. XXXV. Mikuš Muršcu. t- (23. I. 1849.) Kresijski komisar v Celju. — Garnik. Prečastiti gospod prijatel! Kak dolgo bomo še zladki jarm Nemcov nosili? Zupet nam pošlejo perviga kresijskiga komisarja, kteri ima skazalo, de govori slovenski jezik, kteri pa vonder ne zna „pa“ reči. Listneder iz Marbursa bi imel nek priti, kteriga pregovor je: ®ie UBinbiferr Doctor! 5£)r mertljeS Sdjreiben empfangen. 3d) fitrbe S£)re Gntgeg» nung gang gerecfjt unb raerbe biefelbe bem Snfjalte nad) gerne aufnetpnen, tjabe aber mir Sine '13itte b e § u g § b e r $o r m. Grfuctje bemttad), ben Strtifet mo mbglid) tur g er gu fajjen, bartn aber aud) mef)r fang froir gegenitber bem iBanbpfarrer, bitte b e n j e I b e n gar nic£)t gu ermaljnen, jonber nur bie SSiberlegung be§ Snljatteg fetneS Sdjreibenž ju beril cffidjtigen. Sft bie Sadje f alt er oljne alte oratorijdje 23etgabe bejprodjen, jo mad)t fte aitdj mefjr @in= brud. s DIogen <3ie baljer meine 93itte nidjt ungiitig aufnetjmen, unb mir nad)ften§ ben 21rtifel in ber angegeigten gorm einfenben; e§ mirb ein Šergniigen fein Sfjnen bienen gu fonnen Suer ^odjmurbeit adjtungStmll ergebenftem 18/2 tfnutncr XLIII. Anton Lah Muršcu. 1 . (19. IV. 1850.) Lahovi prevodi sekvencij. — Lahove „ Duhov ne pesme za šolsko mladost tisek not. Moj dragi, častivredni Gospod! S’ tem Vam pošlem vse 7 „Antif. 0“ ino še ovih „4 se- quenc“ na slovensko prestavlenih, pa nevem, kak sem Vam ’) Na drugi strani lista zgoraj v levem kotu je ta podatek: N. 41. V. P. 2 ) L. 1850. je brezdvomno: „Wiener Kirchenzeitung," ki jo je urejeval dr. Sebastjan Brunner, je v svoji 11. številki (dne 24. januarja) 1. 1850. objavila članek o razmerju Slovencev do sekovske škofije s podpisom „Ein Landpfarrer." Repliko na ta članek je prinesla ista „Wiener Kirchenzeitung“ v št. 30. (z dne 9. marca) 1850 in sicer s podpisom „Ein slovenischer Priester“; ta ..slovenski duhovnik" je bil Muršec in na oni njegov članek v „Wiener ■ Kirchenzeitung" z dne 9. marca se na¬ naša to Brunnerjevo pismo. (Gl. spodaj 31. pismo Murščevo Vrazu!) 175 vstregel. Zakaj tako delo bi se še moralo po časi skozi in skozi spiliti, in kar se spervega ne vda, zadnič popraviti. Dokler pa teh reči že skoro potrebujete, nje pošlem, kakor so mi naj¬ prej na misel prišle. Is velikonočne sequencie si nisem zmogel vun pomagati; pervič sem jo v-jambe, zadnič v-trohee zložil, pa menda eno tak malo, kak ovo velja — samo, da v- tro- heah bolj gladko teče. Vzemte zato, kero hočete, ali imate kar bolšega. Največ dela je dala sequencia, kera se bere na telovo. Pod štev. sem neke „variante“ postavil, n. pr. „quan- tum isti, tantum ille“ ino „mors est malis, vita bonis etc.“ kjer znate vzeti, kar se Vam dopade. Volkmerovo „stabat Mater" sem nekaj predelal, pa nevem, ali sem popravil, ali pogubil, — sami presodite. Zdaj pa lubi, dragi Gospod, tudi jas imam do Vas velko, velko prošnjo. Glejte, pošlem Vam viže za 5 duhovnih pesem v- note postavlene, kere bi rad dal v’ kamen zarisati /;litho- grafirati:/ ino potem k- bukvicam zvezati, kere bodo kake 3 pole obsegle ino skoro pri Lajrari na prodaj prišle pod ime¬ nom: „Duhovne pesme za šolsko mladost 1 '. Perva pola ježe natisjena v- dvanajsterki /:Duodez:/, v- keri podobi bi tudi te viže napravlene biti mogle, dabi se bukvicam prilegle. Jas bi najprej rad zvedil ceno, 13H kelko bo stroškov, če bi se viže v- male, lične note postavile v- dvanajsterki; 2yL kelko stroškov, ako se v- navadne, velike note ino na navadno polo /.•getoofjnlidjen Siotenfunnat:/ postavijo? Bukvice same bodo menda kakih 5 kr. sr. veljale, kar je za šolarje cena zadosti velika. Ino če si vsi slovenski školniki /:kerih bi le 200 štel:/ tote viže v’ naši škofiji za kake 5 ali 6 kr omislijo, tak bom težko svoje peneze nazaj rešil, ako stroški več, kak 15 ali 16 gold. znesejo. Še en drugi Gospod, z’ imenom Soljanrt SDiem, /:@dju|en= Ejofgaffe trt feinem Jpaufe Nm 5T6:/ je prae v- Gradci, keri note risa ino natiska, pa toti je znabiti še dražej. Ko bi jas v- Ljub¬ ljani koga znanega imel, tam bi lehkič iz Blaznikove kamno- tiskarnice za pravo ceno te reči znal dobiti, keri tudi v- svoji bukvotiskarnici note ima. Prosim Vas prav lepo, dabi mi zvedli, kak dragi bi eden ali drugi natis imenovanih viž bil, ali dabi mi v- ti reči kar umnega svetvali. Više 300 natisov je škoda napraviti, ker še telko jih teško se bo predalo. Se ve da se šolarjom le samo pesmenske bukvice brez viž predavati morajo. — Bog daj Vašim knigam srečo, dabi v- prid keršanstva služile. — Moje bolezni se nemorem znebiti — samo da bi že toplešo ino stanovitnešo vreme bilo! 176 Gdar bote za me od natisa viž kaj zvedli, prosim da mi pišete. Ino tako celo mojo prošnjo ponovim ino se Vam sporočim Vaš zvesti prijatel A Lah 19/4 850 farm. Muršec je s svinčnikom pripisal: 3(?) ©iatten = 300 Exemplar 5 f. 2 . (27. IV. 1850.) Tisek not in „ D likovnih pesem". — Murščevo „Bogočastje.“ Visokovredni, Predragi moj Gospod! Tudi jas se prav lepo zahvalim za Vaše stopinje, kere ste zavoljo mene storili, ino prosim prav lepo, da bi še mi dalje v’ ti reči hteli pomagati. Jas mislim, da bo gospodom školnikom bolje perročno, ako se jim te viže v- navadnih, t. j. v- vekših notah /.•seki¬ ricah;/ ino polah podajo, brez, dabi jim treba bilo v- dva- najsterko posebno na tenko gledati, ali jih celo prepisuvati. — Zato prosim, dabi hteli Gosp. Dimu naročiti, naj le v- na¬ vadnih, vekših polah svojo delo prav lepo napravi, ino pri [Velik] Božični pesmi naj od kraja na levi strani zapiše: „P a - storale 11 ; Kissman pa naj le 300 komadov natisne — ino kadar bo vse to delo dokončano, kar bi pač skoro rad vidil, ker se že zadna pola /;3tja;/ moje pesmarice ravno zdaj na¬ tiska — bom stroške zvesto poravnal. Posebno dobro pa je to, da mi cinate ploše v- last ostanejo. K- Vaši knjigi, ki telko vagate, Vam posebno srečo vošim, da bi se Vam trud ino stroški povernuli. Bog daj, da bi me resen mlado sonce ozdravilo, ino da bi skoro moj farof, kerega že več 20 let stavijo, bil postavlen. Tje bi še pa resen znal kako pesem zapeti, ino sicer z- vekšo zadovoljnostjo, kak dozdaj. Mojo prošnjo še ponovim — tudi Vam lubo zdravje vošim, ino se Vaši prijaznosti sporočim Vaš zvesti prijatel L— 27/4 850. A. Lah. Predragi G — ! Še neke prošnje imam. Moj Gospod pomagavec /.'A. J .:! se mislijo za Slivnico poskusiti, in bi radi tudi lastno županijo imeli. Vi s’ tistimi Gospodi večkrat vkup pridete, ki imajo v- ti reči pri Konsistorii tudi kako 177 besedo govoriti ali svetuvati, postavim z- Gosp. Ridl — Robič i. t. d. — prosim, znabiti bi se dalo naredti, dabi zgor imenuvanega Gosp. J. saj v- Terno spravili. Jas tih besed ne pišem zato, ki bi se ga rad znebil, zakaj on mi v-mojem bolenji dosta vunpomaga ino vse rad stori — ino či ga vtegnem zgubiti, bom ga zlo pogrešal — temoč jas prosim, ki mislim, da si zasluži ino ker čas njegovega konkurza ravno h’ koncu teče. Prosim, či morete ino hočete kaj pomagati. Lh. Maršec je s svinčnikom pod pismo pripisal: I dnes >, 2 50 mi reče Kisman, da za stokratni pretiš edne ploše računi 30 kr, tedaj za 3 ploše 1 fl 30 kr., kar bi za 300 prišlo 4 fl 30 kr. 1 kniga papirja stoji 50 kr. sr.; ona ima 25 pol, 150 pol je treba za 300 stisov s / 2 polom, kar bi zneslo 6 knig = 5 fl, tedaj oboje 4 f 30 5 9 f 30 kr (vrivnine pak 5 f sr) 3. (19. V. 1850.) „Duhovne pesme“. Častivredni, prelubi Gospod! Prav lepo se zahvalim za Vaš trud ino prosim, naj da bi to delo še dalje hteli oskrbeti. Jas sem z’ narisanjom teh popevov celo zadovoljen, samo naj še te zaznamljane pomote zvesto popravi. Prosim tudi, dabi mi, kadar bo vse gotovo z- Marburskim Pregom //selom, poslom// hteli poslati, pa tudi račun, da bom vedel plačati. Tretja ino zadna pola mojih duhovn. pesem je že zostav- lena in popravlena, samo natisjena še ni, ker je Gosp. Jožicu papira zmenkalo; tak se tudi moja knižica dokončanja brani. Srečno ! V^š iskreni prij. L— V 9 850 Anton Lah žup Jas mislim, da gosp. Dim mojga predpisa več ne potre¬ buje — zato samo natis zad pošlem L XLIV. Razlag Muršcu. (31. V. 1850.) Francelj v Pragi. — Mickiemicz. Gospodine! Evo vam šaljem 10 for srebra, da jednom svoju dolžnost izpolnim, premda pozno pak itak točno i gotovo. Budi vam serdečna hvala na vašoj dobroti; drago če mi biti, da sem 178 kader vam u naknadu tolike ljubavi s čim služiti, izvolite dakle samo kazati, kad bi se šta takvoga sbilo. —- Ovih dni mi je Francel iz zlatnoga Praga pisal: Vsakdanje potrebe još kako tako pomiri, alj za obleko bi mu trebalo 20 fr srebra „kao ribi vode“; ove novce bi on o velikih praznikih vernul, kadar nakani svoj vinograd u Poljčanih prodati. On kao vatren i pošten domorodec mi se u serce smili, kojemu bi rad pomogel, da mi je možno više od 2 for. pogrešati, koja sem mu poslal. Ne bi li ja u njegovom imenu smel kod vas, blagi domorodec! poterkati? Ako vi blagovoliste otu milu prosbu uslišati, i kad bi se slučilo, da od besnečega u Pragi kratelja i Francelna ne¬ mila sudbina stigne prie nego bi on ovaj svoj dolg izbrisati mogel, vam ja hoču polovicu vernuti, da se vam, koj toliko na domorodne naprave trošite, nenametje toliki porez. Prosim u ime Boga i majke Slave. — Njegov nadpis je: Jernej Francel, djak (abjugeben im Budče) — I nadalje vas moram nadlegovati. Perva 2 dela Mickie- viča sem več prečital, prosim dakle, izvolite konec izročiti Feich- tingeru, da mi ga šalje; kad si nekoje stvari prepišem vam hoču vse skupa natrag poslati za dva ali tri tjedne. Tudi za Novice godine 1848. i 1849. bi vas prosil za več časa, ako jih sami ne potrebujete, u poslednjem slučaju hoču bo¬ goslovce poprositi. — Ja se ovde velmi dobro nahadjam; učim druge, učim sebe, čitam, pisarim i tako mi vreme berzo mine, da se skoro proplašim, kad u pratiku povirim. Još jednom vam se prelepo zahvaljujem priporučivši se vašoj blagonaklonosti i nadalje. Pozdravljam vas iskreno, da ste nam zdrav i vesel, nam [na] u radost a matki Slavi u korist. Ja sem sa poeitanjem Vaš U Vajcu 31. maja 1850. hvaležen rodjak Radoslav Razlag. XLV. Grofikopf Muršcu. 1 . (29. VIII. 1851.) l ) Muršec komisar pri maturah po Hrvatskem. Prelubi priatelj! Slišati, ka Te je ministertvo uka k’ tak imenitnemu opra¬ vilu poklicalo, me je jako rasveselilo. Pa lubi brat! po tem, kaj jas od horvačkih učiteljov in učencov vem, Ti je moglo ‘) Letnico ustanavlja vsebina: za komisarja pri maturah po Hrvatskem je bil imenovan dne 16. junija 1851. 179 vse, kaj si videl, in čul ogavno, netečno in nepovžitno naprej priti. Tam še se malo kaj da ličiti no hoblati, ampak vse se more od kraja le tesati; resnično, tam je tisti hlev augiaša, gde duge leta njih — veliko stoji, pa kteriga kmalo strebiti, tudi moč herkuleša preseže; dabi pa ministerstvo Tebe za sta¬ novitnega nadzornika odločilo, pri tvoji goreči lubeznosti do slavjanskega roda, pri tvoji prijaznosti y priludnosti, no pri tvoji nevtrudlivi železni voli, dabi Gospod Bog Ti precej ve¬ liko zdravih let šenko, bi Ti zamogel vendar veliko popraviti, ultra posse autem nemo tenetur. Pa ravno ko pišem, me tvoj drugi list dosegne, k’ter me rasžalosti, pak vendar ob enem tudi potalaži rekoč: Ka bo ptiček spet zletel, In koroški zrak dospel, S- vodoj blagoj si očesa vrnil, In s- menoj priatelsko vince pil. Zrak pa brate! v- žakle plati, In ga Tebi v Grac poslati, Pet krav, bi se prej s’en groš dobilo, Kak v- navadne žakle to vlovilo. Da Te zrak ozdravi tam, Zato pridi v- Brezje Sam. Moja gospodinja in mati Tebe, mi vsi pa tvojo priludno sestro Gerčko prav lepo pozdravimo. . . Bog Te prav čversto ozdravi, to želeje no prosi Tvoj zvesti priatel v- Brezji 2 H ° Grofskopf farmešter. 2 /) (23. XI. 1851.) Muršec komisar na Hrvatskem. — Slovenščina na pošti. Prelubi moj priatel! Dugo sem jas odlagal s- odgovorom na tvojo zadno res priazno, pa vendar žalostnega glasa puno pismo. Skos sem ') V Senju si je Muršec s kopanjem v morju nakopal težko bolezen, protin . . . Kljubu hudim bolečinam „je žvižgal in narekoval šaljiva pisma za svoje prijatelje. Župniku Groskopfu je dal pisati: »Bratec pomiluj, bratec pomiluj! Svojga brata revnega, na posteljo razpetega. Že pet dni in še tri, me vse prav zlo boli; Pravijo, da je protin; vzemi ga sam črn hudinl" Ruedlnu: »Bulletin Nro. 1. 3tug unferem unb fmffager, 9?orboft ber Dteftbenj: Unfere ttntertljanen fja&en fid) empbrt; roolleu un§ nirfjt metjr tragen itd.“ (V Murščevem rokopisnem životopisu, ki ga je sestavila njegova neča¬ kinja Gerta Gomilšakova). — Novembra je Muršec že toliko okreval, da se je mogel preseliti k Ruedlnu. 180 Ti jas htel povedati, kako me je silno veselilo, ka Te je mi- nisterstvo uka k- tak imenitnemu delu poklicalo. Pa lubi brat! Kelko jas horvačko poznam, mi je neprestance po skerbi bTo, ka gde nebi, pri tvoji terdni voli, gorečnosti za slovenski rod, no pri toji obilni znanosti, prevelika težavnost dela tvojo slabešo telovno moč presilila, ker za tisto horvačko Augeašovo stalo strebiti je resnično potrebna ena krepka vesolna tak dobro dušna, kak telovna moč. Pa kaj sem si neradoma mislil, se je zgodilo: Ministra Tuna naročeno delo, Je Tebe pri zdravji živo prijelo. Če se Ti vidi, ka bi Ti škodilo spet, Netreba Ti_tak’ga dela v- roke več vzet. Ostani v- Štajarski no Koroški deželi, Ja Te mo zadosti jesti no piti tu meli. Kaj hasni zlato, srebro no velika cest, Če se zgubi zdravje, no pride zemlici v- pest. Zato priatel! modro ravnaj Ka Ti pride to lubo zdravje nazaj Te pa s’ga pridi terdit v- moj krepki koroški kraj. Moja gospodinja no mati vsi zdravi, tudi tebi to lubo poprejšno zdravje želejemo, tvojo sestro Gerčko pa prav lepo pozdravimo . . . Tvoje lube pisme skoro prej celo Krainsko deželo oble¬ tijo, kak do mene pridejo, ker tam je v- nekem koti tudi en svet Ošvald. Naša luba slovenšina poštne gospode moti, Ka si mermrajo, ko stara mačka v- koti; Da dobijo v- roke pisme naše, Se deržijo kislo, ko inače poleg vrele kaše, No rečejo: Vrag zna kam bi njo poslal, Ka bi slovenca misel res dognal. Pa — poidi po železni cesti, Da še se ma en neme za jez’ti, Potem pa pridi spet nazaj Ka te pošlem v- pravi kraj, Odlazi! v- št ožvald pri Marenbergi, Ka prideš v- prave roke Grosskopi. Ta luba Drava je tudi pri nas rassajala, veliko priprav- lenega naloženega lesa odnesla, tudi precej gruntičkov vzela, nekaj pa sporastergala, nekaj pa kamenja, pečovja, proda no nerodovitega peska gor nanesla. Pa naj bo vse Bogu k- česti, pomalem si bomo s- božjoj pomočjoj spopravili, kaj de se popraviti dalo. Bog daj dab’ Te mojo pismico že prav zdravega našlo, to močno želeje Tvoj zvesti priatel V- Brezji 23*- Listopada 851. Matia Grosskopf farmešter. 181 XLVI. Stojan Muršcu. (19. IV. 1852.) Krajepisna imena braslovške dekanije. — Gmotne prilike braslovškega dekana. Prečastiti Gospod Doktor! Predragi Prijatel! Pač boš že nevoljin, de odgovora od mene tak čas čakaš. Odpusti: kar se mi je tukje toljko opravkov nadervilo, tudi rad dolžnosti opušam, ki jih prijatel do prijatela ima. Zastran Tvojiga vprašanja sim se čudil, de po¬ pisa naših krajev še v Tvoje roke nazaj ni. Jaz v tih krajeh tako rekoč doma, ker sim razen 2'/< leta zmeraj v tej tehantij, kar sim se v Ternovcu od Tebe poslovil, vem za vsak kotič, in bi ga malo de ne z zavezanimi očmi našel, [torej] sim imena pri tej priči poslovenil, kakor sim Tvoj razpis v roke dobil, in kar drugi dan celo stvar v Gorni Grad g. Brunerju poslal. Brunner je, kakor znano, zgled lepe rednosti, torej se čudim, kako de je ta reč v nje¬ govih rokah zaostala. Zbolel je bil kake tedne pozneje nevarno, in torej je lahko, de [je] na celo stvar pozabil, drugače si zaostaje ne morem misliti. Kakor hitro sim letošno Tvoje pismo prebral — bilo Tvojiga goda — sim kar natvegama Brunerju „knjigu bielu“ pisal, in ga zaostaliga dela opomnil. Lahko de Ti je celo stvar že zdavnej poslal bil. Bi bilo pa vunder kaj na- vskriž prišlo, samo besedico mi piši, in spisati Ti hočem vse lastne imena krajev moje tehantijc. Narboljše bi bilo, ko bi se zgodilo, kar je lani enkrat „Bčela“ omenila, de bi se krajopisi po tchantijah zložili. Razun imenov bi se dobilo tudi lice kraja. Ne vžalilo bi se mi, za svoj okraj tak spis načer- tati, ker se mi kaj takiga občnokoristno zdi. Tak — vbožčik! — Te je tudi Gospod obiskal! Pomilujem Te, to me taži, de vem, de si križu kos in ši ga v duševni prid oberniti veš. De bi mi križev mankalo, se tudi jaz ne morem pritožiti. Vera mi pravi, de so križi žlahtni zakladi za brezkončno večnost, duh bi bil še voljin, ali — meso je slabo. Večkrat se mi dozdeva, de so moji križi — križi brez Boga. Kar sim namreč tukje, se mi malokdaj godi, kakor bi človek rad. Perve dve leti sim se prav globoko v dolge zakopal, de bi zamogel kmetijstvo po redi oskerbovati. Komaj sim si oddehnil nadjaje se: Zdaj počneš dolgove odprav¬ ljati; kar nažene osoda strahovito burjo 1848. leta, ki me je še vse globo- keje v dolgove potlačila, kakor me je najdla; in ta zlob le raste in se dan na dan huje naraša; zakaj moreš voditi, de ga še nisim dobil vinarja za vse svoje pravice, ki mi jih je 481etna burja odnesla. Moja fara ni bila rektificirana, in zato ne dobim tudi nobene pobote. Ako bi še bilo kaj tistih vradnikov, ki se jim je reklo: Ubežat) tiger, Uubejolbeter, bi se jaz z posledno lastnostjo po svakim načinu moral imenovati, z pervo ne, ker imam opravkov zdaj ko poprej — verh glave, le zdaj še veliko več. Poveril vsega tega me še vjima tepe, kakor gormane sploh, in še toče mi je bilo pred lanskim v no- grade, lani na polje nagnalo ; letos si je nesreča v moje hleve zašla : v ne¬ deljo Laetare so mi vse svinje proč prišle — 6 glav. Sit nomen Domini — ! Kadar se vigred v celi svoji lepoti — vsa topla in prijetna prikaže — skusi skusi na ene dni Nemcam slovo dati, pa odrini do tod; boš vidil, v kakim raji de prebivam. Naj Te ne vstraši poprejšni popis, ako le nisim poverh še bolehast, se za vse sitnobe ne zmenim: neobčutljiviga so me te burje naredile za vsaki zleg. Poverh se ajdovski zrek pri meni ni spolnil : „Tempora si fuerint nubila, solus eris“; vsi prijatli so mi zvesti ostali, in ti me verh vode deržijo, de ne vtonem. Ne verlo, pa po idiliško Ti bomo po- 182 stregli: le pridi. Sestra bo vsa vesela, ko bo eniga mojih prijatlov spoznala, ki ji je še neznan, ko ve, de so moji prijatli sami jaki korenjaki. Ko je sv. Jožefa še enkrat, 3tjo nedeljo po veliki noči, priložim ma- lahno vezilice; kar pa vošim, je čez čudo veliko — vse vse, kar je dobriga. Med tem, ko skončavam listič, mi je previdnost pota poslala, kakor nalaš. Prav Ti bo spoznati noviga novinca Lazaristov, ki se ravno na potu v Pariz znajde — g. Premož po imenu. Rad bi človek rekel z sv. Avguštinam : Ti si osvojujejo nebeško kraljestvo, mi pa le mirno tečimo! Zdaj moram pa že nehati pisati, pa ne ves zvest biti njemu, ki ga v duhu poljubim, Svojimu, preljubimi! Prijatlu Prijatel, sluga, spoštovavec Brašlovče Mihael Stojan 19. aprila 1852. XLVII. Sladovič Muršcu. (1852—1853.) 1 . (21. VII. 1852.) Senj; hrvatske gimnazije sploh. Častiti Gospod! Lubi rojak ino perjatel! Mene ino vse Vaše tukajne poštuvavce močno veseli Vaše prav slovenski nakinčeno pismo. Povsod gledamo milino od¬ prtega srca, toplino domolubneg čutenja ino praveg poznavca napredojoče vkopne domačije. Vere! nejste se premenili. Vas srce boli, kjer se naše duhovitne reči v takšnoj needinosti na¬ hajajo. Ah, če bi Vas per našem oralu i mislilu imeli! Bog Vas na mnoge časti in dolge čase obvari!! Potem ker sim Vaše pismice prebral, sim menil narbol storiti, ako Vam slovenskom besedom oznanik povrnem, ima- joč na pameti Cicerovo na Attika (pism. 23.): „In quo si quid erit quod homini Attico (Vam pa: Styro) minus graecum (v. p. slovenicum) eruditumque videatur, non dicam me, quo fa- cilius (ea) probares . . . idcirco barbara quaedam et ) Muršec je pripisal to-le opazko: d v uh bratu sem slišal od svoje mlade neuke sestre. 191 merodajno besedo in naj sestavi „slovenski pravopis 11 , kojega naj ministerstvo poterdi in ukaže, da se vsi učitelji po ljudskih in srednjih šolah strogo ravnajo po njem; le tako bo mogoče priti do toli potrebne jedinosti glede pravopisa. — Dovolite, da Vam ob priliki slavnega Vašega godu izrazim najpri- srčnejša, najbolja in najiskrenejša voščila. Ljubi Bog Vam ohrani krepost na duhu in telesu še mnogo, mnogo let, daj Vam dočakati, da se bodo uzori, ki so Vas vodili vse Vaše plodovito in zaslužno življenje, uresničili, in da še bodete videli domovino, koji ste posvetili vse Svoje moči, srečno in slavno! Proseč, da mi blagovolite ohraniti še zanaprej Svojo naklonjenost, klanjam se Vam z najodličnejšim velespoštovanjem in bivam Vaš hvaležno Vam udani Jos. Lendovšek liii. Lovro Herg Muršcu. 1 ) (17. III. 1889.) Čestitka za god; podpisan je tudi Fr. Kosar. .... Po lepi in stari slovenski navadi Vam želim za vezilo k slavnemu godu „ljubo zdravje, dolgo življenje v milosti božji!“ ... v blagor svete cerkve in mile domovine . . . LIV. Josip Sinko Muršcu. (24. V. 1893.) Nova šola pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah F) Veleučeni in prečastiti gospod doktor in dobrotnik! .Ravno dnes opoldne v sredo kvaterno smo končali šolskega odbora sejo, ktcre so se vdelcžili gg. šols. nadzornik, c. kr. inženir in zdravnik kot strokovnjak pri stavbi šolskega poslopja — se ve, naš odbor kakor tudi vsi trije obč. predstojniki. Po preiskovanju zidine sedajne dognano je, da se na to še nadstropje pozidati ne more, tedaj je sklenjeno: do temelja se vse podere, a na stari temelj novo poslopje sezida. Podstrešje je že itak vso piravo, kakor je tudi strop doslužil. Ozdol bode stanovanje za g. nadučitelja, podučitelja in primerno za mežnarja s posebnim vhodom; ozgor pa dve šolski sobi. Vsi so bili za to brez ugovora, kar se je gospodom zlo dopadlo. Inženir je stroške približno na 5000 fl prevdaril —• se ve natcnčno bode še le po zgotovljenem načrtu v jesen naznanil. *) Prim. sub B Muršec Hergu! 2 ) Prim. sub B Murščeve liste, pisane Sinku. Pred č. g. Sinkom je bil župnik pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah Slanič; z njim si je bil Muršec pobratim, kakor mi svedoči pismo, ki ga je dne 30. maja 1891 (par mesecev pred svojo smrtjo) pisal Slanič Muršcu. 192 Tako je tedaj začetek papirni novi šoli postavljen, kterega ste le Vi preblagi dobrotnik prouzročili, a djansko bode odbor brez velikih težav opi¬ raje se ria tisočaka našega' prečastitega rojaka lehko šolo postavil. Ktera župnija ima takega rojaka, naj ga pokaže! Slava Vam! Io eraiieH? Me narare. BOAe (!), Coao CoAe; 'rai! Heno kpot ccm Beiiaji, k 11 je 3 a nona PojeH, au je MUPOBHera, noneBHera cepua ho BejiKO hc Mapa 3 a Jieno oko BKaHJiiiBe aubhjac. B.rorep(!) HjeMa! 3 Aaj My Han He itpara i.aereH KOPHej cjioBeHiiOM ocrara. Ha itait co ra uiKof acho 'rejia roPBseTa, Aa je 3’ iaoin rpa oactoiihji? Jejni hphaho npecraBJia? Kan’ je 3’ na con 11 com ? Kepe KHare ate ima 3O0P? b iiocthGom B ac naj CepjKej oCoauji ho m oj noAa nei; aoiioto>khji. Ba na mu Tena c jie na paAa nauire no crapocjioBeHCKeM. fla Ca .vil TeaHT HeCa 'rana o. nacva na saj imeJia, Ca ate iieHAa pacByn rora Bainu a)CyKH itah Kaj 3Haji, lian Ha 3Aaj itMcre noTPinieHje, noceoHO, Aa 3Aaj HMavo nyAa iiocjiob. Moj Aearu! ocKepoare mu Tenac Janeji- hobo c. iiucmo, mi ra aoCbm, R'Aa aohacm, hmo (!) naj ču Aerrera 3a mo ohjio. Pojnera Bima cev aoGhji upec ne'r. Na označenem mestu Vrazovih „Del“ je Vrazovo pismo datovano: „30. Oktovra 1833“. Ta letnica je očividno pomota; moralo bi pač biti 1832. Dokaz: 1). Murko se je „zapopil“ 1832; 2) . v istem pismu pozdravlja Vraz iz Gradca Muršca tudi v imenu Matjašiča, Matjašič pa je 1832.33 dovršil 4. leto bogoslovja in ga torej jeseni 1833 ni bilo več v Gradcu; 3) . Dne 4. jan. 1834 piše Vraz Muršcu, da mu je zadnje četrtletje pisal troje listov, a ni prejel odgovora, in sicer prvega „po g. Kocmuti", t. j., 3. nov. 1833 (natisnjeno „Dela“ V. 129—130), drugo po pošti dne 5. dec. 1833 „(DSla“ V, 134—135) s slovenskim naslovom, a tretje po nekem kmetu s polja. Muršec tega zad¬ njega ni prejel. Za pismo, ki je natisnjeno Dela V. 132 — 133, v tem četrtletju (od okt. 1833 do novega leta 1834) ni prostora. 4) . Župnik Miklošič, o katerem govori naš list, je umrl že 8.,3. 1833. 5) . Le do 27. dec. 1833 je kaplanoval Muršec pri Sv. Miklavžu in je absolutno neverjetno, da bi bil dva dni prej pisal tako pismo. Ako je stvar taka, potem je Vrazovo pismo, natisnjeno v „Džlih“ V, 132—133, najstarejše do sedaj znano Vrazovo pismo in je pisano 30. okt. 1832. Drugo je pismo z dne 29. VI. 1833 (ib. 130—131), tretje pismo Cafu z dne 1. IX. 1833 (Zbornik Mat. Slov. 1900, 205; prim tudi tam str. 177.), četrto pismo z dne 3. nov. Ako je stvar taka, je tudi določeno leto 3. Klajžarjevega pisma, ki kakor naše govori o Murkovem „časopisu" : 1832. 196 HoBHHe Basi fli>yre H63HaM, kak kh co ’3 sie Ha IlmtJtOHtaBO Bauia Marn m n ji o 3 BenaBaji», naj on šašejin, Kej ho Kaj 6 n oiuh ? Kaj ce.M 3Haji BOBeAaTii? aoCpo. Opmjhhku Jry.\raH (RaHiijo) npH.iejo b’ U,hpkobcu, Mniuoiiiniia ate cuepr na naBii. K, 1,0 3Ha, jejnt hj i sijilflj He upesiara? Moj JryjiaH naj o Bac 11 ho Miut.iounina jac na me Ty,p Marja¬ nama. MypKa ho apjto m en h rane ciioneHne jieno no:i,i,paBirn[. Bor (!) bom’ naj aoOpo, nmure Ha citopeH na 'šameil Bani 3BecreM npnjar. Joz. Mypmemt. 2 . (9. VI. 1833.) 1 ) Selška idila. Dragi prijatel! Dnes mi per Jerusalemi telovo obslushavamo. Vremen je strashno sparno, ino moje robazhe so jako debele. To me mozhno zhemeri ino mi volo nashene do takih lehkih robazh, kak ste vi ob vusmi eno doma imeli. Lepo vas sato prosim, dajte mi 3 take seshiti ino mi hitro pishte, kaj do valale, ki vam hitro penese poshlem. Meni so se vzheraj na pervo zhele rojile, pa si v’ shuplo na strashno visoko bukvo šele. V’ smerti ino pogubeli smo nje spravlali, pa deno srezhno; sato se veselte s’ menoj, kajti dobil sem pa, kaj sem mislil, ki je sgubleno. Grosdje jako lepo ino she od Verbanovega zvete. Vino bo pravi elfer. Ve¬ selte se na dom, pili ga bomo. Pishte mi kaj novine. Jas vam drugega nikaj ne snam, kak ki sem 3 dni v’ toplizah bil ino ki me je lepa puza od turske meje imenuvala: „Dusha moja.“ Telko na hitrem per Jerusalemi na 9./6 33. Vash svesti prijatel Odpisek bo mi svedozhtvo, L Mrshz. ki ste toti list dobli. Sdravje vsem Slovenzom. Naslov pisma slovenski: Gospodi Jakopi Frasi fisike vuzhenezi prebivajozhi na Mariahiif-plazi v’ Dohtor Stigerovem hrami N° 105 v’ G razi. ‘) Vrazov odgovor na to pismo je z dne 29. VI. 1833 (Dela V. 130). 197 3. (13. VII. 1833.) 1 ) Slovenski naslovi na pismih. — Letina. — Maršec do¬ ločen za Kamco. —- Napad na Babiča, „ sodeča v Pavlovskem vrhi. “ Dragi prijatel! Mojo veselje, ki sva sazhela pisme s’ slovenskimi nadpiski se poshilati, je tak veliko, ki vam je ne dopovedati 1 Venda med vsemi sva perva, ali deno med pervimi taki. Blashen spozhetek! — ’S pervenze si bodo pozhmestri glave terli; si kotrige svoje pameti napinjali, pa tak sposnali, ki tisti, keri engelske, fran- zoshke, lashke diazhke shteti vejo, na slovenskem tudi morejo snati slovenske. Sami smo si mi Slovenzi krivi, ki si ne vujpamo, najnzh doma ne, v’ domazhem jesiki pisati, ino ga tak ozhivestno povikshati, da deno predersni ptujzi v’ vse kote s’ svojimi si¬ lijo! Zhi sami nezhemo, non fit iniuria. To me naj bol shmeti, to naj shmezhe sashmerim. 2 ) — Pa odsdaj, mislim, de zelo she nazhi, ali deno kam bole. Bar bi bilo! Moj jeguman she so sdravi. Vas dajo posdraviti. Sploh skoro doma zhizhajo, no se veselijo, kak kvokla, kda she na¬ kani valiti, na to, kaj de letoshja blashena letina pivnizi, ’no guti, ’no moshji persorila. Ali pa s’ menoj, moj lubi! fo namenli nashi grazhki pyrte'io-Horaau drugazhi sigrati. 26. Ivajnthzhaka so me hteli v’ ra,M3y riep Mapnpyrn prestaviti, k’ hipi kak da bi turska sila bila. Pa ta me ne mika. Tudi jegumani po voli ne hodi. Taki so nekshega besa nasajpisali, ino snozhi je dojshel odpisek: - zu belaffen -- — . Pa se mi je zelo ’snevidlo. Kajti rajshi po totih veselih hribih bzhem Bahi krosho puniti, se Si- leni smejati, kak tam Fauni kosle ’no kose po pleshah, rezhinah 1 ) no golih pezhinah guniti. Tu mi neskaljena sladka slovenshina shedno napaja serze; tam so she dervari, dervarijo s roko no s’ jesikom. — Pa s’ rokami tuj tudi dobro dervarijo. —• Babizha, sodeza v’ Pavloskem verhi venda poznate. K njemi so nedavno prishli po nozhi skos okno lotertolovaji, ga s’ sablami sbadali no se¬ kali, ki je omamlen ta opal ino sanemil kak mertev. Zherstvo mlado sheno pa, kera je branila so tak sesekah, ki she so jo ‘) Odgovor na Vrazov list z dne 29. VI., 1833. z ) „Žmetiti“ — težiti (cfr. žmeten!); v rokopisu je „žmeteri“, to je valjda kontaminacija iz „žmeti“ in „čemeri“. „Zažmeriti“ je od »zmeriti = mežati, torej: die Augen zudriicken, verzeihen! “) (= redčinah t. j. jasah.) 198 ovi den pokopali. — Penes je tam ne bilo, ali gradski slusheb- niki najdejo per kmetizhkih telko lubesni, kak sgisdana sraka med srakami. — Vash svak so dobli one gorize, ko snate. Sdaj so kerzhmar, ino tak srezhen, ki v’ nedelo od vezherka imajo vezh ludi kak kaplan per navuki. To vam vujpam sam posvedozhiti. — Groskop she imajo novi takshi klobuk, jas mojega dam ponoviti. Bog Vam ali lepo plati sa vasho dobro ponudbo. Sahvalim Vam tudi sa robazho. Vse se mi dopadne, samo to ne, ki ste ne pisali, kaj do vse tri koshtale, ki bi vam penese poslal. Tezhas vam samo 5 f v’ srebri po- shlem no vas prosim: perloshte kaj de vezh. Zhi she je IV. del krajnske zhebelizhe dobiti, perneste da mi ga, ino posvete per Verblazhi, jeli so knige, po kere sem pisal no she Fershtelni sam narozhil, dobiti? Vse slovenze, ki so mi posdravlenje poslali, mi pa lepo posdravte. Murki pa she povete; zhi meni babamosh biti, te naj vam mojo sbirko da, ke se ne bom dolgo sabstoj veselil. Od Klajshara vam ne vem trohize. Naj bershej vtize po- slusha pa ne rajske, temozh gorizhke. — Zhi mi kupza, ki ima debeli pojas pershenete, te bova shla v’ sahod, na kraje slovenske. Bog vam daj dobro. Vam svesti ostane na veke Vash prijatel Per s. Mikloshi na 13. J, Murshez. Jakopovzhaka 833. 4. (6. „prosinca“ = januarja 1834.) l ) Vrazove knjige. Častit prijatel! Vsako vašo pismo, razvun tistega, kere ste nekem po¬ land dali, sem dobil ino bi vam tudi taki odgovoril, ali ne sem znal nadpisa napraviti, da ga nečete podpisati, ino tak sem te mogel dozdaj čakati, da je perle ne niše znanih gor ta šel, ki bi vam pismo naročil. Vaših knig sem vam ne mogel 'zebrati, da sem betežen bil, potem pa mi je selenje telko poslov napravlo, ki sem ne znal, kam bi se djal. Vse horvačko, ') Odgovor na Vrazovo pismo z dne 4. jan. 1834, „Dela“ V, 135—137, zajedno tudi odgovor na pismi z dne 3. nov. in 5. dec. 1833 (Gl. zgoraj opombo k datumu 1. Murščevega lista!). — Nerazumljiva mi je pri tem Murščeva trditev: „Ne sem znal nadpisa napraviti, da ga nečete podpisati", ko pa je Vraz v pismu z dne 5. dec. 1833 in z dne 4. jan. 1834. natančno navedel svoj naslov. 199 razvun gervanciaša, rususko no staroslovensko gramatiko va¬ šega Livia no Paterkula sem soboj vzel. Pa bol, kak vse to zdaj polsko potrebujem, da so polaki tu v’ mesti. Moj ponu¬ jen ino sprošen nasleditel je Bohanec. On bo pobral, kaj sem jas ne najti vedil. Vi mi pišete, ki lubezen rada človeka oslepi, me zato opomenite paško imeti no sam se za peldo postavite. Či je to tak, te tudi jas m. 1. morem vas prositi: imete paško, ki ne bote čisto oslepnili, kajti škoda bi bila ino jako žal bi bilo za vas Vašem prijateli J. Muršeci kaplani. Če de mi Murko pisal ino mojo knižico nazaj poslal, mu hočem čuda reči ino lepot pisati slovenskih. 5. (20. XII. 1835.) Prevod Schmidovih spisov. — Kačič. — Muršec določen za Ljutomer. Dragi perjatel! Vi ste v’ jesen sami na mojem jasnem liži vidli, ki me je vasho savujpanje do moje slovenshine mozhno veselilo — zhi sem vam ravno samo na pol oblubil posloveniti, kaj ste mi odlozhili, sem dino v’ svojem serzi terdno sklenil po moji slabi mozhi v’ vashem lepem spozhetji vash pomozhnik biti. Resniza je, ne sem se menil podmekniti. Ali sila kola tere. Sdaj she ozhitno vidim, da morem figamosh biti. Saj bi se totega lesenega krisheza, kerega ste po pismi g. Stuheza meni namenli, ravno ne bi bal, pa na meni she telko drugih krishov leshi, ki sa totega vezh prostora ne. Vi vete, davno she sem se vam toshil, ki so tu gosti posli, she skoro gosteshi obiskavzi, keri neko slato vuro vkrad- nejo; kres to vse pa she sem letos postni predgar. Sato vas prosim — ne samerte mi — ne sanashajte se na me — jas nebom vtegnil. Pa telko she si pa naprejvsemem: zhi bi venda v’ toti stiski she dino vtegnil meni odlozhen krishez posloveniti, bi vam ga poslal, kak hitrej bi ga sgotovil — na ’svolo. Zhi je per krishih ravno nobena svola ne slo pridna, je dino srezh- neshi, ker leshishjega dobi. Nevem, jeli mi bote vi ali g. Murko pervi del Kazhizha poslali? Smenta se. Murko mi je tudi drugi del Slomsheka 200 odnesil. Zhi she je ga ne sapravil, naj ga perloshi. Penese hitro poshlem kak vem komi ino kelko. Slishte novino, ki do vam vuha zvilile: mene so menli v’ Lotmerg sa kaplana postavti; pa moj g. Dehant so ne per- volili. Lepo se vam sa vasho pismo sahvalim, se vam sa drugo ino sa stalno prijasnost priporozhim na veke Vam veren prijatel V Upti 20/12. 35. J. Murshez. 6 . (12. III. 1837.) 1 ) Plohelnova štipendija. — Krempljeva pesem na čast nadvojvodi Ivanu. Dragi perjatel! Za Plohlnov štipendium je istino telko proscov, ino, kaj še več vala, tudi za nje neka tak lepa prosica, ki nji človek komaj kaj odreče. Jas sem vašo pismico mojem g. dehanti naprejbral, kelko se je dalo ino dopustlo. Oni so vašo slovenšino močno hva¬ lili ino zadnič rekli: „Ja venda bode Magdič tudi za štipendium prosil.“ Z tega že spoznate, ki koga drugega na peri majo — meni se zdi, ki križoskega Dominkuša ■— pa za tega volo se Magdič ne sme strasti; naj le kompetira ino se zviža; venda je bliže v Plohlnovem pokolenji; venda bol sermačkih staršov i. t. d. ino či ravno štipendiuma bi nebi dobil — vsako leto se tu v’ Upti, či ne blodim, ob novem leti — med Plohelnov rod — med naj bol sermačke neki penezi razdelavajo — naj se potel vseli tam zglasi — blizi 50 60 f bode vsako leto dobil. Telko je Dominkuš letos prijel. Ino či so naš dehant ne za istino komi oblube dali, se zna zgoditi, ki štipendium v’ njegov žep padne. Vi ste ali v’ Grad ino se terdno vučite! Prav je tak, pa ki de se vam v’ vašo od temnih pravic naj beržej precej me¬ gleno glavo eno malo 'ziskrilo, vam pošlem pesmo, z keroj so Ptujčari princa Johana 5. sušca per obedi gor v gradi pozdravli. ') Odgovor na Vrazovo pismo z dne 4. III. 1837 (Dšla V. 152—153). Tudi Vrazovo pismo (ib. str. 154 — 155) je pisano, predno je Vraz prejel ta-le Murščev list; pa tudi Muršec še dne 12. marca ni imel onega Vrazovega lista. Očividno sta se torej Murščev list z dne 12. marca in oni Vrazov list na pošti srečala;, oni Vrazov list bi torej bil pisan okoli 12. marca 1837. 201 Pozdravlenje Njih cesarsko visokost princa Johana. 1. Bog njim dugo daj živeti, Njih cesarska visokost! Dugo njih med nami 'meti, Je prav serčna nam sladkost; Veseli nas proste ludi Da en tak visok gospod Je per nas no se potrudi /:Nam podignit zemle rod:/ rep. Nach der Volks-Melodie: Gott erhalte etc. 2 . Vinska terta, klas erženi Naj obvenči njih glavo Toti venec lep zeleni Naj njim zlata krona bo. V' toti naturalski kroni Njih o princ pozdravimo Ino na zelenem troni /:Se mi njim nanizimo:/ rep. 3. Ker oni veselje majo Z’ tem najbol, kaj zemla da; Tak njim viško hvalo dajo Roshe vse no zelenja. Vsako drevo, vsaka trava Se čres njih rasveseli No njim reče: čast no slava /:Bodi princ Johanesi:/ rep. 4. Za vso toto pcrzadenje Za lubezen njihovo Njim bog dugo daj živlenje Z’ pravo serčno radostjo. Daj potem njim v’ onem kraji Se preš konca veselit; Le v’ tem večno lepem raji /:So oni ja vredni bit:/! rep. 'S OJ "> C3 -t—* c n c v t-H O, C O 'OJ) C3 04 OJ a* OJ S > o c n OJ "oj N d Pesem so zložli g. Krempl. Peli so od s. Verbana 2 pajba z’ 10—11 letmi ino 2 ravno telko stari deklinci, po naši do¬ mači šegi oblečeni. Princ so se jako razveselili. V’ Upti 37. Vam veren prijati J. Mršc. 14 202 7. (Po Jurijevem 1. 1837). 1 ) Cbelica. — Krst pri Savici. — Plohelnova štipendija. Dragi perjatel! Vi čete, ki bi vam kake prevzefnce pisal: Jeli ne vete, ki sem duhovnik, keremi je naloženo neti samo drugih po¬ nižnosti vučiti, temoč tudi sam ponižno pisati no govoriti? Pri meni ali nega prevzetnic, ino či bi se ravno še kera znaj- šla, dino ne vtegnem zdaj izkati, da vam na naglo pišem. Zhbelize no kerste sem vse odal; zato vam perložim 6 f srebra ino vas prosim, pošlite še mi pa 3 cele zhelize 4 kerste ino en šterti del zhelize. Davno že bi vam pisal, pa sem na Jurjovo čakal — ki bi več kaplanov k’ kupi totih bukviz nagovoril. Ki ste moje pisemce — odgovora na vašo pervo ne dobli — se močno čudvam, — tam sem vam dosta laži pisal ino tudi od Magdiča. Za Dominkuša, sina školnika križoskega se Gotweiss močno opira, pa či je pravica z’ srečoj zložna, bo naj beržej Magdič stipendiatus. Či te prav dosta gorjih Stajarcov dolsim pošilali, borna se v’ Graci vidila. Z Bogom. Vaš Še eno: Matjašič pride ’z Sredisja v Lempah, dolta pa Lovrenčki Hojnik. svesti perjtl Jožef Muršec. 8 . (13. XII. 1837. 2 ) Hrepenenje po Sv. Miklavžu. — Čbelica. — Krst pri Savici. —- Danica. Lubi prijatal! Pismo, kero ste mi pisali z krajov slovenskih meni tak dragih, sim dobil ino z veseljom štel povablenje lubo nepo- zablivega mojega nekdajnega g. farmeštra. O kak rad bi spu- nil njihovo ino mojo volo ali služba moja, na ktero sim kakti ') Odgovor na Vrazovo pismo, pisano okoli 12. marca 1837 (gl. opombo k datumu prejšnjega lista!), a Muršec še Vrazovega pisma z dne 24. IV. ni imel. Murščev list je torej pisan nekako 25. aprila! 2 ) Odgovor na Vrazovo pismo z dne 2. dec. 1837 (Dela V. 165—167). 203 z’ lancom pervezan, mi nači zapove. Že inda je žmetno se našem mestnem zidovji odtergati, totokrat pa je bilo celo ne- mogočno, da je na Mikložovo nebilo doma ne g. Dehanta ne kurmajstra. Da bi jas pa enkrat z dragimi prijateli po mir¬ nem tihe radosti punem s. Mikloži šetal Židane, sreberne, zlate vole bi bilo mojo serce! Pa naj bo s’ nebrojlivimi drugimi tudi toto nedužno veselje vižari nebeškem aldovano. Ki sva se v’ Graci ne vidla, to je zlodi storil, ker je oča vsih laži. Davno že bi se jas rad pri vas dugov rešil. Zato vam zdaj priloženo pošlem za posledne čbelice no kerste 8 dvajšic, ino za obe danici 18 dvajšic. Ali kaj me per tem naj bol žmeti, je, ki mi je dozdaj ne bilo mogočno od danice le neke liste prebrati! Bogi danici v prahi ležite, ino za istino vam povem, ki bode venda perle tretja ino šterta že s’ neba stopla, kak bom jas pervo le komaj na pol pregledal. Meni nemre danica svetiti! Le od daleč se sirmak po njenih zlatih trakih oziram!! Zdaj je vse nači kak nekda!! Či še te vtegnoli priporočte me ponižno mojem lubem g. farmeštri. Že davno sim mislil njih obizkati, ali naj menje pisati —• pa či pervo ne, zadno bode se ne na dugem spunlo. Pozdravte mi tudi vašega svaka z’ sestroj ino otroki. Kda bom enkrat per s. Mikloži, nebom odišel, ki bi nebi k totim dra¬ gim stermčarom prišel — ino si sprosil krožico vina s’ tistih novo zasajenih prestermih goric, kde more ruino vince rasti. V’ protletji kanirn pa enkrat v’ Gradec priti, prepovete že zato zdaj vsim lažlivim gobcom ki vas te pa ne bodo za¬ tajili Vam v Ptuji 13./12. 37. vernem prijatli G. Peserl se vam priporočijo. J. Muršeci. 9. (2. Uh- 1838.) 1 ) Volkmer, prevajan na nemški jezik. — Kollarjeva „Wechsel- seitigkeit Moj lubi! Vaša pismica puna fašenka no šal, pa tudi puna zmišlenih hval ino skritih graj ino zbadajočega pomilovanja me je dino jako razveselila. — Hujde muhe vam ne bernijo v’ glavi — vse je pri vas Židane vole! — Bog vam obvari sploh toto radost — vam obvari zvirališče, z kerega vam tak obilno zvira, ki se v’ duge potoke razleva, ki tudi sim k’ nam časi kaka sladka kaplica perplava! *) Odgovor na Vrazovo pismo z dne 18. II. 1838 (Dela V. 167 — 170); zato je letnica „1838“ za to Murščevo pismo brezdvomna. 14 * 204 Pa eno — dragi prijatel! je dino ne resen; vaša graja je ne celo pravična. Nesem jas, kak vi menite čisto nerodno pole — čisto vsušeno drevo, kero nobenega sada neda. Sem rodil toto zimo. Ino kaj sem rodil? Slovenca sem rodil t. j. terdega nemca sem na Slovenca prerodil; g. Matanca — vra- čitve doctora sem tak v’slovenil — ki pesme Volkmerove preš zablodka zvestobno na nemško prestavla. V’ Murkovi gra¬ matiki neje besede, kere bi nebi na pamet znal, ali ne strana ino mesta vedil, na kerem stoji. Je to ne sad ? O toto drevce zdaj lepo cvete — ino či ga vročo leto ne vsehne, zna morebiti sada kaj roditi. Razvun tega moj lubi pomalem sploh na tihem slovenšino sejam. Vam, kak vete, sem telko bukvi rasodal, ki ste njih več zmogli, ino dino sem njih zdaj vkratkem več raztrosil od g. Slomšeka — ino či de mi sreča le enomalo služla, njih letos več stotin menim raspravti. To bode Bogi ino slovenšini sad perneslo. Gde se slovenšina v’ božji besedi v’ spripovesti ali lepi molitvi slovinskem serci perbliža, naj hitrej korenino no klico požene — ino se naj hitrej klasi! Tudi vašega Kolara, verlega moža — (Bog takih daj dosta:) čem v dil po Halozah od farofa do farofa potočiti tijan prek na Velkonedlski breg. — Vi prete, ki je privas vsako kerv zburkal. Takše puntarije tu nebode spočel, to naprej vem. Kajti tu je kerv precaj postana ino serca so zaspana — ino meso je slabo; pa glavo bode dino vsakemi enomalo raz¬ vedril ino s’ dobrotlivo toplotoj persa segrel. Zdaj pa še eno: Ne poračajte me preveč vetrom, ki bi me odcod odnesli. Bojim se, ki bi me nebi gde na hujše ter- dine posadli. Še izdaj nekaj: Kak pa pride to, ki tisti ptuji Lahi per vsaki perložnosti — per vsakem imenitnem godi neke besede no hvale v’ novlne dajo ino domači goreči Slovenci pa ne- zmorejo čerke? O kak bi to mladost za slovenšino vnelo ino naš jezik častilo! Nezamerte nam stric, priporočte me lepo visokočastitemi g. profesori Miklošiči ino 'mete radi Vašega vernega brata 2./3. J. Muršeca. Kolara sem ne dva, kak ste pisali, temoč samo enega dobil od g. Vogrina; pa dojde. Lepo pozdravlenje od g. Peserla. 205 10 . (20. IV. 1838.) Rod cesara brat ste peli, Serce naših plameni! Lučki pa se zavzeli: Tih’ Slovenec — on ne spl!! Pesmi žila da vam zvira Z pers predragih vekoma, Tak obilna — kak presmira Zvirališča ’z Pohorja. Židane da bote vole, Zjutra, podne no večer; Nič vam zdravja naj ne kole Žalost ne, no ne čemer. Sreča naj vas vsigdar sreča, Slava zlati vam ime, Kakti zorje luč izkreča Prerumeni višine. 20/4. 38. Ves vaš sluga J. M. 11. (30. XII. 1838.) 1 ) S/avjansko društvo v Gradcu. — Novine. — ,,Vedež.“ — Vrazove „Narodne pesmi." — Cirilski napis v cerkvi ptujski. Dragi brat! Da bi vi mogli tako dugo na moj odgovor — kako ja na dohod meni z Zagreba poslanih novih reči čakati, kerih še izdaj ne, bi vam resnično predugo bilo. Zato vam rajši perle odgovorim. Vam z veseljem oglasim, da sem ne samo jas gračkem sveslavnem zočlenstvi pristopil ampak tudi 5 drugih k pristopi pripravil — z njim vugodnoj pogodboj, da vsi potroški pošilanja na moj račun padajo. 4 češki — 1 polski — 2 serbska — 2 ilirska — 1 slovenski — i 4 nemški časopisi ali novine so nam obečane. Za polovino leta sem vašem na- mestjaki Terstenjaki peneze že poslal. Či bude družba oblubo istinsko spunjala, imam zavujpanje v drugi leta polovini še njih pa toliko nagovoriti — za leto dni pa dvakrat teliko. Povem vam — da se prinas Slovenšini sploh velkša čast dava. Terdega Nemca sem nedavno na dobrega Slovenca prerodil — ino zdaj imam pa 2 vučenca. ') Odgovor na Vrazov list z dne 17. XII. 1838 (Džla V., 178—181). 206 Novine bom tudi verlo razširjaval. Či vse obečane novine zvesto dobivamo, znate, da bode več kak zadovolno šteti. Pa razvun toga, dino hočem narodne ilirske novine še vseli na svoj račun sam deržati, či cena z’ pošilanjem vred, kak vaš oglas oznanuje, je ne kres 4 fl. Ako bi dražišje bile — bi mi prevnogo bilo! Za vedeže vam pošlem — kelko sem dozdaj rešil — namre: 15 fl. srebra. Pa či želite, da de njih moči več predati, bote mogli ceno na polovico postaviti. Za vaše narodne popevke že zdaj — pred kak njih kdo vidi, podpise zbirati, bi tudi žmetno delo bilo! ali natisjenih ino zvezanih se nebojim čuda rasprav’ti. V cirkvi naši smo vse pregledali na levi ino desni strani — ali cirilskega ali kakšega drugega napisa je ne najti slovenskoga. Pozdravim vas — i vse ovdešne iskerne rodolubne brate. Z Bogom Vam V Ptuji 30. Prosinaca 838. veren prij Josip Muršec 12 . 1 ) Dav. Trstenjak. — Murko in ilirski pravopis. {Prim. tretji Murkov list, z dne 1. I. 1839!) 24. Veljače 839. Ljubi brate! Ob svečenci komaj sem dobil vaše obečane knige i ka- lendare — eto peneze za nje 7 fl 48 xr srebra. Kalendarov bi lehko več predal — zdaj pa bode že prekesno —■ da že je Ožujak pred pragom. Tudi Juran i Zofia se dajo leži predati, či je ravno dramatička pokušnja leži razumliva —• ali polovico je dražišja. Kaj le Terstenjak dela! ? Čuda so njegove pisme obluble — dosta sem njih za lubo Slavšino nagovoril — ino zdaj že je drugi mesec odtekel i ne je časopisov i novin — ne nikšega zgovora. Či je on kaj kriv — či je venda peneze potrošil — ne za peneze mi je žal — tote hočem napreplatitclom že na¬ mestiti, pa ki dobra vola pa zgine — ki to dugi trud potere, ') Kakor se vidi iz konca tega pisma, je pisano, predno je dobil Muršec kak odgovor na prejšnje pismo. 207 ki naša mila Slava kvar terpi — ki vera mine — to mi serce teži! O da bi jas le, kak sem .namenil, kak smo se tudi tu spominjali za našo okolino sam vse oskerbil! Ali čisto sem vujpanja še ne zgubil. Nekaj še me izdaj bol žmeti — namre pismo — kero mi je pred nekimi tjedni g. Murko pisal. On je v’ stiski. Vi vete, ki mu je naročeno knige, kere za naše šole spisava, v’ Boho- ričovih asbukih spisavati. Lani, se mi zdi, je mu to po voli bilo — ali letos ne več. On vidi, ki novi češko ilirski pravopis starega premaga ino vsih Sloven. serca zavnima. Iz tega mu 'zhaja sovraštvo. — To on vidi — toga se boji, ino dino se mu neče — ino si venda ne vujpa, ki bi sam v’ Beč prošnjo pisal za dovolenje — v’ novih’asbukih smeti knige dati štam- pati. Zato je mene prosil, ki bi jas v’ Ilirskih narodnih novinah zaznanil, ki on novi pravopis više lubi no Štirna kak starega — ki je ne njegova vola, temoč okolnosti prikru sila, ki šolne knige po starem natisjene bodo — ino ki on naprej vse knige, kere bo izdava — kakti s. pismo n. z. v’ našem narečji — svojo slovnico i rečnika • — ki bude vse v’ češko ilirskih asbu- kah natisniti dal. Jas pa drugači mislim: Naj beržej majo g. Dr. Gaj kakšega možnega prijatela v’ Beči, ker bi na tihem preš Murkovega vedenja to lehko tak ravnal — ki bi se novi pravopis njemu naročil. Odpište mi na to — ki te g. Gaji lastne Murkove reči spišem, ki leži govorijo. G. Krempl so v’ toti one že g. Kopitari pisali — kaj bode gde za odgovor? Či v’ tem ne bode pomoči — te bom Murka prosil — ki delo preloži (zgovori se lehko najdejo.) Za leta dni nede več telko protivnosti — , te, se nadam, bo staro čisto potlačeno. Pa imete toto skrivnost na tihem med soboj — ki ne bodem ovaditel prijatelstva. Ob svojem časi — či še bode pri- jateli treba, pride tak v’ vaše "novine. Do teh dob so ilirske novine k’ carovem rodi ne imele letopisov. Eto se podstopim — ako novinarna bolših ne dobi — 2 perložiti. V’ Gradec budem tri na zvolo poslal. Či nju g. Dr. Gaj, kerim se s posebnim poštuvanjem pri¬ poročim, dovolijo poprijeti — naj bota preš podpisa. Jeli ste mojo pismo taki po novem leti, v keri sem Vam 15 fl srebra za vedeže poslal, dobili? Bog bodi z vami Vaš br. Joz Muršec. 208 .13. (21. Vil. 1839 .) l ) Knjige v Krapini „v vozi". — Murko in pravopis. — Ilirščiva med Slovenci. Lubi prijatao! Evo — što se je pripetilo! Knige, z kerimi ste me zacini put razveseliti namenili, su postale boge vjetnice. Kmet, ke- remi su bile berščas v’ Krapini naručene, je s praznimi rukami dojšo i glasom, da su mu na harmici odvzete! — Budalo! bi lehko bio platio primerjeno harmico! A što je vezda včiniti? Jurve je berš dva tjedna danah preteklo, i jošče je ne jiiednega odpisa — ne poziva po nje po¬ slati i voze osloboditi. Što za besa ste mi poslali ? Što harmicari ili stražniki tako dugo kuhajo? Jel hote točo izkuhat, kera bi me potukla? Aj naj hudja burja njih neka protira! Za tega volo vas prosim, pište mi, što je v’ balici bilo, da mi bude moči mirnim biti i se za knige glasit. Drugo vas pitam: kakši vas muti ’zrok, buduč da mi ne volite odgovoriti, što sem vam jurve davno od Murka pisao, poradi njemu odlučenog pravopisa? Odviše rad bi mu odpisat, kajti skradno jeste vreme za odgovor — pahčite se dakle. Ako pri nas ravno ne gori, dino dobro tli. Tudi’ starci — kako g. Kosi v’ Leskovci se kod nas Iliršini vadijo. G. Krempl pa so neumorni. Dogodovčina z ilirskimi bude čerkami natisjena. Štajerska je jurve dokončana — samo kipe junakah i. t. d. jošče naš Matjašič risava. Ov tjeden budem se češkega lotil. Ako ne zamluvit všeckeho češki budem se dino troško razmit naučio. Danas budo g. Lipič hrastovski pokopan. Če mi bude moči, vas hočem v jesen v Zagrebi pohodit. Z ponižnim poklonom svim vernim Ilirom vam veren brat V Ptuji 21. Serpnja 839. Jos Muršec ‘) Knjige, ki so ostale V Krapini, niso tiste, o katerih govori Vraz v pismu z dne 17. dec. 1838. (Dela V. str. 181), marveč pozneje poslane. 209 14. (1839.) J ) „\Sedež". — „Luna“. — Dav. Trstenjak in Slavjanska čitalnica. Dragi gospone! Eto 20 vedežov; ako njih jošče više želite, njih rad z rok spravim. Vaše knige sem vse Waicingeri poslal. Tudi en arkuš vaše Lune priklopil — kajti vi ste njih ne 12, kako pišete, poslali, temoč samo 6, kere sem razdelil. Med nama reč: Vaša Luna ma precej ostre zobe — je ne tak mila — ludna — prijazna, kak luna v’ naravi. Či se skoz tako neludnost le ne bode preveč zamerila! Terstenjak je njemi poslane novce potrosil ino mi ne čerke letošnih Časopisov poslal. — Zdaj je čitavnica proč — ino jas sem primoren denare povernoti. Da bi vi kakše dobre že hrovacke ali ilirske v molitvene knige imeli, mi slobodno ene na pregled pošlite. Či bi neble drage — bi se venda znale predati. Kajti krajnskih sem v štertal leta za 400 fl srebra prodal. Preporočte me ovdešnim gorečim Ilirom venda — dojdem letos v’ Zagreb. — Z Bogom Vaš verni Jos. Muršec. ') Pismo nima nikakega datuma. Nad izvirnik tega pisma je urcditelj Vrazove korespondence v zagreb¬ ški vseučiliški knjižnici pripisal: „Valjda g. 1839. i to prve polovine." L. 1839. je brezdvomno in sicer spričo opombe o novcih, ki jih je potrošil Trstenjak (gl. Trstenjakovo pismo Muršcu z dne 16. dec. 1838 in Murš- čevo Vrazu z dne 24. febr. 1839) in pa spričo opombe o 20 „Vedežih,“ ki jih nahajamo tudi v sklepnem računu za leto 1839 v Murščevem pismu Vrazu z dne 24. dec. 1839. Hočem pa še temu pismu odkazati določnejše mesto v okviru 1. 1839.: 1) . Terminus aiite quem non je pred vsem 24. febr. tega leta; zakaj v pismu s tega dne še Muršec ne ve, kaj je storil Trstenjak z denarjem, a v našem pismu že pozitivno poroča o tem. 2) , Terminus post quem non je pač jesen leta 1839.; zakaj Muršec misli še „letos“ priti v Zagreb (prim. njegov list Vrazu z dne 21. julija!), in Trstenjak, ki se je jeseni tega leta preselil v Zagreb, po našem pismu oči- vidno še ni tam. Po tem takem bi bilo misliti le na dobo od konca maja kam do septembra. 3.) V tem okviru je važna opomba našega pisma o »ostrili zobeh" „Lune“; to se pa more nanašati le na „Luno“ z dne 15. maja 1839, ki je v opombah k članku „Magyarismus, Ilirismus" res energično polemizovala s piscem nekega madžarskega članka; ves ostali letnik je čisto »uljuden kakor luna v naravi." Po tem takem bi bilo misliti le na dobo od konca maja do septembra, to je, osobito na mesece juni, juli, avgust. 210 15. (24. XII. 1839.)*) Muršec v Gradcu. —- Glavni račun za razpečane knjige. Dragi prijatel! Skoro že je 14 dni, ki je mene ne več u Ptuji — kero sem najberžej na vsigdar zapustil. Vem ki se vi totem glasi močno čudvate — tudi, ki vam na pol žal bode — pa za me se že da dostavek najti. Da mi je na mojem novem mesti tu v’ Graci ne več moči vaših knig razpravlati ino predavati, bi rad z’ vami račun storil. Kak znate, sem dobil 2 bali vedežov, vsako po 100. 15 fl' srebra sem vam poslal za 45 vedežov potem še 20 vedežov — ino 25 še njih je ostalo. Zadne dobe sem samo 10 vedežov predal a 12 xr sr. = 2 fl. Od tote ene bale še ali dobite 2 fl ino 25 vedežov. Druga bala pa še je cela, kak je prišla. Od vaših narodnih pesem sem 3 komade predal = 4 f 30 xr njih še ali ostane 27. Za 10 predanih hval nad¬ vojvoda Ioana a 12 x = 2 fl. 50 komadov še ostane, ino 2 stari danici. Penezi, kere še ali mate dobiti, znesejo 8 fl. 30 xr srebra. Vse ove knige sem jas zapečatane pustil v mojem starem dozdajnem konaki pri g. Matjašiči — mojem nasledniki. Njemi naročte, kaj mislite ž njimi včiniti. 4.) S tem pa smo se zelo približali 21. juliju, ko je Muršec tudi pisal Vrazu (pismo 13.), in nastane vprašanje: Katero pismo je starejše, pričujoče ali pismo z dne 21. julija? Pričujoče pismo govori o nekih Vrazovih knjigah; tudi pismo z dne 21. julija govori o knjigah, ki jih je Muršcu poslal Vraz, a o teh-le se more reči, da so bile poslane nekako v začetku julija („Jurve je berž dva tjedna danah preteklo"). Ni zelo verjetno, da bi bil Vraz Muršcu v tej kratki dobi poslal dvakrat knjige, recimo koncem maja ali v začetku junija in zopet v začetku julija; marveč so pač knjige, ki jih omenja v obeh pismih, iste. Ker te knjige po pismu z dne 21. julija dotle še niso dospele, pač pa po našem, je jasno, da je to-le pismo pisano pozneje. Isti zaključek se nam poda še iz enega premisleka: pismo z dne 21. julija nujno želi odgovora radi Murka, v našem pismu pa Muršec tega ne omenja; zato je misliti, da je v stvari Murkovi že prejel odgovor, ko je pisal pričujoče pismo, in da je to-le pismo pisano po 21. juliju. (Ali mu je radi Murka Vraz odgovoril zajedno s knjigami, ki mu jih je poslal začetkom julija, ali pa šele v posebnem odgovoru na pismo z dne 21. julija, je za moje vprašanje irelevantno). Po tem takem bi bilo pismo pisano zadnje dni julija ali (za¬ četkom) avgusta. [Seveda je Vraz Muršcu v času med februarjem in julijem najbrž vsaj enkrat tudi pisal, a to pismo bi bilo dosle neznano.] ‘) Ni videti, da bi med tem listom in prejšnjimi listi leta 1839 bila kaka vrzel. 211 Vtegnilo bi biti, ki tote peneze mente tu v’ Grad na kakšo ono potrositi — či pa ne pište mi na vsakšo vižo — jel njih tu mam komi dati ali vam poslati. Ali dino moj lubi me ne mete za tote premembe volo za odstopnika. Či ravno ne toto prvo leto pa dino prihodne bom jas pa priden v naši stvari. Jas stanujem pri g. Konjeniki Ormuškemi v’ v kneso-her- beršteinovem hrami v’ ulid Paulusthor vu Grad. Či sem vam ne vsakši red dozdaj pogodil — ne zamerte — bole sem ne zasumil. „ „ Srečno Vam veren br 24./12 839. Jos. Muršec. Erzieher. 16. (22. VII. 1841.)!) Predplata na „Glase iz dubrave žeravinske — Marko. Lubi prijatel Stanko! Vašo pismo, kero mi je ovi den dospelo, me je po stari navadi razveselilo, kakti vsako vaših nekdanjih. — Je sicer istina, da sem nedavno v’ novinah vaše pisme čital, ali či ravno vesele, niso dino mi bile tako prijazne. Tudi od predplate na glase iz deržave Žeravinske sim štel ino želel nje imeti, ali gde predplato storiti? Navaš samer [Na vas samega?] pisati k’ vam, sem ni znal, jeli bi pogodil. Ino, kak vi zdaj sami velite, vnogo vam kupcov nabrati mi moje zdajne okolnosti po pra¬ vici ne dopustijo. Na mojem predašnem mesti, sem resen imel široko znanstvo, i vnogo bratov, keri so me ali jas njih ob¬ hajal — kajti bila je lepa priložnost. To se je premenilo. Neti je časa obiskavati, neti vlegnosti vložne pridoče prijatele preš vsakše oni poprijeti. Tudi se zvonček ino predhiša nekim neče. Zato vam dam, kelko premorem, mojo jedino ime. — Ali več, kak venda mislite ino hočete, vam v’ imeni g. Grodera naznamnam. Vse poprek znese 68 r. sr. Na drobno vam bode, gda dojdete, vse razložil. Ali pa menje, kakti dočakati, je prodal Ferštel narnre — nič. Kinreich_ vas je čisto zatajil. On se nespoti, ki bi kaj od vas imel. Šubert še pač vse ima ') Odgovor na Vrazov list z dne 12. VII. 1841 (Dela V. 259 — 261). Od spomladi tega leta je Vraz potoval po „gornji naši strani"; med tem mu Muršec ni mogel pisati. »Nišam več dugo nikakvoga glasa čuo od Vas," mu piše Vraz dne 12. julija; ali je Muršec odgovoril na list z dne 19. II. 1841 (Dela V. 210—213)? Najbrž ne; to izvajam iz opombe o Klajžarju v tem listu. Ako je tako, ni vrzeli med Murščevimi listi in si je Vrazovo „dugo“ tolmačiti z dobo od 24. XII. 1839 do 12. VII. 1841. Iz leta 1840. tudi ni nobenega Vrazovega pisma Muršcu. 212 ino g. Košar je duga, ker 7 r. 58 xr sr. znese, dozdaj ne po¬ pravil. Boise glase vam dam od g. Dam. Njemi sim plačal z’ penezi, kere sem v’ vašem imeni od g. Klaišara sterjal. Dino nekaj moj lubi, kaj je ne čisto noro, se mi ravno na pamet naseli. Jas ino neki drugi še — že bi davno radi gorsim od vas neke knige imeli — ali mi neverno kam penes pošilati, ino či bi ravno to pogodili, dino neverno kelko? Kak pa bi bilo, da bi vi tamdol za nas odračunili, mi pa tugor za vas položili, kaj naš dug znese!? Zavujpam, ki nebote od¬ rekli. — Zato se bodem taki zjutra dogovoril — ino vam od¬ pisal — na zadnem strani. Tečas zezvete, ki bode naš Murko venda še toto leto svojo gramatiko, bolše ino širie nasnovano na svetlo dal. Tak tudi nakani z svojim rečnikom. Totega bi resen rad z’ g. Ča¬ pom *) red na novo zložil — ali zdi se mi, ki bode mu g. C. sam naprej vujšel ino ob svojem rečnik na svetlo dal, keremu že je duge leta gradivo pabiraval. Venda nebode kaj bodi. Toto jesen — ali po jeseni nam namenijo tudi g. Kvas, (ker so se oženili, ino se že oteč kličejo,) v’ našo čitaonico il. nar. novine spraviti. Museum češki ino Ost ino West že je tak ovdi. Na totem zadnem strani vam ali pišem: premite tudi g. Lovr. Vogrina že Doctora bogoslovstva med naprejplatitele na vašo knigo; zraven vas prosim dajte njega ino mene za ovdešni novi rečnik med naprejbrojitele zapisati; potem nam pošlite 3 jezgre keršanske bogoljubnosti sred ne zorte ino meni od vsakše drame, kere so se dozdaj na svetlo dale, 1 exemplar. Zna biti ki vam v’ totem posli kres nedugo pa pišem da sem tak hitro se z’ večimi ne pogovoriti mogel. Z’ veseljom bom vam tu namestil, kaj bote za nas potrošili. Zato prilo¬ žite vseli vaš račun. Ako se pripeti, ki bodem v’ Ormuži, gda te vi domovino obizkali, bote že zvedli ino tak dobri me tam obhoditi; ino či sem še v’ Graci, bote tudi čuli. Srečno. Imete radi Vašega 22.n. Jož. Živkovega. 17. (28. VII. 1841.) 2 ) Plohelnova štipendija. — Ptujski dekan. Dragi Stanko! Eto vam druge pisme i prošnje. Jas se pahčim, ki mi po pervi priliki lehko vse vkup pošlete — naj bolje bode po pošti, da bodo tak vse knige više funta znesle — ino te je ') Gotovo „Cafom!‘‘ Moj prepisovavec je pač krivo čital: 2 ) Na koncu prejšnjega lista omenjeno drugo pismo. 213 plačilo ne veliko. — Kak sem že naznamnal — vas poprosim tudi g. Macuna Ivana Jurata med naprebrojitele na vaše glase i tudi na novi rečnik dati zapisati, ino mi tudi za njega poslati od novo štampanih dram od vsake 1 komad. Pozabil sem vam oznaniti, da je k Ferstelni na vas 1 kniga zavečana — iz Zeiringa dojšla. Tudi zvete da je vaš domorodec Magdič Plohelnov stipendium dobil — proti voli Dekanuša — ino bode zdaj tudi jurat. — Ptujčari dobijo naj beržej na skorem novega dekana — toti odstopijo — hočeš —- nečeš. — Gda bodete dojšli slobodno vaše knigopredavce po- kregajte — kajti, tote dni sem nekem diaki,. ker sirmašek tudi po slovenskem hlepi vedeža pokazal — ino on se je za¬ čudil — da mu še ne glasa čul — neti ga v’ nobeni izlogi vidil. Taki ga je šel kupuvat. Kaj vas moje pisme koštajo prosim mi na moj račun zapisati. Vam i vsem vernim domo- rocom vse dobro. Srečno. Ves Vaš v Graci 28. Serpnja 841 Jozip Živkov. 18.‘) Predplata na „Kolo“, — Murko, urednik Slomškove knjige (gotovo „Bl. in Nežice"), — Klajžar. 27./3. 42 Luba duša! Že davno bi vam na vašo pismo rad odgovoril — ali z’ ene strani sem preveno na knige čakal — od kerih ste mi oznanili, da so že na poti po dilišanci, ino kterih še dozdaj ne; z’ druge strani še so mi ne dojšli odgovori od prijatelov, kerim sim po dalji domovini zbiranje prenumerantov naložil i prijazno naročil -— ali kak zavujpam, njih više bode, kak si mislite. Že Gradec sam je jako roden bil — kak bote na zadni strani vidili. Polovico telko bodo Juri Matjašič — Tutek v’ Radgoni — i Klajšar njih naj beržej tudi spravili. Pri g. Da- miani sem za 2 exempl. Luzičkih pesem kere že so vam tedaj odposlane bile, 3 f platil. Naše domovine zgodba od Winklera za 18 vam eto dojde — ali od Murka še nikaj ne dobiti — ino še taki nebode, kajti on se’ komaj z’ žučne’ trešlike skopal ktera ga neke tjedne gnjavila; ino zdaj malo kaj vtegne, da more pervi tisk onih knig pregledavati, ktere g. Slomšek tu štampati dajo, i kerih bo izišlo novo komadov. Blizi 2000 0 Odgovor na Vrazov list z dne 2. III. 1842 (Dela V. 286—289); kakor kaže začetek Vrazovega lista, med pismi ni vrzeli. Novembra 1841 je bil Vraz osebno v Gradcu. 214 imajo predbrojitelov. Kako ste mi pisali — tak sem vsim pre- •numerantom povedal ino pisal, da penes ne treba perle polo¬ žiti, kak kda že bodo knige v’ roke prijeli. Žal mi dene, ki vam ne morem broja v’ Gracu štampanih knig slovenskih že zaznamnati — prepozno sem se zglasil — ali da bom vam kres neke dni tak pa pisal — bote vse gotovo zvedili. Kaj vas če veseliti je — ki se v’ kaviši pri Harumi ilirske novine javno najdejo — ino čitajo. Neki zedinjeni domoroci — jurati nje kupijo ino tam berejo. Poznate vi novo komedio: Die Mode? Ako bi toto delce dobro prestavleno bilo — bi za vaš posel jako uspešno bilo — da tak močno zagovarja domačo nošjo — ali opravo. Poresnim vam — lepo je pisano, ino jako vujžge narodno lubav, i njene oprave. Pošlite mi dino berš obečane knige, predugo ža čakam. Tako vas tudi poprosim vašim poštam delkšo skerb v’ spravi * novin naročiti; rade zaostajajo. Klajšar vas po strani gleda — ino bi mi skoro zebiranje prenumerantov odrekel — da pre je vam i g. Gaji po Danici od 3 zadnih let pisal — ino nobe¬ den ga ne z’ čerkoj — ne z knigami osrečil! Ako še nje hoče, bom vam v’ drugi pismi povedal — zdaj samo telko — da še dino pred koncom Sušca zvete, kaj mi doma spočnemo. Eto vam predbrojitelov: 1. P.n. Kvas Koloman učitel slovensk jezika na sveučilišči Gračkem 2. „ Košar Jakop kaplan pri Marii Trošti pri Graci. 3. „ Leih Blaž kaplan c. k. regimente Biret. 4. „ Murko Antun odgojitel pri njih Excelenci Konst. Wikenburgi guber. Staj. 5. „ Ruedl Franz, kurat deželskih vjetnikov v Graci. 6. „ Vogrin Lovrenc bogoslovja doktor — adjunkt semeništa i suplent dog¬ matike. 215 29. P. n. Sem jas sam — ako še me poznate 30. „ Oroslav Strah Pravdnik 3. god. 31. „ Robič Matias, bogoslovja doctor, c. k. profesor cirkvene zgodbe i Dečan duh theolog. Facultat. Suma 31 exemplar.') 19. (Nekako 9. VI. 1842.) * 2 ) „Kolo“. — „Blaže in Nežica“. — Dav. Trstenjak. — Gajev rečnik. — Zagrebška reštauracija. Dragi gospodine! Više tjednov že je preteklo, ki ste mi dohod kola ozna¬ nili — ; preveno ga čakam — ino dino ga včakati nemorem!! Za samega boga volo kaj vas mudi i moti? Bojim se da mi bogoslovci ne bodo pred iz šol odšli — ino rastavleni — kakti vaše knige dojdejo. Kak bo te moči pri njih prenumerirati ? I pred vam tudi denarov nemrem poslati, kak knig ni — kajti tak ste se vi s’ menoj ino jas z’ gospodmi pogodil. Pahčite se zato — ako so vam penezi i z’ novič prenumeranti lubi. Nači nemože biti. Vašo dužno pismo mi je v’ manj bilo po- šilati. Vi ste si ja sami’ skusili, da je nič ne dobiti ž njim. Dr. Konigshofer, ki je po mešniki Kaučiči baštino razpravlal — me je odposlal k Dr. Wasserfalli, ki je po Domheri razdelenje imel — ino tudi pervopokojnega brata premoženje’ na skerb dobil. Toti mi reče, da je to vse zgublena reč. Kajti več pol dugov, iz kerih bi vi, kak več drugih, imelo peneze dobiti i vleči, se ne plačalo, da se ne imelo z’ česa. Preč je preč. ’) Tu jc torej 31 predplatnikov; a konec lista očividno manjka. V pismu z dne 20. maja (Dela V. 296 — 298) piše Vraz: »Vrlo sam se obra- dovao kako sam primio od Vas predbrojnike. Petdeset to baš nije veliki broj . . .“ To število (petdeset) pa -se sigurno nanaša tudi na tiste pred- platnike, ki so jih pridobili Matjašič, Tutek in Klajžar (torej na celi »mari¬ borski kotar“); saj jih je Muršec od teh nabirateljev pričakoval »polovico toliko", to je kakik (15 — 16). Po tem takem smemo misliti, da je Vrazovo pismo z dne 20. maja odgovor na to-le pismo Murščevo in da Murščevega pisma ne manjka tu nobenega. 2 ) Pismo je nedatovano, a „Kolo“, »Blaže in Nežica" in opomba o zagrebški reštauraciji ustanavljajo leto: 1842. — Reštauracija se jc vršila 31. maja in 1. junija 1842; s tem je pismu določen terminus ante quem non. Na Vrazov list z dne 9. junija se Muršec še ne ozira (torej ga še ni imel), pa tudi Vraz še 9. junija ni imel tega Murščevega lista, sicer bi ne bil pisal: »Ovde smo imali rcštauraciju . . iz tega sledi, da je Muršec pisal to pismo tudi okoli 9. junija, najbrž nekako 10. (zakaj »istino" o reštauraciji, o kateri govori Muršec v pismu, so v Gradcu valjda zvedeli „iz nemških za¬ grebških novin" dne 8. jun., ki jih omenja Vraz v onem pismu. Pričujoče pismo je ozir na Vrazov list z dne 20. maja 1842 (Dela V. 296 — 298), kjer je Vraz Muršcu naznanil, da mu »za nekoliko dana" pošlje Kolo. Od 20. maja do 9. junija je pa »više tjednov". 216 Blaže ino Nežica od g. Slomšeka je že izišlo — izvorno kaj vredno delo na 300 stranov, v’ velkem 8 vi za 40 x sr. Jas sam sem 14 exemplarov kupil — Jako se mi dopalo. Prestavleno v’ vašo narečje — v’ pravo iliršino, bi to pravi zaklad za ovdašne kraje ino dežele bil. Bolje nemre prostih ludi podvučiti — neti, kaj je više, vučitelom lepšiga uvoda ali vižara v’ podvučenje v’ roke dati. G. Terstenjak je tudi ne¬ kega šenta — mesec Marijin — v’ slovenšino prenesil — ino po g. Siroli na svetlo dal. Skoda. Drugih novin nimamo. Či že je g. Gaja rečnik dobiti — ali na njga predbrojiti — dajte me zapisati ali mi knigo taki pošlite zdrugimi — denare bom k’ mesti poslal. Vi ste dobro svoje pravice zaščitili, kak je strašen hrum letil. Bilo je z’ pervega čuti, da je 60 protivnikov bilo omor- jeno, ino ki so g. biškov sam komaj skos okno v’begnoli. Potem smo istino zvedili. Včeraj so tu soldata obesili, da je svojega kaprola vstrelil; v’ kratkem bodo drugega, ki je starše umoril. Z Bogom. Otešite skoro vam vernega prij. Jož. Živkovega. 20. (20. X. 1842.)») „Kolo“. — Vukotinovič, Kukuljevič, Seljan. — Muršec bolan. — Košar, dvorni kaplan; Matjašič, profesor. Moj lubi prijatel! Mudne so bile v’ prihodi vaše knige — ali mudnešo, bote rekli, še je vašo plačilo. Po pravici, kajti penezi še se izdaj od vsih stranov pri meni nečejo žiti — ali predugo mi je, še duže dužen biti, zato sam hitro izplatim. Na priloženem listi so — po vaših listih — mi poslane knige z cenoj red naznamnane ino zračunjene. Kaj sem za vas platil — ino kaj še gospod Matjašič na dugi ima, sam odbil. Tak dobite 47 i 54 x srebra, ino dug mi je zbrisan. Ne zamerte moj lubi — mojo dugo mučanje; kak že ste od p. n. gg. Vukotinoviča, Kukuljeviča ino Seljana i. d. čuli, se mi je letos hujdo kvasilo •— bolehal sem od mesca do mesca celo leto ino tudi skoro vso jesen. Komaj sem se z postele skopal — me je že drugoč nazaj poderlo — ino >) Od junija do oktobra 1842 Muršec Vrazu ni pisal; med prejšnjim in tem pismom ni vrzeli: — En dan prej (19. okt.) je pisal Vraz Muršcu (Dčla V. 314—316.) Pismi sta se srečali. 217 nanje zdaj še nimam pravega zavujpanja. Či mi ljubo zdravje ne bode lepše streglo, bom si naj beržej drugači zgospodariti mogel. Moja bolezen je tudi zrok, da sim gg. Kuk. ino Seljani neti pisati neti predbrojitelov poslati mogel. Edino, kaj mi je mogoče bilo, je, da sem na vse Strane mojim prijatelom raz,- pisal. Je kdo predbrojil ali ne, neznam, kajti meni je vračitel vkazal se preseljati z kraja v kraj. Tak sem bil v’ Celji — Celovci — Bilaki — doma — v’ Ormoži — ino pisme so me ne vedle najti. Neke dni sem zdaj nazaj v’ Graci — ino kak je čuti, so se neki sami dolta zglasili. Naj beržej so vam ovi gospodi naše pogovore spovedali. Mi smo opertoserčno mnogo zgučali od prečk za ilirsko kni- ževstvo v’ naši domovini — od mudnosti v’ doblenji — od dragoče, od velkih trožkov v’ pošilanji, ino od truda i. t. d. Tak sem mogel za kola volo trikrat na harmico — ino sem za obojne knige 3 f srebra troškov platiti imel. Takše reči so jako vnožne. Mi smo že drugi oglas na kolo v’ novinah šteli, pa še smo ne kam za pervim vedli. Pa tudi veselejše glase ,vam imam: g. Košara so za škotskega kaplana postavili — ino g. Matjašiča za Religionsprotesora na Marbruškem gym- nasii — zdaj zpervence namre provizoriš, ali on nakani kon- kurs napraviti, ino kdo bo ga obladal pod škofovim štitom? To je velika sreča za našo mladeš — za našo slovenšino. Kak hitro se bo segrel — bo okoli njega veselo gorelo. Zato dobrovolno poterplivost. — Tak tudi g. Vogrin zdaj^v’ dog¬ matiki namestuje — ino naj beržej postane profesor. Či dobro vse ide pride g. Klajšar za Margetenskega farmeštra — kajti g. Domainko so prestavleni jk’ s. Floriani na nemško. Ali Ptučari še nimajo pastira. Či pridejo g. prof. Robič — bo vsem vesela Alleluja — tudi za vas! Kak ste tak culi, je v’ Lotmergi jako puno — ali predobro, pre, nebode. Či je ravno toti mesec hvala bogi — verlo lepi, bo dino žmetno kaj bol- šega od 838 skuhal. Množina bo dostavila — vesela vam je majka. Kaj pa bi z’ vašim dužnim pismom? Naj beržej si bote ž’ njim naj bol segreli, či si tabak prižgete. Kda bodo drugim našim predbrojitelom knige odposlane, volite, da tudi za me priložiti Seljanov zemloobras i 3 perve knige g. Kukuljeviča, kakti tudi slovnik. Vi znate, da gotovi denari hočejo dojti. Ali drugih reči mi ne pošilajte — doklič vas pa ne poprosim. Prosim vas, priporočte me serčno gg. kteri so mi veliko čast skazali svojim pohodom, pošlite, kak sem vam tak že oznanil — tudi drugo kolo za vse perve prenumerante, (:kajti 15 218 na drugo še imam od vsih oblubo — pa tečas ne više:) ino radi bote Vam vernem prijatli V’ Graci 42. Joz. Muršec. 21 . (28. XII. 1842.) *) Drugo „Kolo“. — Knjižnica slov. bogoslovcev v Gradcu. Čitalnica v Ivanišču. Moj Stanko! Nevem si kaj misliti, ne si vas raztumačiti. Že 20./10. t. g. sem vam račun položil ino denare poslal za doblene knige — ino neti čerke odgovora!! Vem, ki mate vse roke pune poslov ino vse kote pune misel, ki ne vete kam bi glavo djali — ali od 48 fl. sr. ne najmenšiga spomina — toga nemrem zdobreti. Docod sem se sploh zanašal, ki mi bote z’ drugim kolom vred pisali. Pa kaj bi. Razvun števila knig ino njihove cene — ne besede! Ja kaj še me več moti, veliko vse inači kak sem vas poslati prosil. Pa za tega volo bi dino znali odgovoriti! Bojim se zato jako, ki ste penez ne prijeli. Ne mudite mi na to hitro odpisati, ki še^bom vtegnil se počte deržati. Više 14 dni ne¬ mrem čakati. Čas vteka. Naši sloveni bogoslovci so knigarnco vtemelili za naše domorodce. Vsaki mesec namenijo 11 fl. sr. spraviti za knige — razvun tega še prinesce od drugih prosijo. V’ čitaonici Ioanejskoj bodo toto leto tudi narod, ilirske novine imeli kak mi so director Gočer povedali. Velijo, da bi ovači to bila luknja v’ njihovih novinah. Ali meni se če zdeti, ki so venda brali knigo: Die Slaven, Russen ino Germanen. Bolje še bi bilo, da bi venda bili kakši dobrotlivi kim na tihem dobili! Samih zemloobrazov slavskih od Šafarika bi se tu lehko več prodalo — ali ne knig, da njih redki ali malokdo razmi. Kak vam je kaj? Mojo zdravje me sploh bol boga — či se ravno še jetra nekaj protistavijo. Srečno. Pohlevno mi pozdravte vse domorodce kaj vred- neše od 28./12. 42. Vašega J. M. Živkovega. ‘) Slučaj je hotel, da je Vraz Muršcu pisal baš 28. dec. 1842. (Dela V. 324—327) — torej sta se pismi zopet srečali! — Primeri opombo k datumu prejšnjega lista! 219 22 . (29. IV. 1843.)!) Razpečavanje knjig (Vogrin, Klajžar.) — Cvetko, dekan ptujski. — „Nitra“. Ljubi dragi Stanko! Na vam — kaj že ste dugo želeli — peneze za knige, kere ste mi zadnokrat poslali. Znesek je, kak na prikloplenomu lastnemu listeku po mojem računi lehko vidite — 39 f 25 .v srebra. Davno že bi vašem zahtevanju rad pogodil — ali moji pomočniki so jako mudni. Zato nezamerte. Sem muden pa dino gotov. Žal mi je, ki vam nesmem ino nemrem totokrat pa po več knig pisati. Zrok je, da sem moj dozdajni stan zapustil —• za novega, kerega do mi odločili, pa še nevem. Zato sem tudi našim domorodcom g. Terstenjaka ino novovtemleno društvo v’ našem duhovniši priporočil — rekoč da na v dale po njihovi skerbi vse hočejo dobiti, kaj bo njim drago. Či pa g. Vogrin, kakša je dozdaj namera, na Ptuje za kurmeštra pride, bo on naj bolšo središče za naš posel. Tudi jas, či me ne bodo kam inda vteknili, ta mislim — kak beneficiat bi zdaj z’ mojim pensionom sam nekčas lehko ino rad živel. Gračare pa v’ prihod lehko g. Klajšar podpira — kajti on pride gorsim za spirituala k’ miloserdnicam — ino bo vtegnil. Naj beržej se bova letos v’ jesen v’ Zagrebi vidla. Mene že močno dolta mika. Pa popred še bom mogel kam v’ ene toplice. Zdaj, da pervi katehet nemških šol jako boleha, so me za njegovega namestnika postavili. Tota prislonjena služba zna do konca šol terpeti. Ki so g. Cvetko za Ptujskega tehanta postavleni — že ste venda tak zvedili. Oni so sami goreči Slovenec. Mislim ki njih nova čast nebode ohladila. — temoč zavujpam, ki bodo svojo okolino skorem segreli — ki bo veselejši plamen po tistih krajih švigal. Kak se mi zdi ste njim dragi; glejte, ki še se njim bote bol perkupili. Več drugih vam prijetnih novin vam zdaj nevem. Kak privas, je tudi prinas vse mirno. Lepo na tihem mlade čelice med išejo — ino si piskerce napunjavajo. Kda de njim sonce prav toplo sijalo, bodo se že rojile. Zadnič še bi vas slobodno eno malo pokregal —■ ki mi pošlete, česa še ne razmim — kakti Nitro — ino nevem kam bi z’ njoj, knige Seljanove pa, za ktero sem vas prosil, ste mi i) Odziv na Vrazov list z dne 28. dec. 1842 (Dela V., 324—327.) — Kako to, da se Muršec v tem pismu očividno nič ne ozira na Vrazov list z ■dne 1. aprila 1843. (Dela V. 327)? — Ali bi bilo morda misliti na 1. maj? 15 * 220 ne priložili! Pa naj bo — da že je prepozno. Sem tamdol, bom si sam zbiral. Priporočte me ponižno ovdešnim domorocom, kteri so me lani dobrovolno obhodili. Srečno. Imete radi Vam v’ Grad 29. Travna 843. 23. (4. III. 1844.)‘) Kočevarjev slovar. — Murščeve namere za bodočnost. Čestiti dragi prijatel! Eš ga! sam bleknio, kad sam vaš poziv v’ novinah pre- čitao. Pravo ste imeli. V’ naši razbludi na duge radi poza¬ bimo, ma opominuti — jednako radi i jošče rajši odračunimo. Zadnokrat ste mi poslali: 6 kom. „ Pregled od Pavletiča a 40 a = 4 f 12 kom. „ Slava lepote a 10 x=2 f 2 kom. „ Razna dela I. Kukuljeviča a 45 x = 1 f 30 x 1 kom. „ Cestopis od I. Kollara = 2 f 30 1 kom. „ Zemljopis od Seljana = 2 f Znesek = 12 f. Nekaj sam razpravio, nešto sam obderžio, med drugimi tudi cestopis, premda ga jošče po pravem ne razmim; ma „slava lepote" je za desetico svem prelepa bila — i tako še izdaj celo dvanajsetero imam. Pa nevredno se mi zdi vam tote drobiši na vas i soseb po pošti nazaj pošilati; jer nadam se da mi če druga prikladnia prilika dojti; zato vam samo 10 f. sr. priklopim. Odgovorte mi barem z’ nekimi čerkami, da ste nje prijeli, da si ne budem v’ skarbi. Primetite tudi, ako vam je za: slavo lepote sila — tedaj njih bom taki vam odpravio. Kako pa vam jeste kaj ? Se spotite jošče, k’ čemu ste me v’ jesen namamili? Ma to je nikaj ne bilo — ali preljubi gospon doktor (skoro bi rekao: Bog ga ubio!) mi hoče na¬ basati dela tijan ta do i. Hi-hi-hi — to je smešno. Razvun toga mora moja boga glava razvijati pravila, po kterih se je rav¬ nati — i se perva potikati kres stotero dvojb, ktere se mi po- vsodi na put prikubacajo. Ma naj bude. ') Odziv na pošiljatev in pismo Vrazovo z dne 1. IV. 1843 (Dela V. 327). — Avgusta meseca 1843 je Vraz Muršcu pisal iz Rogatca in Celja, vabeč ga tja; osobito ga je vabil v drugem pismu (12. avg.) na sestanek v Celje (oz. Laške toplice): „lmamo (sc. Vraz in Kočevar) Vama toga više kazati". Na ta sestanek se tudi nanaša naš list. vernega prijatela J. Muršeca Živkovega 221 Želni ste znati, što budem-z’ mirom si jošče niti predem za prihod. Moja namira vam je znana. Samo da nje sudbina jošče neče zazoriti. Treba čakati. Kako pa vi? i vaši? V’ jesen se hočeva ipak v Celji viditi. Mojo zdravje — či ravno veliko bolšo, to zahteva. Što pa ste kod Cafa upravili? kao slišim jurve v’ red spravla — ako srečno doverši, bude neumarla dika malog Štajara. Murko je plebanuš blizo Zalcpurske meje — g. Pavliša pa su med Bečke bedake vteknili. Ako vam je drago: Naši se preveno bolje glasijo — i svet posluša — i se čudi. Bog vam daj, što ma naj boljega. Srečno. Do vek Vaš veren 4 sušča 844. J. Muršec. Vaš odpis naravnajte na moj dozdajni stan. 24. (22. IV. 1844.)') Kočevarjev slovar. Dragi prijatelj! Vašo pismo sem komaj dobil — i že se pahčim vam od¬ govoriti. Znate bojim se, da bi ne bi gde perle v’ Zagreb od- jadrili; od ondod je teško iz vas kakšo čerkico izežmikati. Mislio sam — da ste jurve poginuli i da bi mi nebi povedali, ki ste pri p. n. g. Kočevari — bi mislio ravno to tudi od njega. Kaj sem njemu na drugi list i prošnjo Štulia odreko ili od- godio — je tako zamuknio, kak da bi se mu bledog Brata ili Kasia čemer v’ serce ugnezdio. ..Dobro, ki ste kud njega. Bo¬ žajte mu troško prijazne lica, da me pa s’ barem nekoliko čerkah razveseli. Imava jošče si toliko pogovoriti v’ posli, kojega mi je z’ vašoj luboj pomočjoj na pleča nametnio. Žali bože, ki ga je toliko pomnožio — ili posedmerostručio! Ma on — i vi znate s’ menoj zadovolni biti! a—b—c— č ino d do dok le sem jurve iz 4 slovarah t. j. Štulia-Volt.-Štef. i Murka spisao. Ostale bude leži v’ red spraviti — de so ne tako obilni. Ali dino dvojim —- ki bi mi bilo moči mojo zadačo rešiti v’ pri- hodnih 3 mescih —■ koje hoče moja besposlenost jošče terpeti. Bog mi daj samo enkrat sve v’ red spraviti — spisava se potem hitro! Radi g. Kočevar kaj? se moji drugi sudelavci kaj tru- >) Odziv na Vrazovo pismo, ki je natisnjeno v Delih V. 354—355 in datirano: „Pod Četrtkom d. 21. g. 1844“; iz tega Murščevega lista je raz¬ vidno, da je Vrazov datum umeti z 21. aprilom 1844. 222 dijo? Jas nikaj neznam! Ste vi privolili k’ pravilam, ktere sva s’ g. Koč. ustanovila?! Dogučta si dino do tenkega sve — kaj bi bol probitačno bilo. — Dokle ne spisujemo — se preveno lehko kaj premeni. Ma groza me obhaja — kam hoče naš slovar narasti! v Primetiti moram — i vas prositi da g. K. priobčite, ki se mi Stulov način ne dopadne, i ki ga ne nasledujem — što se poslovic i prireči dotiče. On stavi na priklad : do danas, do dan današni etc. do jutra - do is ti ne etc. v’ red azbučni pod: do in ne pod: dan, jutro etc., kam takso pri¬ redje dino sliši po moji misli. Kdo hoče — poslovice i fraze kod priloga ili predloga izkati namesto pri imeni ili glagoli? Javite mu tudi — da Štulia more pri g. tehanti Slomšeki dobiti — či še ga nima. Oni ga imajo. Tudi jas, kak sam oblubio, hočem mož beseda biti — ako je taka turska sila. Najleži se drugoga zvezka znebim. Vaše dojdoče knige hočem po mogočnosti razprodavati. Samo to mi hoče razprodajo jako motiti — da ima mnogo predbrojitelov, kajti na me se je nikdo ne zanašal. Odehnite si dobro od vaših halabuk — v’ jesen se hočeva v’ Celji pa viditi — jas pridem pa v’ Dobernske toplice. Hočem si betežno zalego čisto pregnati. S’ Bogom — pozdravite mi vašog kučegazda i sve domorodce — i ne pozabite na Vam 22. Travna 844. vernoga prijati 1. Muršec. 25. (19. I. 1845 .) l ) Račun za knjige. — Muršec, član Matice Ilirske. — Slovar. Dragi čestiti prijatao! Eto vam dino enkrat računa i nekoliko novacah. Od 52 komadah kola III. je predanih 23 ko- madah a 45 x.17 f 15 x (2 sam poslao v’ knigarnici 27 njih jošče ostane.) 10 kom. iskric a 15 z.2 f 30 5 kom. Prošastnosti a 40 x.3 f. 20 x (To so još lajnske knige).23 f. 5 x Koje ste mi zadnič poslali znesejo po vašem računi 22 f 4 x a po mojem, da nečem Iskric drugači ko po 15 x predavati, samo 21 f 44 ‘) Odziv na Vrazov list z dne 20, 27. nov. 1844. (Dela V. 359—361.) 223 Od totih vam pošlem.17 f 55 Potem za dug g. Macuna ....... 9 f Za 7 predbrojitelah, za koje je g. Šterman ni denarov poslao.3 f 30 Potem jošče za 3 predbrojitele.1 f 30 name: za g. Macuna I ŠSSf 2 ‘ ^ *»**■ PHom« Zadnič, kako sam vam obetao, za se, da budem sučlan vaše matice — i deležnik po nji štampanih kni g . 50 f sr Ukupno . 150 fCM Za zadne knige imate još tedaj dobiti . . 3 f 49 x Što hočete, da se z’ ostalimi Kolami zgodi — kao tudi s „Slavami Lepote 11 , kojih još imam 10 komadah ? Za 10 x so tote lepote svakimu predrage. Kda budete nove knige poslali, priložte za g. Krampergera Osmana — i prijašne dela od Demetra i K. Saksinskoga — letošnje sam mu poslao. Tudi si želi — ako mogoče, broj 1. in 24. od Danice od 839. za platjo, da mu menkata; Ravno tako A n tol o gi o. Da sam ja zvarho mojih posvetnih žel dosegnio — ste čitali venda — ma vazda je novih skerbi i poslov na duge čase. Molim vas tedaj pošiljajte tečas — dokler se troško ne skoplem — knige g. Stermanu ili komu drugomu boguslovcu. Kod mene je preveno teška prodaja — da se ne dohaja lehko, kao v’ seminiše. Glede slovara sam meni odlučen posao predao g. prof. Matjašiči. Z Bogom moj verni domorodac! priporočte me ponižno ovdašni gospodi, koju sam imao čast u jesen pohoditi i se spoznati. Srečno Vam veren brat i prjt V Gracu 19. Pros 845. I. Muršec. Za hiter odpis se vam priporočim. 26. (14. IV. 1846.) Predplatniki na Drobničev Rečnik. Ljuba duša! Od dne do dne vam čakam na naročene Dr. rečnike ali neče jih biti. 224 Tukaj vam tedaj spet druge naročnike pošlem imena, denarji pridejo za knigami. pa samo Ali slobodno jih nekoliko več pošlete, Srečno Vaš V 46. tode zdaj je pusto. Muršec Živkov. 27. (3. XI. 1846.) Razpečavanje knjig. — Delniško društvo za izdavanje ljudstvu namenjenih knjig v Zagrebu. Dragi prijatelj St! Po vaši želji sim pozvedel pri Groderu ali ne zvedel kako želite; Sterman še ni trohe poplatil. Ali 16. t. m. dojdem jas v’ Murek, gde on zdaj kaplanuje, ino ga hočem na toti dug spomeniti. Tudi jas še imam neke rajniše od njega iz knig dobiti, kere sim mu na odajo predal — ino že vam naprej denare za nje odrajtal. Tudi z’ Raslakom sim govoril — bogoslovci bodo naj beržej kaj knig kupili, kere so napomenjene, da imajo više 80 fl v’ svoji peneznici. Tako je tudi g. Postiči pri Damiani jako drago bilo imena novih knig zezvediti, samo kvar, da ste ni cene pripisali! Jordanove knige se bodo taki odpravlale. Žali ovdešne knigare da z’ vami u Zagrebu nemre boljiga i bol probitačniga bol Intriga posla imeti! Že Vukotinovič mi je v’ jesen vesel glas prinesel, da ste vi tajnik matice postali. Serčno sim se tomu raduval — i bolje še se budem, či si hasek tote časti v’ bolši versti podvojstručite. Unidan je g. Caf pri meni bil. On je svojo učeno tabe- larsko slovnico v’ 14 Jezikih zveršil ino da tukaj čerke spisa- vati, po kerih se bodo nove rezale ali zlivale — v’ Lipnici — tam bodo knige natisnjene. Z Bogom. Priporočte me tamošnim p. n. znancom ino ne nehajte ljubiti Vašiga vern. prjtla 3./11. 46. J. Muršeca. G. Franju Žužel kapelan kod s. Marka u Zagrebu mi je natisnjen list poslal me pozivajuč neke akcie rešiti za izda- vanje ino razprostiranje prostomu puku namenjenih knig. Vo¬ lite mu u mojem imenu toti ponudbi odreči; moje okolnosti so tomu poslu protivne — ako ravno ne serce. 28. (8. XII. 1848.) Razpečavanje knjig. — Ilirščina v Sloveniji. Predragi prijatelj Stanko ! Molim Vas, dajte si g. boguslovca Vojašeka iz seminišča priti — ali mu prikloplen list noter pošlite. Vi bote od njega 5 fl sr. dobili. Za četiri fl. mi blagovolite „Iskric“ poslati a 12 xr , kupno 20 komadov, 1 fl pa obderžite sebi: ga budem odšteo od tukajšnih vaših iz knig rešenih denarjev. Žalibože! da jošče jaz njih nešto imam, a nešto g. Razlag, kao budete iz njego- voga računa sprevidili. Nadam pak se, da se če v’ naši družbi Sloveniji, koja se sada tudi s Iliršino marlivo peča, skuz leto mnoga kniga prodati. Zdravi i srečni bili i vsi domorodci, koje serdačno pozdravim. Vaš v Gradcu 8/12 48. isk prjtl J Muršec. 29. (31. XII. 1849.) 1 ) Slovensko novinarstvo, uradi; mladina. — Majerjev a „Pravila“. — Palackega pisrpo in državni zakonik. Preljubi Stanko! Na koncu staroga leta Vam po Vaši želji oznanim, da Vam hočem 2. Januara tu vaše peneze na poštu dati. Berž čas dobim do one dobe že več naročnikov za rečnik — ker sem ga pri naši Sloveniji i u semenišču razglasil — kakor druge knige. Če matica tičas meni i naši družbi, koja tudi en komad dobi na ime grfa Bakovskiga, knig ne odpošle, jih znate skupa odpraviti. Naše slov. liste tako podupiramo i naračamo, kolikor komu možemo — i vi vidite, da saj novinarstvo ne zaostaja. Kadar pak so enkrat uradi slovenski še bude vse bolj napre¬ dovalo. Sedaj še se z vekšine le mladost za narod poganja — ) Odziv na Vrazov list z dne 24. dec. 1849. 226 vsakdanja potreba bude naj boljša podpora. Zalibog da ni več časa. Z naših novin vi uvidite, kako se Vam Ilircem približu¬ jemo. Naj da Vaše novine tudi nekaj uzajemnosti pokažu — saj u dvabroju. Progovorite da vi enkrat u smislu Majerove knige: „Pravila za izobraževati ilirsko narečje.*' To bi kaj kaj poma¬ galo. Prite le eno ali dve stopinji nasproti — mi jih gremo vam 15—20. Barem bi sostavek kod vas naš trud uspešno podupiral — i zapreke odvračal Promislite to. Naša mladež se precaj jako ilirščine uči — i češčine. Palackovu pismo pride ravno o pravem času. Vem — go¬ tovo —- da so nameravali sadaj samo — nemški deržavni za¬ konik izdajati. To jih bude strašilo. Srečno. Veselejše novo leto! Vsem vlastencem! 31/12 49. J. Muršec. 30. (Nekako sredi marca 1850.) 1 ) Račun za knjige. — Wiener Kirchenzeitung. — „Knjigo- tržno društvo “. Predragi Stanko! Dolgo ste morali na denarje čekati — alj mi jošče duže na riečnike, kterih sem ne davno 25 iz Beča dobil, tedaj več ko sim naročil, ali niso bili bez troška, nego 1 f 24 xr sem moral platiti, i za vaše knige iz Zagreba 1 f 36 xr = 3 fl. Od pervih rečnikov sem prodal jih 16, 40 fl. 1 odračunil kapi. Strajnšaku, 1 družbi Slovenii, ki se vam lepo zahvali; 3 pa obderžim za nas ude vaše Zagrebaške matice, ker nam knigoteržec Dirnbok ne hoče nobenega dati, rekoč, da mu od matice ni naročeno. Naj vam tedaj matica 3 komade plati. Oni so za mene, za g. Rižnara i za grofa Bankovska. ') Ta podatek časa je brczdvomcn radi opombe o Murščevem članku v „Wiener Kirchenzeitung"; ta članek je izišel v 30. broju, dne 9. marca 1850 (gl. zgoraj str. 104, pismo Scb. Brunnerja!); besede, da se članek nahaja v zadnjih njenih brojih," pričajo, da je za brojem 30. izišlo še nekaj brojev »Cerkvenega lista", ko je Muršec pisal to pismo; dne 12. marca je izišel broj 31., dne 14. marca pa br. 32, dne 16. marca br. 33. S tem je jasno dokazano, da je pismo pisano kakih 8 dni po 9. marcu 1. 1850. S to ustanovitvijo se zlaga začetek pisma, ki govori o Drobničevem Rečniku (1846—1849, gl. začetek prejšnjega pisma!), pa tudi konec, kjer čitamo, da ne bode nikdo hotel pristopiti »knjigotržnemu društvu," dokler nc bodo po novinah razglašena imena »imenitnih soudov in podpornikov te stvari koji so že podpisali." Zakaj »Poziv na podpis na dionice za na- rodnu knjigarnu i tiskarna u Zagrebu" s podpisi začasnih odbornikov (Ambrož Vraniczany, Naum Mallin, Pavao Hatz, Dr. Alekso Rakovec, Stanko Vraz) so prinesle »Jugoslavenske Novine" 9. aprila 1850 (v drugi svoji številki). 227 Tak še mi ostanejo 4 rečniki na dolgu. Od drugih knig še mi je ostalo: 2 kom. Narod, piesnih ilirsk a 1 f 20 x = 2 f 40 1 „ Samouk a — 15 x 4 „ Basnih Obrad. knig I a — 10 x 1 „ II kolo a — 60 x 1 „ III „ a — 50 x t. j. 4 t 45 x vsih pa ste poslali za 9 tl 6 x — 4 f 21 I od poprejšnih knig še je tukaj pri meni: 8 basni I. kn. Obradoviča 1 bačka vila, zvez II. 1 zemlopis Seljanov I. kn 4 IV. kolo 12 III. kolo 1 Kolarov cestopis 1 J. Padovca 3 pesmi za klavier (na ktere sim vam že več zaračunil, ko prodal) Zdaj Vam tedaj pošlem za rečnike = 40 fl. sr. za druge knige. = 4 f 21 x Ali prt. Kvasu ta čast ni bila po volji, i neče je više, tudi pri g. Dr. Robiču mi je težko bilo te denarje tirjati. Graničar Vukaševič me je poprosil, da bi hteli poslati I. del Gundoliča (Osmana) i „sokol Hrvaški 11 od Stoosa. Usled prikloplenoga lista še ima g. Stopfer pravico do nekterih zveskov rečnika i me prosi, da bi mu je matica poslala. Prosim i pooblastim Vaš", da bi Sudslavische Zeitung ho¬ tela sprejeti iz Wiener Kirchenzeitung oni sostavek, kteri se v zadnjih njenih brojih znajde nad podpisom: Ein slovenischer Priester. Naj se daleko po svetu zve krivica, ktera se nam dela. Wienerkirchenzeitung ima gotovo kdo Vaših duhovnikov ali vrednik cerkvenega lista; potrudite se po njem. Kako naše stvari stojijo, tako berete in vidite — ne bolje ko vaše. Jaz storim kaj zamorem — ali sila je čres ves naš trud. Srečno. Vsestranim znancem in domorodcem serčani pozdrav. Resen! kaj pa je z onim mešnikom Vojačekom Dra- gutinom, za kojega sem Vam 2 pismici poslal i ga za mu 228 posojenih 5 fl terjal? Naj varda plati. Mene silno žali, ako du¬ hovnik laže — in dolga ne plati. Srečno J. Muršec. G. Postiču sem obljubil biti soud knigoteržnega družtva ali dokler po novinah ne razglasite imen imenitnih soudov in podpornikov te stvari — koji so že podpisali, i kojih upliv in čast je poročtvo tega spočetja, Vam nikdo ne bode htel pristopiti. „In peto“ imeti ne velja nič. 31. (Najbrž maja 1850. 1 ) Vraz učitelj Kappelnu. — Kranjc. — Vukotinovičeva hči. Dragi prijatelj! Ker ste vi, kak zvemo, učitelj velimogočnega g. Kapel-na, se mahom domorodec i prijatelj Krajnc v priloženem pismu k vam vteče in vas prosi, da bi mu ga priporočili. Za to i jas vas prosim, ker je imenovanik pošten človek, kteri ima, kako mislim, dovolne uradne znanosti. Ma črez to mu dajo odpo¬ slana svedočtba pričo i Kapel ga tako osebno pozna. Vukotinovič. spravi svojo hčerko k gospojam od serdca Jezusovega, ki naj bolje odgajajo, i za dober kup. Rad sem, da sem ga mogel v ti reči nekaj upotiti. Še vam dolžne denarje vam pošlem, kadar Vukot svojo hčerko sem pripelja, ker menim da bodo dolžniki do one dobe platili. Srečno Vaš isk prijtl J. Muršec. . 32. (16. 7. 1850.) Vrazova bolezen. — Murščevo ,,Bogočastje". — Kame- norez z romunskim napisom. Dragi Stanko! Drugokrat že slišim, da jeste — Bogu bodi potoženo, nekaj mršavi i bolani! Bi se vam ljubo zdravje skoro povra- ‘) Leto in mesec, post quem non, brezdvojbeno določuje opomba o Vukotinovičevi hčeri. Irena Vukotinovičeva je namreč julija leta 1850 prišla v zavod „Gospa srca Jezusovega" v Gradcu, ki je 1. 1846. bil usta¬ novljen za odgojo deklic iz višjili slojev. Prejel sem iz zavoda samega to-le izvestje: „Irene Vukatinowich, geb. 28. Aug. 1839, weilte von Juli 1850 bis Sept. 1854 hier im Pensionate. Ihr Vater war H. Ludwig von Vukatinowich, damals wie es scheint, in Agram lebend." Terminus, ante quem non, je določen s časom prejšnjega lista. Sploh pa je Kappel prišel še le jan. ali febr. 1850 v Zagreb, kjer je bil ministerijalni svetnik finančnega odseka (Prijazno izvestje g. prof. dr. Šurmina). 229 tilo! Da si lahko eno stekleničko lekarije kupite, vam hitro odračunim za sledeče knige sledeče denarje: Za 4 rečnike a 2 f 30 xr — 10 tl — Za 2 Ozmana — pozneje poslanoga = 4 fl 30 xr Za 1 del rečnika od g. Štopferja = 1' f t. j. 15 fl 30 xr od ovoga si odračunim 4 fl za 2 komada vam poslane Krempelnove dogodovšine; tedaj = 11 fl 30 xr Zraven, ako toliko morete, vas lepo prosim; ima u Za¬ grebu kojega knigovezca, kojemu bi se smelo za 10% v pro¬ dajo poslati i zaupati na samo tverdo vero ili pošteno besedo nekoliko knig? Spisal sem namreč ,,Bogočastje sv. katolške cerkve“, se pri tem ravnal po naših tako zvanih novih oblikah, koje se ilir- ščini približujejo, in drago bi mi bilo, ako bi se tudi kod vas nektere knige razprodale. Kniga, lepo natisnjena 12,} pol ob¬ sežna, lično zvezana stoji samo 30 ili 33 kr. Za naše vzajem¬ nosti voljo bi mi to drago bilo. Duhovnikom in ljudstvu bode jako ugodna. Ali se vam Zagreb predaleko od naše meje zdi in da bi bolje bilo u Varaždinu ju v prodajo dati vernemu človeku ? Ako možete, mi volite, ko naj hitreje na to odpisati — da zamorem do šolskih izpitov knigo, koja je tudi za darila prav prikladna, hitro odposlati. Še jedno. Ne davno mi prinese en tukajšni slikar jako izversten kamenorez z Romunskim nadpisom i podpisom, da mu pretolmačim. Obljubil sim — ali eden tukajšni graničar, koji govori nekaj Romunski, i na kojega sem se zanašal, mi je samo nadpis prestaviti mogel, kojega na robem stranu pri¬ danega lista po nemškem berete; ali podpisa ni mogel pre¬ staviti. Vendar se mi je za vaše povestnice voljo važen zdel, ročno sim ga s olovkoj prepisal i vam tukaj ravno ti pervopis pošlem. Prestavite ga i prilično mi prevod odpišite — ali ako kteri vešti Romunec v Gradec potuje, neka k meni dojde, da si sam to lepo važno sliko pregleda in prebere. Srečno 16/7. 50. Dr. J. Muršec. Pregled Vrazove — Murščeve korespondence. Vraz Muršcu: Muršec Vrazu: 30. oktobra 1832 (omahljivost Vra¬ zovih slovenskih prijateljev)**- 1 ) 25. decembra 1832. ‘) Smer puščice kaže, od katere strani se je dopisovanje začelo. 230 29. junija 1833 ( „Sloveno-politi“ Gradcu) ■4« 9. junija 1833 v 13. julija 1833 3. „listopada“ (novembra) 1833 „naše novine") 5. decembra 1833 ( naj se mu poš¬ ljejo v Gradec knjige) [Eno pismo ni dospelo] 4. januarja 1834 ( nabiranje narod¬ nega blaga) 6. »prosinca" (januarja) 1834 4. januarja 1835 („ narodne novine horvatske") ? 3. decembra 1835 ( prevajanje Kri¬ štofa Šmida) 20. decembra 1835 [4. marca 1837 ( Plohelnova štipen- l dija) (Okoli 12. marca 1837 ( Kranjska Čbe- 12. marca 1837 lica, Krst pri Savici)') Na Jurijevo 1837 („ Metuljček “) Po Jurijevem 1837 J 2. decembra 1837 ( Slovenske go¬ rice) 13. decembra 1837 18. februarja 1838 ( Ruščina. Dr. Ko¬ čevar. Kotlar) 2. marca 1838 (Vrazova pesem »Hvala Nj. c. visokosti nadvojvodi Joanu“.) 20. IV. 1838 [Muršec prejme 17. decembra 1838 iz Zagreba ( lite¬ rarno življenje v Zagrebu) (Početkom julija 1838 je Vraz Muršcu poslal knjige) ? 2 bali »Vedežev"] 30. decembra 1838 24. februarja 1839 21. julija 1839 Zadnje dni julija ali v začetku av¬ gusta 1839 24. decembra 1839 ’) Pismo natisnjeno v Vrazovih »Delih" V. 154—155. 231 19. februarja 1841 („ narodni bal" v 232 II. lAursec llakodu HorvatuU) (20. XII. 1841). „^or^Zn" — Tez-zro L« /r/e/ro §Zo/Zw F^o/s. — 6w/ ^4ZZe/7r^. Lieber Freund ! Obgleich ich dich schvn eine geraume Zeit nicht sah u dir noch eine längere Zeit nicht schrieb, so dachte ich doch häufig an Dich u deine Freundlichkeit. Sie ist es, die ich auch mit diesen Zeilen in gefälligen Anspruch zu nehmen mir erlaube. Und ich weiß, daß ich auf sichern Grund baue. Ich bedarf nähmlich dringend für meinen Eleven u dessen Fr. Schw. zum slavischen Unterrichte das deutsch-windische Erzäh¬ lungsbuch, wie es in den Landschulen unserer Gegend im Gebrauche ist vd doch war. Hier ist es nicht zu haben. Vielleicht hat sie H. Ferlinz — ich zweifle nicht daran. Und falls nicht so habe die Freundschaft Dir selbes durch irgend einen alten Lehrer zu verschaffen — u mir thun liehst bald zu übersenden. Meine Preise ist: Paulnsthorgasse 1^ 64. I Stock. Frage zugleich gütigst den H. Kostanjovetz ob er ein ihm kürzlich übermachtes Geld erhalten habe? und sage ihm, daß ich sehr — sehr — verdrießlich auf ihn bin . . Deine Auslage werde ich mit Dank erstatten. Als eine kleine Recvmpens theile ich Dir die Neuigkeit init, daß H. Fürstbischof von Triest — I/aunilrer der Erste — IVIesutar Hofrath der Zweite u H. Gub. Kraus der dritte im Vorschläge für Gurg sind. Dabei heißt es schvn — daß man den Ersten bereits für zu alt erklärt — der Zweite sich gegen die Annahme geäußert u somit der Letzte der Erste würde. Allem Anscheine nach wird Graf Steins die vbersteierm. Pfarrn Pöls nnd Wells erhalten, denn man wagt nicht zu kvmpe tieren. Wie behagt dir Marburg? Empfehle mich unterthänigst dem Hochw. H. Kreisdechant — grüße mir den Michelitsch u vergesse meiner ersten Bitte nicht. Zu jedem möglichen Gegendienst mich entbiethend mit aller Achtung u Freundschaft Dein stari Znanec 20/12 41 2os. Miirschc) Us vesele svetke ino veselo novo leto ! >) pismo se rikM-ijg v iVturZievi rgpuZöini; nsjdrL Zn IViurZec ir lrnkeZgkoli vrroks ni octpostsl; poZtnili LiZov ni ns njem. 233 III. Muršec Macunu. ( 1846 — 1861 .) Pregled Mursceve — Macunove korespondence (Gl. A, XX!) Macun Muršcu: Muršec Macunu: ? »*') 19. decembra 1846 iz Trsta ( natečaj za profesuro na gimnaziji v Trstu ) 7. marca 1847 (Koseski) 25. oktobra 1847 (Murščeva slov¬ nica) 17. januarja 2 ) 1848 (Koseski in Iliri) 16. januarja 1846 ( natečaj za pro¬ fesuro na celjski in mariborski gimnaziji) 6. marca 1846 (natečaj na mari¬ borsko gimnazijo) 2. januarja 1847 (spisovanje slov¬ nice; „spisatel rečnika troskom matice izdaniga“ Drobnič: Ko¬ seski.) 22. decembra 1847 (Murščeva slov¬ nica; puntarski pogreb ptujskega poštarja in graškega mestnega uradnika Navršnika; Koseski) Okoli 11. junija 1848 ( volitve v državni zbor; italijansko bro- dovje pred Trstom) * *) ? Meseca avgusta 1848 (knjižni jezik; slovanstvo v Trstu)*) ') Smer puščice kaže, od katere strani se je dopisovanje začelo. *) = „sečanja!“ >■) To je list, ki je v Domu in Svetu 1901 natisnjen od str. 651. do 652. Približnji datum se more listu tako-le ustanoviti: Terminus post quem non so volitve v državni zbor, a te so se vršile 20. junija 1848 (Novice z dne 28. junija). Terminus ante quem non je tista številka Novic, kjer Bleiweis izjavlja, „da više politiškog ne primlje više/ a to je številka z dne 10. maja. Macunov list je torej med 10. majem in 20. junijem. Opomba, da je bil Koseski razjarjen, „jer fe je ljubljanska ..Slovenija" za flovesnu, literarnu, ni pa za političku utsrojila," pomakne list v mesec juni; zakaj pravila ljublj. „Slov. društva" s to določbo so bila sprejeta dne 6. junija; ipak mora biti do 20. jun. še precej časa, kajti Macun se misli še ponuditi za poslanca v Beč. Na ta način se nam je okvir, v kojega bi mogli postaviti Macunov list, močno skrčil. Sedaj pa pride opomba o sardinskem parniku, ki se je „za noč od prošastog četrtka do petka pokušal več drugi put" ukrasti v luko. ..Journal 16 234 Zadnji teden meseca oktobra 1848 (vseučilišče v Gradcu; Slavjan- sko društvo v Trstu) **■') 7. novembra 1848 (zedinjena Slo¬ venija; ilirščina v šoli) 2. decembra 1848 [slovstvena kre- stomatija „Cvetje jugosl."; Slavj. društvo v Trstu; sloven¬ ščina na tržaški gimnaziji) 10. decembra 1848 (slovenske slov¬ nice) * 28. julija 1849 (naročniki na Macu- novo „Cvetje jugoslavj.") „Triest 30. (?) Od., Gratz 1. Nov.“ 1849 (Macunova krestomatija; slovanski jeziki na gimnazijah; čitanka za nižjo gimnazijo; Slovenska Matica) *) ? des čsterr. Lloyd“ je poročal dne 8. junija 1848 iz Trsta z dne 7. junija: . . Das gestrige Kanonenduett zwischen unserer Batterie und dem feind- lichcn Geschwader hat uns einige interessantc Trophaen eingetragen," a v poročilu iz Trsta z dne 9. junija: „Gestern abends . . . hatten sich zwei feindliche Dampfer dem Hafen genahert, allein sie \vurden von der Batterie auf St. Andra gehtSrig bewillkommt, auch diesmal haben unsere Kanoniereihr Ziel nicht verfehlt. Wie wir horen, haben sie einem Dampfer den Mast weggeschossen und ihn auch sonst beschadigt . . . Der Rest der Nacht verging dann ruhig und heute in aller Friihe erblickte man dic feindlichen Schiffe im Angesichte des Leuchtthurmes vor Anker . . . Der Hafeneingang zwischen dem Leuchtthurm und dem neuen Lazareth ward im Laufe des gestrigen Tages durch mit Ketten verbundene und an Bojen befestigte Balken verbarricadirt ..." (Posnel po Laib. Zeitung). To sta torej napada in sicer prvi z dne 6. junija (to je bil torek), a drugi z dne 8. junija ponoči (to je bila noč od četrtka do petka); na ta drugi napad se nanaša Macunova opomba, toda pisana še ni bila dne 9. junija (v petek), ker slišimo o noči od „prošastog četrtka do petka.“ Nič pa ne ovira misliti na soboto (10. juni) ali nedeljo (11. juni); potem se je začela blokada luke, a te še Macun ne omenja. 4 ) To je list, natisnjen v Domu in Svetu 1901 od str. 650. — 651. - Brezdvojbeno je pisan avgusta 1848. V listu se imenuje 9. broj »Slovenije", a ta je izšel dne 1. avgusta; na drugi strani pa tudi čez mesec avgust ne smemo iti, zakaj Macun vpraša Muršca, ali ga »početkom budučeg mesca" najde v Gradcu, in proti koncu pisma, ponavljaje vprašanje, ali bode „o po- četku Rujna" v Gradcu, češ, okoli drugega septembra misli odpotovati. Očividno je misliti na prve dni meseca avgusta (3.— 8. avgusta?). ') To je list, natisnjen v Domu in Svetu 1901, str. 654. Odgovoril je Muršec na ta list šele dne 7. novembra, ker se je jcdva 4. vrnil s potovanja. Terminum ante quem non določa opomba, da je Koseski predsednik tržaškega Slavj. društva; to je poročala kot novo vest »Slovenija" dne 24. oktobra. S to mojo ustanovitvijo se ujema: 1) za šole se že mudi, 2) a ni se še začelo s poukom (»bom učil"). Prim. Novice z dne 27. sept. 1848: »Za¬ četek šol v Ljubljani za vse šole sploh bo še le o Vsihsvetih". j Naznanilo Macunove krestomatije je prinesla »Slovenija" 20. jul. 1849. “) Zgoraj je podan poštni žig lista. — Leto 1849. je brezdvomno. Ma- cunovo »Cvetje" je izšlo jeseni 1. 1850. Prim. »Dokladni list" Novic z dne 13. febr. in 23. oktobra 1850. Prim. tudi drugo Miklošičevo pismo in pa Murščevo pismo Macunu z dne 16. jul. 1850! V »Domu in Svetu" 1901 je ta list natisnjen od str. 709.—710. 235 ? 16. julija 1850 ( Macunovo „Cvetje“ in Murščevo „Bogočastje‘j * 20. junija 1851 (Muršec komisar pri maturah na hrvatskem) ? 29. junija 1851 (o istem predmetu) 13. oktobra 1851 (Macun ovajen za ' „ panslavista“) 20. februarja 1855 (Zagreb; graška gimnazija) * ? 25. januarja 1861 (Macun v Ljub¬ ljani; Primic; nasvet vseslo¬ venske deputacije na Dunaj) IV. Muršec »Slovenskemu društvu" v Ljubljani. 1 ) (1848—1850.) 1 . (25. VIII. 1848.) Podpora Hrvatom. Slavno družtvo! Tukaj hitro pošlem za brate Hrvate 40 fl. sr. ino sicer 20 fl iz denarnice Graške Slovenije, 20 fl pa od mene. 25/8 48 Dr. J. Muršec 2 . (13. V. 1849.) Prevajanje zakonikov. Slavni gospodje! Komaj se podstopim Vam pridane popravke ali premene v obziru poslovenjenih postav poslati; znabiti, ki samo takše reči povem, ktere ste vi med sebo pretresaje že zavergli; ali de vi to želite ino hočete tudi drugih misli zvediti, sem po moji enostrani vednosti modruval — sam samec, si rekoč, de včasi mnogim podleti, kar potem slepo kure najde. Zato mi ne zamerite prederznosti. Spoznam važnost zrokov, ki vas silijo skoro besedoma poslovenjati, inače bi zlo dobro bilo, dolge nategnjene nemške ‘) Izvirniki v Rudolfinu v Ljubljani. 16 * 236 stavke razdeliti v več krajših — lepo po našem; takrat bi tudi priprosti vse lahko razumel; ali kaj si čemo, ker še se moramo tujšini vklanjati!! Hvala Bogu de je že toliko dal! Zraven naročim za našo družbo Slovenijo 12 iztisov I. dela poslovenjenih postav — po 3 fl. Z Bogam 13/5 x ) Dr. J. Muršec, tajnik. 3. (24. III. 1850.) Prešernov spomenik. — Slovenščina v šoli. — Konec „ Slovenije". Slavno družtvo! Za spomenik, ki je preslavnemu Prešernu namenjen, pošlem tukaj v imenu naše družbe Slovenije 10 fl sr. Dar je mali alj serce ne. — Kam bote le rajnemu ti spomenik posta¬ vili? ali na njegov grob? ali v belo Ljubljano, slovenščine sredino? Mi bi ga radi celem svetu pokazali. — Kaj bode s Slovenijoj? bode zaspala? Tedaj nam bode beseda do naroda podrezana, in ob nas bo. Le tega ne! Zmota — bi rekel laž, ki v večernem Gračkem listu N 67. glede moje prošnje stoji, je — mislite si — iz Bečke ministerske vredniške pisarnice! — Sam Bog nas obvarji. Srečno 24/3 50 Dr. J. Muršec tajnik dr. Slov. Ravno zvem od samega vodja tukajšnih normalnih šol, da mu je ministerstvo na prošnjo za slovenskega učenika, ki bi po novi osnovi tudi pri teh šolah slovenski učil, odgovo¬ rilo: „da ni treba se s tem tak nagliti, in da se naj čaka, jeli bode takšega poduka resen treba." Zraven mi pove, ker je že tudi za Celje odločeno, da ima poduk v slovenščini le prosto- volen biti. Naj beržeje bode za vsakod tak — pri vas in v Celovci! — Mislim, da ne smemo molčati. Ravnajmo zložno. Jaz se bom še enkrat za našo pravico potegnul — (razložno in ostro) in v Celje pisal, da enako storijo. Pogovorite se Vi z Celovškimi domorodci. To pak more hitro biti, da pride od¬ loka do konca šolnega leta. Nadam se, da je g. Blaznik mojo prestavo in sostavek iz Dunajskih v cerkvenih novin dobil, da še se vsaj to po Sloveniji razglasi. Če nam prestane, še vsaj enkrat g. duhovnike krepko nagovorite, ko zadnokrat Dr Bleiweis, da ne prejimljejo nem- >) Letnica dana v pripombi: »prejeto 16. velikiga travna 849." 237 ških oznanil od oblastnij in da v naj kmetovje ojstro vse po slovenskem pisano terjajo. — Še enkrat — če ne bode več Slovenije — ne bomo mogli več k narodu govoriti, in pravice bodo se mu vnemar kratile. 1 ) 4. (15. XII. 1850.) Naročba na „Atlas živinskih obrazov". (Gl. 34. Dokladni list Novic 1850.) Slavno družtvo! Ker iz ust p. n. g. Dr. Bleiweisa zvem, da so naznanjeni živalski naravni obrisi ne samo izverstno risani, nego tudi barvani — iluminirani, in to tudi izverstno, se na celo delo ali vse zvezke naročim. Blagovolite tedaj tudi me med naročnike zapisati pod naslov Dr Jož. Muršec, učitelj verozakona u sta¬ novski rečni učilnici u Gradcu, polek Francovih vrat št. 14. Srečno! Srečno! 15/12 50 Dr. J. Muršec V. Muršec Josipu Sinku. 2 ) (1894—1895.) 1 . 30. V. 1894. Nova šola pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah. Prečastiti preljubi gospod župnik! Hvala Vam za prijetni dopis. Premili Bog pomagaj, da bi vso stavbo tudi srečno dognali brez vsake nezgode in nesreče. Pošlem Vam od svoje strani zaželjeni spis na trdnem papirju. Druge zadevne stvari po¬ skrbite blagovoljno sami in jih pristavite. 2. junija Vam pošlem tretjih 500 fl, Strtih pa, kedar jih hočete. Zdrav sem dovolj --- Z Bogom Vam zahvalen prijatelj 30/5 94 D r . j. Muršec. ') Pod pismo je s svinčnikom pripisal (pač) Bleiweis: SBierter geitung 9tr. 56. jgrefjfcurg ®itnbmacf)ung. SJtit ©rlajj bež tj. SKtnift. bež ©uit. u. Unterridjtž bom 20. Febr. uutrbc angeorbnet, bafj gleid) mit SBeginn bež 2. ©emefterž baž fattjoL Stjmn. urtb bie 'tttabemie in $re §6 ur g alž beu tjdje SeJjranftalt beljanbelt, bnjj Untemdjt an Mejen ©taatžanftalten burdjauž beutjcl) erttjeilt toerbe. gugleiri) ift ©orge ga tragen, bajj fovoof)! SRagtjar. alž slavische ©pradje alž freie 2e£|rgegenftdrtbe grflnblid) gclefirt roerben. ^repurg 1. /Otarj 1850. jKiuift. ©omtntffftr Hcinrich Graf Attems. 2 ) Izročil mi č. g. Josip Sinko, sedaj župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. — Glej sub A. 238 2 . (22. VI. 1894.) Šola pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah. Visokovredni predragi g. župnik! Veseli me, da se tako urno in pridno šola zida. — — — Pošlem Vam četrtih pet sto goldinarjev, da se rešim obljube. Bi imel, bi rad prevzel sam vse stroške — mili Bog daj svoj blagoslov! Brali ste, da sem se k pogrebu p. n. g. K. odpeljal ob 10'/ 2 in ob 6. tih spet nazaj - Ze vsem spoštovanjem ves Vam udani prijatelj 22/6 94 Dr. J. Muršec 3. (19. VIII. 1894.) Murščeva ustanova. — Šola. — Stara leta. Predragi vvr. g. župnik! Ako ni iz moje rodbine in rojstne župnije sposobnega dečka za mojo ustanovo, se bo že drugod kak primeren našel, da ga priporočite škofijstvu ali mu izvoljo prepustite. .... Ker so mi moje starše čutnice bolj rahle, in mi je drdranje na železnici že zadnjekrati skoro preveč zdražilo, ne pridem to jesen domov, in se nadajam, da mi bote ljubi sestri še tudi prihodno zimo prezimili — in tudi jaz, ako je božja volja, in me drugokrat Bog bolj podviza domo. — Pregovor pravi sicer, da ostane srce vedno mlado in se ljubezen ne postara in njena blaga moč, ali telo se stara in volja peša! in ne pusti, kam bi ovači rada. Zastran šolskega prineska me je „Gospodar“ ali g. učitelj dokaj pro¬ slavil in dramil sokrajane — Bog daj uspešno!- Vam udani prijatelj 19 8 94 Dr. J. Muršec 4. (8. IX. 1894.) Nova šola. — Muršec častni občan. Velečestiti preljubi g. župnik! Kakor čujem, zadeva Vam šolska stavba dokaj truda in skrbi, da Vas nemorejo Bolfenčani, in jaz dovolj zahvaliti . . . Pošlem spet 20 fl za župnijske uboge; 20 fl za dijaka * * *, 35 fl Trnoški in 35 fl občini Višečkega vrha za njuni denarnici, in v dejansko zahvalo, ker ste me izvolili častnega občana in prijazno odličili.- Vam ves udani prijatelj V Gradci 8 9 94 Dr. J. Muršec 239 5. (18. XI. 1894.) Šola. — Starost. Visokovredni prečastiti g. župnik! Slava in hvala premilemu Bogu! Dvoje dobro delo ste srečno dognali: preblago tridnevnico in težavno šolsko stavbo, za oboje čestitam iz vsega srdca Vam in Bolfančanom - Zdrav še sem precej, če mi tudi levo oko peša in želodec včasi nerad prebavlja, in ako bo jeseni zima podobna, vtegnem jo s sestro vred še le prestati, ako je Bogu po volji. Vam prisrčno udani prijatelj 18 11 94 Dr. J. Muršec 6 . (30. XII. 1894.) Slikanje cerkve. - — Prav mira na svetu itak ni; se opravi eno delo, prinese drug dan drugo . . . Radujem se, da se pošta poživlja. Meni še dosedaj (zima) lepo ugaja .. . 7. (29. IX. 1895.) — Drugo leto bom že prišel vsega si v cerkvi ogledavat in se z Vami veselit, se ve, če me Bog ovarje .... Priložim po nakaznici 20 fl za dijaka * * *, 20 tl pa za župnijske uboge. Ker se bratva bliža, želim, da bi tudi za njo vreme prav ugodno bilo in bi vsi nabrali dosti žlahtne kaplice. — Žali Bog, prerano umrlemu prof. Lendovšeku sem več knjig posodil — in med njimi tudi 4 zvezke „Glasnika“ iz Bolfenske knjižnice . . . Vam ves udani prijatelj 29/9 95 Dr. J. Muršec VI. Muršec Hergu. 1 ) 1 . (8. VIII. 1894.) Zahvala in čestitka. 2 . (27. XII. 1894.) - Spisali mi ste k izvrstni kaplici jednako izvrstno narodno pesmico. Za njo pa Vam spišem svojo nerodno za- vrstno, ktero sem pretekli teden skoval in si dolgočasne mušice preganjal . . . (Sledi nabožna pesem Murščeva.) ’) Izročil meni milostivi g. prošt Herg v Mariboru. Kazala i. Razpored ba. A. Pisma, pisana Muršcu. Stran ') Tako je citati podpis v pismu, ne „H. K.“; pismo je namreč pisala Henrieta (baronica) Werner, starejša, že poročena sestra Murščeve gojenke. ‘) Pismo je pisano brez sumnje 1. 1849. Dokaz: 1. Stranjšak poroča, da so že „lani “ razdelili 25 Murščevih slovnic med učence. Murščeva slovnica je izišla ob koncu 1. 1847. („Novice“ so jo naznanile dne 17. novembra 1847, celjski opat Vodušek jo je prejel 16. decembra); med učence deliti je torej niso mogli prej nego 1. 1848; ker je to za Stranjšaka „lani“, si moramo misliti, da je pisal pismo 1. 1849. (Na šolsko leto ni misliti.) 2. To se ujema s podatki o Vidoviču. Stranjšak pravi, da je bil Vidovič „pred 4 leti pri nas z’endrugim dve leti" učitelj; služboval pa je Vi¬ dovič pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah 1. 1844. in 1845. (že tudi prej?) — od 1845 do 1849 je baš štiri leta. Stranjšak je „ravno" zvedel, da je Vidovič na realki; bil pa je Vidovič v pnlem razredu na graški deželni realki v šolskem letu 1848 49 (arhiv tega zavoda!). Ker ga Stranjšak še priporoča za podporo, si mo¬ ramo misliti, da je potekel še le manjši del šolskega leta. 3. ..Pretečeno leto smo slišali, da ste prišli nekterih Slovencov obis- kavat", piše Stranjšak Muršcu. V smislu prejšnjih dveh toček bi bilo tu misliti na 1. 1848.; in bil je pač v istini Muršec tega leta na Slovenskem Štajerskem. V rokopisnem Jivotopisu, ki ga je sestavila Murščeva nečakinja, čitam: „V jeseni 48 obiskali so g. ujec v Celji prijatla 1. Orožena, poznej korarja. Pri njih so najšli 2 ptuja duhovna. 241 Orožen jim hitro velijo: ,Objamite se!‘ Sele, kdar so bili to storili, so jih en drugam predstavili. Bila sta Andrej Einspieler in Matija Majar; in potem vclko veselje/ Letnica 1848 v tej epizodi ni pomotna; Ein¬ spieler si je pač baš vsled onega dogodka začel z Muršcem dopisovati, a Matija Majar, ki ga je 1. 1847. še vikal, ga 1. 1849. tiče. Sploh pa je neverjetno, da bi Muršec, ki je 1. 1848. prvič prišel na počitnice k prijatelju Ruedlnu v Cmurek, ne bil pogledal malo dalje v dolnje kraje. Tožba Cafova v začetku njegovega lista z dne 16. oktobra 1849. je za to točko tudi vredna uvaževanja. Pismo Stranjšakovo bi po letnici sodilo na poznejše mesto. Pismo Ivana Straha spada med dogodke 1. 1848. ‘) Ker podajam le eno novo pismo in to iz 1. 1848., sem Vraza uvrstil tukaj-le; z ozirom na vsa druga pisma, priobčena že v „Delih“ V., bi spadal kajpada tja za Klajžarja. 242 Stran LIL Josip Lendovšek (1889), 1 pismo 190—191 Lili. Lovro Herg (1889), 1 pismo 191 LIV. Josip Sinko (1893), 1 pismo 191—192 (Slanic 1891, 1 pismo) LV. Luka Jeran (1893—1895), 2 pismi 192—194 B. Pisma, ki jih je pisal Muršec. Stran I. Stanku Vrazu (1832—1850), 32 pisem 194—231 II. Jakobu Horvatu (1841), 1 pismo 232 III. Macunu (1846—1861), 13 pisem 233—235 IV. .Slovenskemu društvu 1 ' v Ljubljani (1848—1850), 4 pisma 235—237 V. Josipu Sinku (1894—1895), 7 pisem 237—239 VI. Lovru Hergu (1894), 2 pismi 239 2 . A. Pisci pisem, pisanih Muršcu, po abecednem redu. Stran 1. Bleiweis Janez.122—125 2. Brunner Sebastijan. 174 3. Caf Oroslav.79—111 4. Cigale Matija.107 — 170 5. Ciringar Jernej.173-174 6. Einspieler Andrej.162—165 7. Ertl Ivan.172-173 8. Geršak Ivan, dr. 189 9. Grofikopf Matija.178—190 10. Herg Lovro. 191 11. Hladnik, dr.132 — 134 12. Jeran Luka.192—194 13. Kajnih Juri.70— 71 14. Kišpatič Mijo. 188 15. Klajžar Ivan. 6— 18 16. Kočevar Štefan.36— 44 17. Korošak M.170—172 18. Kozler Peter.140—145 19. Kranjc Josip, dr.147 — 153 20. Kramberger Feliks.44 - 47 21. Kreft Anton.129 — 132 22. Krempl Anton.28— 31 23. Lah Anton.174—177 24. Lendovšek Josip.190—191 25. Macun Ivan. 111 26. Majar Matija.111 — 122 27. Matjašič Juri.18— 23 28. Miklošič Fran.155—161 29. Mikuš Fran. 161 30. Mukič Štefan.154—155 31. Murko Anton.24— 27 243 B. Muršec je pisal: Stran 1. »Društvu slovenskemu" v Ljubljani .. 235—237 2. Hergu Lovru. 239 3. Horvatu Jakobu. 232 4. Macunu Ivanu. 233 — 235 5. Sinku Josipu. 237—239 G. Vrazu Stanku. 194—231 Druga pisma Murščeva so dosle neznana. 1 ) Kar se tiče medsebojnega popisovanja, je dosle najbolj jasno raz¬ merje Muršec—Vraz; za tem pride razmerje Muršec—Macun. 3 . Vsa poedina pisma v kronologičnem redu. 1827. Dne 20. maja: Fran Polanec Muršcu 1830. 29. avgusta: Klajžar Muršcu za novo mašo ‘) Primeri na pr. kronograme, ki jih je poslal Muršec kot čestitko Matjašiču za njegovo zlato mašo 1. 1882. („Slov. Gospodar" 1882, Cerkvena priloga, 281.) Primeri tudi Murščevi pismi GroBkopfu in Ruedlnu (subXLV.)! Stran G 6— 7 244 1832. 20. aprila 1 ) Kiajžar Muršcu Zadnje dni julija ali početkom avgusta: 3 ) Kiajžar Muršcu ‘) To je pismo, ki je omenjeno v »Zborniku" 1904 na str. 104. Kiajžar svojemu datumu ni dodal letnice, a 1. 1832. je brezdvomno. Kiajžar opisuje Muršcu Gradec, češ, ko pride spet v Gradec, se bo začudil, »kak prefhmen- tano so od lani polepfhali toto mesto. S-hod nafh vifezhi is duhovnifha prek na fhkofovfko zirkvo je podert, mi pa pre noviga dobimo . Kiajžar je torej v Gradcu in sicer v bogoslovnici, Muršca pa od „lani“ ni več tam; to se zlaga z aprilom 1. 1832.; zakaj Muršec je 1. 1831. postal kaplan, a Kiajžar leta 1832. a ) To pismo nima nikakega datuma, vendar se da iz vsebine datum donekle sigurno ustanoviti in sicer tako-le: 1. Terminus ante quem non je poletje 1. 1832.; zakaj Kiajžar se je pod¬ pisal za kaplana, a kaplansko službo (pri Sv. Jurju v Slov. goricah) je nastopil nekako okoli 1. septembra (v rojstnih knjigah te župe je podpisan prvič dne 5. septembra.) 2. Terminus post quem non je pač konec oktobra istega leta, zakaj takrat je Murko vstopil v bogoslovje, a po našem pismu Murko gotovo še ni bogoslovec. 3. Letu 1832. se prilega slava, ki doni iz pisma Klajžarjevega; zakaj spomladi tega leta je izišla Murkova slovnica s slov.-nemškim delom slovarja in zbudila senzacijo. 4. Letu 1832. se tudi prilega opomba o črkarski pravdi, osobito še vpra¬ šanje: »Komi ti srečo vošiš Murki ali gosponi Dajnki?" Murko je s či- njenico svojili del in s predgovorom svoje slovnice stopil na mejdan zoper Danjka; spričo tega je sekovski konzistorij dne 6. junija pozval nekatere duhovnike, naj zavzamejo stališče med Dajnkom in »novim literatom Murkom"; oni duhovniki so se pač hitro odzvali in so se izrekli zoper Dajnka, a temu je dne 28. avgusta priskočil s posebno vlogo Gottwei8 na pomoč. Bila je torej črkarska pravda julija in avgusta vroča, baš sub iudice in je mogel Kiajžar pričakovati, da bodo »prihodnji mesec ali kranjsko ali Dajnkovo azbuko na kaštigo obsodili." 5. Poročilo o Murkovem »Časopisu" se tudi zlaga z 1. 1832.; primeri opombo k 1. pismu, ki ga je pisal Muršec Vrazu (zgoraj str. 125), in pa besede Vrazove v pismu Muršcu z dne 3. decembra 1835. o »obečanju, kterega je (Murko) pred tremi letini včinil" (Dela V. 141, Markovič, Izabrane pjesme XČ.) 6. Če je torej 1. 1832. ustanovljeno, tudi mesec ni zelo dvomen; faza črkarske pravde kaže na juli ali avgust. Kiajžar je pismo pisal brez¬ dvomno iz Gradca, a se podpisal za kaplana; to bi si lahko razlagali tako, da je pisal neposredno pred svojim odhodom iz graške bogo- slovnice, ko je že vedel za namenjeno mu župo; verjetneje pa je to-le: Kiajžar se grozi, da se iz jeze eventualno »povrne celo na Dunaj"; najbrž je torej Kiajžar, ostavivši bogoslovnico, predno je nastopil kapla- nijo, krenil na Dunaj; vračaje se, se je pomudil v Gradcu in od tod pisal Muršcu ta list. Ker pa očividno misli Kiajžar še pred nastopom službe priti domov k Sv. Lovrencu v Slov. goricah, ni misliti na prav zadnje dni meseca avgusta, ampak na prejšnje tedne. [Opomba o obešenih vojakih se bo težko dala izrabiti.] Tako bi torej imeli nekako mesec avgust 1. 1832 in sicer njega prvo polovico ali zadnje dni julija. Grožnjo, da mu „iz Gradca nikoli ne bo več pisal", je umeti šaljivo — ker ga bo ostavil za vedno! Stran 7 7- 8 245 ') Gl. opombo k prvemu pismu, ki ga je pisal Muršec Vrazu. >) Datum se nahaja v pismu; v »Zborniku" 1904, str. 106 je tiskana letnica 1840; v izvirniku pisma je zadnja številka nejasna, tako da se more citati za: 0, pa tudi za: 1. Vsebina pisma odločno govori za 1841. Položaj je tak: Klajžar je v Ptuju, Muršec v Gradcu. Klajžar je pustil Muršca „dugo“ na odgovor čakati, a sedaj mu poroča o zimi v Ptuju, celo o tem, kar se je zgodilo že »pred adventom". Očividno Muršca celo tisto zimo ni bilo več v Ptuju. Kakor pa kaže Murščevo pismo Vrazu z dne 24. decembra 1839., je Muršec zapustil Ptuj nekako 14. decembra tega leta; a Kiajžar je pač šele začetkom 1840 prišel v Ptuj (Napotnik, Obris etc. 1904, str. 43.) Iz tega sledi, da naše pismo, pisano iz Ptuja, ni iz januarja 1. 1840. Temu negativnemu dokazu dodam še dva pozitivna: 1. Pismo omenja tudi Murščeve račune s ptujskim dekanom, a ta stvar se je razvila šele pozno jeseni 1. 1840., kakor kaže Klajžarjevo pismo z dne 12. decembra tega leta. 2. Naše pismo omenja ptujskega duhovnika Frasa, a ta je bil Klajžarju decembra 1840 »nov, ljub tovariš". Te dve zadnji točki kažeta pozitivno, da je pri le-tem pismu misliti . na januar 1. 1841. Po tem takem je pismo natisnjeno na nepravem mestu; moralo bi stati za pismom z dne 12. decembra 1840. 2 ) To je pismo, natisnjeno na str. 108. kot 7. Klajžarjevo pismo. Pisano je v postu. Leto 1841 se mi ne zdi dvomno in to spričo opombe o Murščevi zadevi s ptujskim dekanom, ki se je začela pod zimo 1. 1840. (pismo Klajžarjevo z dne 12. decembra 1840) in se vlekla v 1. 1841. (primeri pismo z dne 13. januarja!) Post pa je 1. 1841. trajal od 23. februarja (pust) do 11. aprila (Velika noč); s tern je doba za naše pismo omejena. V postu tega leta je Klajžar Muršcu pisal še dvoje pisem in sicer tisto, ki je kot 8. pismo natisnjeno na str. 109. in pa pismo z dne 20. marca. Med te dve pismi ne gre naše pismo, kakor bo to razvidno iz sledeče opombe; za 20. marec pa tudi ne, kakor kaže omenjanje dekana v našem pismu in v pismu z dne 20. marca. Edino mesto mu je pred pismom, ki je natisnjeno kot pismo 8. in ki je pisano nekako 17. marca (gl. sledečo opombo!) V tem zadnjem pismu poroča Klajžar Muršcu novost, da je »gospodin Vraz postni predgar", a da bo se Kocbek moral na Polenšak preseliti; v našem (7.) pismu pa imenuje Kocbeka postnega pridigarja; iz tega pač sledi, da je naše pismo pred 8. pismom. Isti rezultat dobimo, ako pomislimo, da v našem pismu Klajžar še nič ne omenja denarja, dolžnega Vrazu. 8 ) Pismo, natisnjeno na str. 109. kot 8. pismo. Letnica 1841 ni dvomna; to svedoči terjatev Vrazova. V pismu z dne 19. februarja 1841. je Vraz Muršca poprosil, naj spravi v red Klajžarjcv dolg; o tem je Muršec pisal Klajžarju — pismo dosle ni znano — in evo Klajžarjev odgovor! Denar je poslal Klajžar s pismom z dne 20. marca 1841. 247 Naše pismo in pismo z dne 20. marca sta si sledili neposredno, zakaj 1. v našem pismu obeta Klajžar, da pošlje denar „po nekih dneh“, a to se je zgodilo dne 20. marca; 2. v našem pismu izvešča Klajžar o Kremplovih Dogodivščinah, a v pismu z dne 20. marca pravi, da mu je o tem pisal „že slednjofart". Naše pismo spada v isti teden kakor pismo z dne 20. marca; zakaj v njem čitamo: »Kocbek bo prihodnji tjeden se mogel na Polenšak preseliti;" a isto čitamo i v pismu z dne 20. marca. Naše pismo je torej pisano nekoliko dni pred 20. marcem in istega tedna, v katerem je bil ta-le dan. Bil pa je 20. marec v petek (teden od 15. — 22. marca), in pričujoče pismo je pisano morebiti v torek, 17. marca. 248 ') To je pismo, ki je natisnjeno kot 6. Matjašičevo, a moralo bi biti uvrščeno na petem mestu, to je pred pismom (z dne 16. aprila 1846), ki je natisnjeno kot peto. Pričujoče pismo spada namreč med dobo 20. nov. 1844. in 19. jan. 1845. Evo dokaza: 1. V pismu navedena Demetrova „Dramat. pokušenja”, Kukuljevičeva „Različita dčla” knj. III., Bogovičeve „Ljubice“, Civičeve „Basne“ so izišle 1. 1844. „Basne“ je poleg drugih knjig poslal Vraz Muršcu za razpeča¬ vanje dne 20. novembra 1844 (Dela V. 359) ter mu naročil, naj mu novce za te knjige pošlje z novci, ki jih je dobil za III. knjigo „Kola“; in baš za „Basne“ in za „Kolo“ pošilja tu Matjašič Muršcu novce. S tem je ustanovljen terminus ante quem non. Terminus post quem non določa pismo Murščevo Vrazu z dne 19. januarja 1845; tega dne pošilja Muršec Vrazu denar za razne knjige, med temi tudi za III. knjigo „Kola“. 2. Matjašič poroča v tem pismu, da si je od Muršca pridržal tudi devet zvezkov njegovih „spisov“; vidi se, da so to izdelki nekaterih črk za slovar; ostale so Muršcu le še črke e, f, g, h in za izdelovanje le-teh bo Matjašiču treba čitati vse, kar je izdeial Muršec. (O nesrečni tiskovni pomoti gl. .Popravke!”) To se zlaga z izjavo Murščevo v pismu Vrazu z dne 19. ja¬ nuarja 1845: .Glede slovara sam meni odlučen pisao predao g. prof. Matjašiči”. (Kočevarjevo pismo z dne 16. nov. 1843 priča, da so Muršcu bile odkazane črke a, b, c, d, e, f, g, h; Muršec je bil torej izdelal a, b, c, d.) Konec pisma se nanaša na Murščevo kompetenco za profesorja verouka na deželni realki v Gradcu; prim. Murščevo pismo Vrazu z dne 19. januarja 1845: .Da sam ja zvarho mojih posvetnih žel do- segnio — ste čitali venda — “ 249 Stran 250 ") Med avgustom in novembrom tega leta je Muršec pisal Grofikopfu in Ruedlnu. 17 * 252 1889. 253 1895 . 29. septembra: Muršec Josipu Sinku 10. oktobra: Luka Jeran Muršcu Trnskega „Cviet na grob slovenskoga poštenjaka profesora Josipa Muršeca" (f 25. oktobra 1895.) Stran 239 193-194 188 Epilog. 1827 — 1895 . Najstarejše tu priobčeno pismo je pismo iz 1. 1827., ki je Muršcu na¬ znanilo smrt njegovega očeta . . . Na koncu pa Trnski siplje cvetje na grob Muršca samega . . . Od smrti očetove do smrti njega samega . . . doba skoro sedem¬ desetih let. Najstarejše pismo govori Muršcu o njegovem domu, v najmlajšem mu Luka Jeran pošilja hvalo in zahvalo iz središča slovenske domovine, iz bele Ljubijane . . . Dom in domovina. Kot mlad svečenik se je oklenil dijaka Stanka Vraza ter sledil nje¬ govim stopnjam. To je njegova najožja in najjačja in najidealnejša zveza: Vraz je gibal, Muršec mu je verno služil; Vraz je vodil, Muršec je sledil. Slovanska vnema Stankova je v njem zbudila tisto vatro, ki znači Murščevo delo 1. 1848. V najlepši svoji dobi zre Muršec ne le v Ljubljano, marveč osobito tudi v Zagreb. Ljubljana in Zagreb. 4 . Kazalo stvari in imen. 1 ) Abecednik (gl. „Bukvar“): — 117; „Mali Blaže v prvi šoli “ 153 do 154. Accurti, profesor: — 11(5. Adelsberger Josip: 12. (Trgovec v Ptuju, f 8. IV. 1841, 64 let star.) Adresa (gl. .Peticija".) Aichmayerjeva Pavlina, Ptujčanka: 11. Ajdovščina: — 141. Akademija: — dunajska 90, 93; požunska 237;. Aleksejev: ■— 81. Allgem. Slav. Ztg. (gl. .Časopisi".) ’) Številke sledečega kazala pomenijo stranice; črtica je ločila podatke v „Zb. za 1. 1904." od podatkov v „Zb. za 1. 1905., a je v ponatisku brezpo¬ membna. Kar je pri vsakem članku v oklepih dodano, so moja pojasnila. 254 Allioli: slovenski prevod 48. Ambrož Mih.: 69; — 76, 142, 167. (Smledniški komisar, gl. Apihovo delo ..Slovenci in leto 1848“, str. 104, 148„ 178, 191, 192, 201 itd.) Ana Sv., na Krembergu: — 155. Angleški naslovi pisem: — 197. Ankenstein, gl. Borel. Antologija dubrovačka: 45; — 223. Anton Sv. v Slov. goricah: — 95. Apelacija v Celovcu: — 167. Aristokracija: — 78, 96, 142. Attems, grof: — 232. Attems Henrik, grof: — 237,. Auersperg Anton, grof: — 93, 133, „wackerer Vorkampfer deutscher In- teressen des rein slav. Krains" 141. Augustinovič, gojenec graški iz Granice: — 223. Avstrija: cesar 43; 62, 63; — avstr, nemški časopis 71; cesar 73, 126, 130, 134; 78; ^črnorumenjaki" 78; 95; vsa Avstrija nemška 100; 103; 114; „Wien betriibt" 141; 142; cesar v Innsbrucku 148do 149; Avstrija fe¬ derativna 149, 162, Avstrije bodočnost 149; departementi 152; cesar v Beču 172; cesarska rodbina 207. Gl. „Dunaj“, »Peticija", »Zbor". Babič, „sodec“: — 197/198. Babukič: — 107. Bakovski, grof: — 225; Bankovski 226. (B^nkovski? »Zbornik" 1900, 206.) Ban (gl. Haller, Jelačič) bansko viječe: — 113. Barbara Sv. v Halozah, gl. Božidar Raič. Bartolovič, »pitomac iz Granice" v Gradcu: — 223. Beč, gl. Dunaj. Beljak: — 165; gl. Lendovšek. Berilo, gl. Čitanka. Bežan: — 127. (Matija Bežan, rojen v Ljutomeru 1807.) „Bilštajn“, grad: — 78 (recte: Pilštanj.) Birokracija (gl. Uradi): — 77, 79, 95, 96; v Ljubljani 142, 167. Bistrica Slov.: — 76. Blagovna, grad: 44; — 99, 139. Blaznik, tiskar: — 113, 133, 175, 236. Bleiweis Janez, dr.: — 97, 106, 122 do 125, 233,, 236, 237, 237,. Bogoslovci: — celovški 116; graški 131, 157, 158 (»gospoda v semenišču"), 214, 218, 219, 223, 224, 225; zagrebško semenišče 225. Bogovič: 22. Bohanec: — 199. (Josip B., rojen 1800 pri Sv. Križu poleg Ljutomera.) Bohorič Adam: bohoričica 10,, 28; — 112, 116, 207. Gl. »Črke". Bolfank Sv. v Slov. goricah: 5; — 155, 191 do 192, 237 do 239. Bolgari: — 170. Bopp: — 81. Borel, grad: 35,; — 78. Od tod mu je pisal Fran Muršec. Boroš, češki poslanec: — 147. Botanika, gl. »Slovar". »Brankovič": — 128. Braslovče: — 181 do 182. Bratkovič, oskrbnik: — 131, 146. Bratuša Mirko Josip: — 214. (Gl. Glaserjevo Zgod. slov. slovstva II. 131.) Bran ek, grad: — 126, 128. Brezje (Brezno): Devica Marija v Brezju; odtod je Muršcu pisal GroBkopf. Brežice: — 78. Brlič: — 107. 255 B rol ih, komisar na Dvoru: 69. Brunner, dekan v Gornjem gradu: — 139, 181. Brunner Sebastijan, urednik lista „Wiener Kirchenzeitung": — 174, 220. (V tej stvari gl. „Wiener Kirchenztg.“ 1850 in sicer v št. 11. z dne 24. jan. dopis „Seckauer Didcese“ s podpisom „Ein Land- pfarrer"; v 30. štev. z dne 9. marca je Murščev odgovor s pod¬ pisom „Ein slovenischer Priester"; na Murščev članek se ozira dopis „iz Moravske" v številki 38. z dne 28. marca; v 49. štev. z dne 23. aprila je zopet dopis „Seckauer Diocese" s podpisom »A. S., Pfarrer", gotovo isti »Landpfarrer". Murščev članek je v prevodu pri¬ nesla »Slovenija"; gl. njegovo pismo „Slov. društvu v Ljubljani" z dne 24. marca 1850.) Biichinger Josip, dr., ravnatelj bogoslovja v Gradcu: — 85, 108, Bučar: — 160. (Viktor B. ? Gl. „Novice" 1851, 134, »Slovenija" 1850 z dne 2. marca.) Budeč: — 178. (Gl. „Osveta“ 1905.) Bukvar (gl. Abecednik): — 114, 115. B u r i a n: češka slovnica 45. Caf: 21, 38; - v Prago 73; 79 do 111; 120, 127, 163, 172, 212, 221, 224. Carigrad: — 99. Carniolia, list: — 71 do 72. Celibat: — 96. Celje: 34; sestanek v Celju 36; celjski kotar 39, 42; celjski knjigotržec 42; 52; 57; politično mišljenje 62; Slovenci celjskega okrožja 64, 65 (gl. »Lavantinska škofija"); — 73; 78; dijaki 91; 94; 97; slov. No- vine 99, 100, 101; 118, 119; celjsko okrožje 133; 138; 139; 145, 161; 168; 220,, 221, 222, 231, 233, slov. v šolah celjskih 236. Iz Celja so Muršcu pisali Vodušek, Orožen, Vošnjak, Mikuš. Celovec: 43; — 111, 112, 120, 162, 163, 165, 167, slov. v šolah 236. Iz Celovca pisala Einspieler in Matija Majar. Centralizem: — 77, 79, 152. Cenzura: Krempljeve »Dogod." 30; 42; 57; —86; 112; »tiskarska'porota" (Jury) 167. •" v Cerkev, gl. tudi »Duhovščina", »Bogoslovci", ,,Danica" (Zgodnja): — 76, 79, božja služba merilo etnografskih mej 144, »Cerkveni časopis" 154, zagrebški 227 (Prim. »Brunner Sebastian"), pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah. 239. C er man: — 164. Chorinski: — 168. Cigale Matija, gl. tudi »Slovenija" (list) in »Zakonik": — 97, 149, 157, »Ma¬ tija" 162, 163, 167 do 170. Ciril (in Metod): bratovščina 58 ; — cirilica 113, 115, 116, 118, 194 do 195, Ma¬ jarjeva vseslovanska slovnica v cirilici 119, literaren list v latinici in cirilici 119, knjiga »Ciril in Metod" 120, cirilski napis v Ptuju 206. Ci ri n ga r Jernej: — 132, 173 do 174, 214. (Rojen v Hočah 1818, posvečen 1845, leta 1855. je bil vojaški svečenik v Krajovi. Prim. Orožnovo »Das Bisthum und die Diocese Lavant." I. 425 in pa Razlagovo »Zoro" 1852, 129 do 130, nadalje »Slovenijo" 1850 z dne 12. februarja.) Clemens: — romanski slovar 81. Cm ure k: 14; - 77, 161, 163, 183, 187 3 , 224. Con radi: — slovar 82, 83. Cvetko Fr., dekan: 128, 219. (O njem gl. mariborski »Časopis za zgod. in narodopisje" II. str. 8 sl.) Cvetko Juraj, bogoslovec: — 214. (Rojen 1816 v Ptuju, posvečen 1842.) 256 časopisi (gl. „Danica“, „Grazer Zeitung“ (sub „ Gradec"), Ilirske Narodne Novine" (sub „Ilirija", „Kolo“, »Novice", »Slovenija"): list za ljud¬ stvo 45, — „Der Adler", „Ost und West“, „Karuiolia“, „Wiener- Zeitschrift" 71; »Časopis českeho Museum", „Kvety“, „Hronka“, časopis pro katolicke duhovnictvy“; »Rozmaitošči Lwowske“; »Serb- ska narodna novina", »Narodni list" 72, (cfr. str. 205, 209), „Styria“ 73,97; »Slav. Centralblatter" 75; svoboda časopisja 91; Celjske ,,No- vine“ 97, 99, 100, 101; „Slav. Centralblatter" 97, 98, 106, 162; „Allg. Slav. Zeitung" 100, 149, 152; „Siidslav. Ztg.“ 106, 116 »Siidsla- varca“ 164, 173, 227; »Bčela Slovenska" lil, 118, 164, 165, 170, 171; slovenske 114; 116; Havličkove ..Narodni Noviny“ 116; ,,Slavenski jug“ 116; ,,Wanderer“ 116, politični 117; „Jugoslavenske Novine" 117; potreba literarnega lista 119, »naučen, slovstven list“ 121; »Augsburger Allgemeine“ 130; Styria 138; „Stimmen“ 141; „Lai- bacher Ztg.“ 142, 163, 233, 234.,; »Časopis Cerkveni" 154; „Vedež“ 154; »Čelov, novine" Klagenfurter Ztg. 163; življenje urednika 167; »Union" 173; „Wiener Kirchenzeitung" 174, 226,, 227, 236; časopis Murkov 195, 195,; »Kranjska Čbelica" 198, 202,203, 230; »Luna" 209, 209,; Čas. Čes. Mus. 212; Ost u. West 212; ,,Nitra“ 219; slovensko novinstvo 225; vzajemnost v hrv. novinstvu 226; »Jugoslavenske Novine" 226, »Bačka Vila" 227; zagrebški Cer¬ kveni list 127, »Metuljček" 230. (Dom in Svet" v uvodu in pri Macunovih pismih), »Journal desosterr. Lloyd“ 233,,, »Slov. Gospo¬ dar" 238, 243,, »Glasnik" 199. O Murkovem nameravanem časopisu gl. 3. Klajžarjev, 1. Murščev list Vrazu z opombo in str. 244.» Čeh: — 72 (najbrž Č. Fran, r. v Vurbergu 1802, 1. 1838. kaplan na Ptujski Gori.) Čehi (gl. tudi »Moravska"): češki črkopis 27, 28 (gl. »Gaj", »Ilirija"), češki jezik in književnost 45; — češki časopisi 72, 205; 76, 79, prevodi iz češkega 88, 89, 92 (»rokopisa v nevarnosti"), 97, 101, 111, 112, 116, češki poslanci 147, Slovencev in Čehov taktika v drž. zboru 152, češčina 208, 218, 226. Čitalnica (gl. Društva): — joanejska 218. Čitanka: — ilirska 113, slovenska 115,116, 125, 157, 159,160, „deutsch-wind. Erz." 232, Macunovo »Cvetje" 234 do 235, čitanka za nižjo gimn. 234. Čivič: »Basne" 22, 46. Cop: 7. Črke: črkarska pravda 8, ilirski časopis 27, 28, črkovanje 66; —• ilirski 86, 117. Cafove nove črke 85, 87, 224, latinske in cirilske 113, 115, črkovanje 153/154. Gl. »Bohorič", »Čiril", »Danjko", ,,Gaj“, »Ilirija", »Metelko". Cuš Janko, bogoslovec: — 214. (Rojen v Ptuju 1818, posvečen 1843.) D. (?) dr.: — 159. Dalmacija: 28; — 99, samostalna 148. Damiš: — 224. (Gotovo Simon D., ki je bil 1845 kurat-beneficijat v obči bolnici v Gradcu, pozneje župnik v Halbenrainu. Rojen pri Sv. Le¬ nartu v Slov. goricah.) Danica Ilirska; 15, 45; - 72, 119, 203, 214, 223. Danica Zgodnja: — 192, 193. Daniel (?): 14. Danjko: 8, 12,, 27, 28; — proti zedinjenju štajerskih Slovencev v lavant. škofiji 72, danjčica 116, 244» Dem e ter: 22 (»Dram. pokušenja"), 45, 46; — 223. Demokratizem, svobodnjaštvo i. t. d. (gl. »Aristokracija", »Hierarhija", »Ljudstvo"): 59, 66 (kmetje brez »neke slovenske stranke in tudi mašnikov") ; — 73 (»dunajski republikanci"), 79 (souverenite du pen- 257 ple“), 79 (demokr. v frankfurtskem zboru), 141 (preprosti sloji du¬ najski), 147 (Čehi demokrati), 153 (delavci dunajski.) Dcnicke: — 170, 171. (Brata Karl in Herman Denicke iz Braunschweiga sta bila že okoli 1830 lastnika graščine Račje Kranichsfeld pri Mariboru.) , D ep u taci j a: — 73, 94 (,,Dunajski Slovenci"), iz Hervatske 137 do 138; 148 do 149; iz Ljubljane nemogoča 167; 235. Gl. ,,Poslanci". Dervanšak Juraj, bogoslovec: — 214. Deutscher Juri: — ,,iguman“ 194, 195, 86, 197; „nekdanji farmešter" 202. (Rojen 1788 v Ljutomeru, posvečen 1812, dolga leta župnik pri Sv. Miklavžu.) Diem, tiskar v Gradcu: — 175, 176. Dijaštvo: — 91, 131, celovško 118, dunajsko 141, dijaštvo in slovenske knjige 213. Dinastija (gl. ,,Avstrija"): — dinasti 79. Dirnbock, knjigarna v Gradcu: — 88, 97, 98, 101, 124, 226. Divjak Josip, bogoslovec: — 214. (Rojen 1814 pri Sv. Ani na Krembergu.) Dobova: — pogajališče Slovencev in Hrvatov o združitvi 138. Dobrna: 36; — 222. Dobrovsky: — 109. Dolenc (Matija), dr.: — 167. (Glaser, Zgod. IV, 375, Apih, Slovenci in leto 1848., 119.) Dolinar Mato: — 128, 214. (Rojen 1813 v Ptuju.) Domanjko: ,,Domaingo“ 9; — 217. (D. Josip, več let kaplan pri Sv. Marjeti poleg Ptuja, od 1830 — 1841 župnik istotam, 1842 že dekan pri Sv. Florijanu na Lafinici. Torej ne Eduard Domanjko, korar- avguštinec v Voraui, ki je bil nemški pisatelj, pač pa prim. ,,Zbornik Mat. Slov." 1900, 175.) Domanjko, brat prejšnjega: ,,expeditor lavant. kanclije" 9. Dominika n ergasse Nr. 8: — 193. (V tej graški ulici je Muršec stanoval.) Dominkuš (Andrej), oskrbnik sekovske graščine: — 75, 76, 94, 128, 130, 132, 143, 146, 150, 152, 156. Dominkuš (Ferdinand), prejšnjega sin: — 126. (Gl. Glaserjevo ,,Zgod. slov. slovstva" 111. 398.) Dominkuš, „sin šolnika križevskega" (pri Ljutomeru): — 200, 202. Dorizio: 192 — . (D. Fran, izza 1. 1841 kaplan v Marija Trostu pri Gradcu, je s tovarišem Jakobom Košarjem prevajal Hounoldove propovcdi; prim. ,,Zbornik" 1900, 223.) Domova: — 76. Dragoni-Krenovsky: — 76; 78; 96; 98, 100, 101, 102, 103, 104, 139, 149; 152; 224. (Gl. Apihovo op, cit., 103 in „Večernice" 1898, 47/48.) Drama (gl. „Demeter", ..Gledališče"): — 206, 212, 213, „nova komedija Die Mode" 214, narodni teater v Krapini 231. Drava: 9; — 180. Drobnič: 36; — njegov rečnik 223 — 227, 229, 233. ,,Drobtinice“ (gl. „Slomšek“): 60 do 65; — 86, 152. Društva (gl. ..Slovenija" ,,Slovenci" (..Slovensko društvo"), ,,Lipa Slovan¬ ska"): — ..Društvo slavjansko v Gradcu 71, 205, 206, 209; ,,slov. zbori" 75; slov. društvo v Mariboru 100; društva slovanska 101, 102 ; 110; sv. Mohorja 121; ,,Verein zur Versohnung zwischen Deutschen und Slaven" 137, „zbor“ 139; slov. društvo v Gorici 140; čitalnica v Gradcu 212, ,,knjižnica graških bogoslovcev" 218; 219; za izda¬ janje ljudskih knjig v Zagrebu 225, 228; Vrazovi slov. prijatelji, ,,slovenopoliti" v Gradcu 229, 230. Dubrovnik: 45; 223 (..Antologija".) Duh Sv. (nad Mariborom): 70/71. Duhovništvo (gl. ,,Bogoslovci", ,,Hierarhija", ,,Cerkev"): 28 („Pettauer Discordia"), 66, 70; — na Dunaju toženi 73; 76; dekani 77, 109, ,,go- 258 spodje v Ptuju" 80, ,,dober mešnik, priden Slovenec" 89, duhov¬ nikom „roke zvezane" 92; 95; odkriti prijatelji ljudstva 96; 97; lavantinski 99; shod duhovnikov 105, slov. duhovniki in semenišče v Gradcu 109, duhovniki in šola 120; 127; večji del ne mrzli ne topli 132, duhovniki za Stanka Vraza 137, obrekovani 138, edini za slov. prošnje 139, na Goriškem 140, slov. duhovnik pisal na „sveti stol" 155, nemški korarji v Celovcu 165, duhovščina kranjska 167, duhovniki, študije, brevir 186, Muršca žali, ako duhovnik laže 228, Murščevo ..Bogočastje" in duhovniki 229, duh. in oblastva 236/237. Dunaj (gl. Avstrija): 8; 43; cerkveni zbor na Dunaju 65, Sl(omšek) in W(iery) se peljeta tja 66; državni zbor 69; — 72; 73, 74;, 78; 93; 94, 141; 146. Z Dunaja so pisali Hladnik, Kozler, dr. Kranjc, Mi¬ klošič, Cigale, Ertl, Seb. Brunner. Dvor, graščina: 69. Dvorski Mato, bogoslovec: — 214. Einspieler Andrej (,,Svečan"): — 120, 162 do 165, 240 a /241. Emisarji: — 96, 134. Ertl Ivan, dr.: — 157 1; 158,, 159,, 172 do 173. Etimologija: — slovarji 81, slovanska 101. Etnografija (gl. „Kozler“): gostovanje murskopoljskih Slovencev 14; — etnografično razdeljena Avstrija 162, noša narodna 214, nabiranje narodnega blaga 230. F a s c h i n g: 24. Federativni sistem: — 149, 162. Feichtinger: •— 178. (Gotovo Fran F., ki je na pr. v šolskem letu 1854/55 na celjski gimnaziji učil slovenščino, a je jeseni 1855 odšel na Dunaj, ,,um den Vorlesungen des philologischen Seminars beizuvvobnen". Leta 1849. je bil v Gradcu ,,pravdoslovec“. Prim. ,,Dom in Svet" 1901, 655.) Feichtinger, župnik: 59. Ferlinc, knjigar v Mariboru: 61,; — 80, 232. Ferstl, knjigarna v Gradcu: — 88, 152, 198, 211, 213. Fefller, njegova dela: 34. Fialka Moric, profesor češkega jezika: 45. Filaferro: 35, — (sin tistega Ferdinanda Filaferra, ki je bil okoli 1845 okrajni komisar na ptujskem gradu?) Fischhof: — 147. F1 o r i a n Sv. na Lafinici: 9. Foregger Matija, dr.: — 99, 100, 139 (advokat v Celju, prim. I. C. H[of- richterjeve] „Lebensbilder aus der Vergangenheit", 17 do 21.) Formacher, poštar v Slov. Bistrici: — 76. Fram: od tod pisala Caf in Korošak. Francelj Jernej: — 178. (Rojen v Poličanah 1823 (?); gl. Razlagovo „Zoro“ 1852, 131—132, nadalje Trdinove „Bahove huzarje in Ilire" str. 161. Že leta 1845 je bil kot „naravoslovec“ ( fizičar, osmošolec) naročnik ,,Novic", a 1. 1871. soutemeljitelj ,,Hrv. ped. knjiž. zbora".) Francozi: — 92, 197. Frankfurt: — volitve za Fr. 75 do 76, 77, 79, 92; 93; 94, 99, 131, 134, 138, 139, „das deutsche Parlament" 140, 141, 146, 147, 166. F r a n z k e (?): 9. Fras: 9, 11, 12 („Vras“); — 246,. (Fran Fras, ki je bil okoli 1840 kaplan v Ptuju. Tisti Fras, ki ga imenuje Caf v svojem 15. pismu 1. 1848. kot kaplana pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ni ista oseba, marveč drug duhovnik, ki je živel istodobno, namreč Valentin Fras.) 259 Frasi n j a, Ptujčanka: 15. Freyer H.: — 84. Fridau vitez pl.: — 211, njegov sin in njegova hči se učita slovenščine 232 (gl. „Ormož“.) Friefi, vitez pl.: 12, 13 (pač Ignacij pl. Friefi, ki je bil v štiridesetih letih kaplan in katehet v Gradcu.) Fiiger: 24. Gaisch: 24. Gaj: gajica (5); 15, ..ilirski pravopis" 27; 29; — 74; „novi pravopis" 112; 127; 207; 214; 216 (gl. „Ilirija“.) Galicija (gl. Poljaki): — 148. Gašpar: 11. G e bh a rdi: 45. Geršak Ivan, dr.: — 189. Gimnazija: — v Senju 183, 185, v Vinkovcih 183, v Petrinji (?) 183, na Reki 186, štajerske 186, mariborska 217, 233, celjska, tržaška 233, slovanski jeziki na gimnazijah 234, mature na Hrvatskem 235, gimn. graška 235, v Požunu 237!. G las er Fran, oskrbnik: — 76. Glaser Karel, dr.: — 71,; 92,; 99,; 111; 112,; 117,; 141,; 143,; 145,; 150,; 153,; 156,; 157,; 160,; 168; 188, 189,. Glaser Marko: 24, 54; — 74, 107. (Glaser, Zgodovina slov. slovstva II. 190; Zmazek, „Fara Sv. Petra pri Mariboru", Maribor 1879.) Gledališče (gl. „Drama“): — 116 („igrališče“), 231. Globočnik: — 142, 145. Goffine: — 89, 90, 164. Goldberg: — 102. Go ld mar k, poslanec: — 147. Golinar Josip, bogoslovec: — 214. (Rojen pri Sv. Križu poleg Ljutomera 1819, posvečen 1845.) Golob: •— 179. Gomilšak Gerta: — 161, ,,sestra Gerčka" 179, 180; 187, 188,. Gomilšak Jakob: 5; — 111; 186,, 187,. Gorica: — 118, 140/141, 167. Gorje na Koroškem: odtod je pisal Matija Majar. Gorjup, poslanec: — 167. Gospa Sveta: 62. Gotscher (Josip D.), ravnatelj Joaneja: — 218. Gottwei£!,lvan, dr.: 29; - - 202, 244 ž ,„(Podatke o njem gl. v mariborskem „Časopisu za zgodovino in narodopisje". II. 11,.) Graberca pl., Ptujčanka: 10. Gradec: 8, 9, 10, 12, 15, 18; „panslavisti“ v Gradcu 29; krasna okolica 33; Grazer Zeitung 42, 63, 64; deželni zbor v Gradcu 43; — „Društvo slavjansko" 71 do 72; 74; Grazer Ztg. 76, 77, 78, 79, 91; 92, 94, 96, 98, 100, 102, 129, 132, 133, 137, 142; 153, ,,Nemške novine" 162; 173, cfr. 236, slov. domorodnost 91; 94; 96 ; ,,Novine" 97; pravice v Gradcu 100; graški domorodci 112; 118; knjigarne graške 124; 130; graški Slovani 134; zahteve Gračarjev 134; 137; v Gradcu knjige za ogerske Slovence 158; graški „rdeče-nogači“ 197; razpečavanje ilir¬ skih knjig v Gradcu 210, 211; 213, 219 (gl. Ilirija), 223, v Gradcu tiskane slovenske knjige 213; graški bogoslovci 214, kavarna 214, mestni uradnik Navršnik 233, vseučilišče 234, gimn. 235. Gl. bogo¬ slovci", ,,Društva" (osobito ,,Slovenija".) Granica: — 229. Gl. „Augustinovič“, ,,Bartolovič“, „Vukaševič“. Graščine: 44, 68; ormoška 69; Dvor 69; — Pilštanj 78, Rajhenburg 76; 78; kmetje preganjajo „gospodo“ 92; o volitvah 92; 95; desetina 260 96 in 99; 103; Branek 126, 131; „gospoda“ 127; Neuweinberg“, Schachenturn 129, 139; Lokavec 131, 136, Gorenja Radgona 131, Negova 131, 131; 132; graščine za zvezo z Nemci 134; Dornava 134; Neuweinsberg Pistorov grad, Fahrenbiichl Lihtnekarova graščina 135; Ormož 136, Sevnica 138, Blagovna 139; Račje 170 do 171; kmetje in grajski uslužbenci 198; Hrastovec 208. Gl. „Komisarji“, ,,Oskrbniki", ,,Uradi", „Borel“, ,,Ptuj“, ,,Lokavec". Grimm, slovnica: — 106. Grki: —grški klasiki 122; grški jezik 190. Groder: — 211, 224. Grofikopf Matija: — 178dol80, 198. (Rojen v Ljutomeru 1799, dolga leta kaplan v Ljutomeru, gotovo že 1828 in še 1834, .izza 1842 župnik pri Devici Mariji v Brezju.) Gruber, nadzornik: — 109. (Gotovo Fran Sal. Gruber; o njem gl. mariborski „Časopis za zgod. in narodopisje" II. 13. op.) G run Anast., gl. Auersperg. Gundulič („Osman“); 45, 46; — 223, 227, 229. G urni k Vinko: — 99, 100, 137, 139, 161, 162. (O njem gl. Apihovo delo „Slovenci in 1. 1848.“) (Gutman Andr.), gl. ,,Vedež“. Gutsmann: — 84. Habdelič: 22, 38. H ali er, ban hrvatski: 34. Haloze: — 73, 204. H a n k a : — 109. „Harum“, kavarna v Gradcu: — 214. Hatz Pavao: — 226 . Haugvvitz, grof: 68. Haulik, škof zagrebški: 34; — 108, 109. Hausambacher, grad: — 78. Havli če k, izdajatelj „Iskre“: 45. Havli če k, češki političar in novinar: — 116. Hegel: 24. H e i 1 m a n n Norbert, profesor-benediktinec: 54. H er g Lovro: — 191, 224, 239. H er ga, mag. chir.: — 172. Herzog, syndicus v Ljutomeru: — 128. Hierarhija: — 78. Hirscher: 22, 33 („Hir.“) Hladnik: — 132 do 134. (Glaser, Zgod. III. 11.) Hladnik, Dr.: — 163. (Glaser, Zgod. III. 14.) Hoče: — 103. Hojnik: — 202. (Fran, posvečen pač 1835.) Holc Jakob: — 127. Holzerin: 9. (Ana Holzer, steklarjeva žena v Ptuju, f 24. septembra 1841. Klajžar je „glažarco“ pisal z danjčiškim znakom za ,,ž“.) Horacij: — 195. Horvat Jakob: 54; — 232. (Rojen 1811 pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, 1839 še Danjkov kaplan pri Veliki Nedelji, pozneje prednik laza¬ ristov v Celju. Glej Napotnikov ,,Obris etc.“, str. 45—47. Okoli 1846 je bil kaplan pri Sv. Petru poleg Maribora. Horvat, imenovan v 26. pismu Murščevem do Vraza, je pač isti.) Hrastovec, grad: 17; —- 208. (Gl. Lipič.) Hrvati (gl. Ilirija): slovensko-hrvatska zajednica (5); srbohrvaščina (5); kaj- kavsko-hrvatski stihi 8; 15; 18; hrvatska narečja 37; Hrvati pod Beč 43; 70; — strah pred Hrvati 73; 78, 99, 102; 104, 107; hrvatskih 261 učilišč dijaki 109; edinost s Hrvati in Srbi 113; ,,trojedna kralje¬ vina" 118; metež v Hrvatski 130; „verni Hrvati predani Madžaronom” 131; deputacija iz Hrvatske 137 do 138; Hrvati pod Beč 138; Hrvat- sko Primorje 144; minister, prijatelj Hrvatov 152; med hrvatskirni brati 166; Muršec, komisar pri maturah na Hrvatskem 178 do 180, 235; Hrvat Sladovič piše slovenski 182; prilike v Hrvatski (Primorju) 183 sl.; Vrazove hrvatske knjige 198; hrvatski molitveniki 209; hrvatska povestnica 229; podpore Hrvatom 235. (Gl. tudi „Matica“, ,,Zagreb”, „Senj“ . . .) Hub er Ivan, domoljub v Ljutomeru: — 128. Ilešič (Ivan), častnik: 18. (Rojen v Ptuju, je od 1. 1823. počenši študiral nižjo gimnazijo v Mariboru. Prim. „Ljublj. Zvon” 1898.) Ilirija: Ilirske Novine 11, 15; knjige ilirske 19 do 20, 22, 44 do 46; ilirščina 21; ilirski pravopis 27 (gl. Gaj!), 28, 29; ilirska stranka 34; ,.Ilirske Narodne Novine” 73; učenje ilirščine 46; — ,.Ilirske Na¬ rodne Novine” 72 (cfr. 205), 206, 207, 212, 214, 218, 230, (,,naše novine”); ..Zagrebške novine” 73; ..ilirsko poglavarstvo” 75; ilirski pravopis 86; 91; 101; 107; 207; ilirščina v Zagrebu 107 ; ilirski (mla¬ dinski) spisi 112; „kako izobraževati ilirsko narečje” 112, 113; ilir¬ ščina v Majerjevi slov. slovnici in spisju 113; ilirska čitanka 113; bližanje ilirščini 114, 115; ilirščina v slov. čitankah 115; ,,književno narečje” 118; ilirski stihi 131; ilirščina poslovni jezik jugoslov. sek¬ cije na slovanskem shodu v Pragi 145; 168; knjige ilirske 206, 208, 208,, 210, 210,, 211 do 220, 222 do 225, 226 do 227, 228, 229; ilirščine se uče 208; ilirski pravopis 207, 208; ilirski molitveniki 209; „Magyarismus, Ilirismus” 209,; Vrazove ,.Narodne pesmi ilirske” 210; „Blaže in Nežica” v ilirščini 216; ovire ilirske književnosti v Sloveniji 217; ..Ilirska Matica” 223 (gl. „Matica“); v graški »Slo¬ veniji" 225; približavanje Ilircem 226, 229, „ilirska sloga”, potreba ilirščine na Slovenskem 231, Koseski in Iliri 233, ilirščina v šoli 234. (Gl. tudi „Hrvati“, „Srbi“, ..Slovenci”.) IIj Sv v. Slov. goricah, gl. „Mukič“. Inteligencija (gl.,,Duhovništvo”, „Uradi“, ,,Profesorji”, „Dijaštvo": — 76,77, „izobraženje naše” 91, posvetna 93, „tuje izobraženje” 102, matičarji „na izbor Slovenci” 121, intel. Dunajčani 141, politična naobrazba 142, posvetna brez brige za šolo 186. ..Iskrice" (Tommasejeve, 1844): — 222, 225. Gl. ,,Havliček“! Istra: — 141, 167. Italija: — 78; 148; „Ciceronova domačija” 183; duh na Reki naklonjen italijanščini 186; italijanski naslovi pisem 197, italijansko brodovje pred Trstom 233. Ivan, nadvojvoda: 43; — 99, 200/201, 210. Izpiti: župniški 10, 24do 25, za gimnaz. inštruktorja 35,; — za profesuro 183, 186, 217, 233; šolski 229; mature 226 (gl. Grofikopf.) J. A.: — 176. (Pač Jarc Anton, rojen 1809 pri Sv. Duhu ob Lučah.) Jaklin Anton: — 135. (Rojen v Središču 1796, župnik pri Mali Nedelji, na¬ zadnje pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah na mesto Kremplja, ki je prišel k Mali Nedelji (gl. str. 28.) Jaklin Mihovil: —127. (Znani dekan ljutomerski in voditelj mlademu Stanku Vrazu; gl. posvetilo „Gusel i tambure”) Jambrešič: 36. Janežič Anton: — 115, 118, 159,, 160, 164, 165. Japelj: — 195. Jarenina, gl. ,,Ciringar“. 262 Jarnik Urban: 7, 8; — 122. Jauk (Matija): — 106. (Dekan v Lipnici.) Javornik Piacid: — 112. Jelačič, ban: 43; — 9;), 103, njegova vojska v Varaždinu 127, na Dunaju 148. Jeran Luka: — 123, 192 do 194. Jeretin, knjigar v Celju: 63, 65. Jeruzalem (na Štajerskem): — 189, 196. Joaneum: — 218. Jodl: 49, 51. Jordan („Jahrbiicher“): — 224. Jugoslovani: ,,jugoslavjanska“ narečja 40 (gl. „Slovar“); — 107; ..Jugoslav. Novine“ 117, 226, (gl. „Slavenski jug“, „Siidsl. Z." sub „Časopisi“); zedinjeni 48, Macunovo ,.Cvetje jugosl." 164, 165 (gl. ,,Ilirija". ,,Hrvati", „Slovenci“, „Srbi“.) Jungmann: v 38, 41. Juri Sv. na Ščavnici : — 95. Jurkovič: 14. (Pač J. Anton, svečenik v graški bolnici.) Jurman: 15. Kačič: — 199. Kaiser, bukvovez v Gradcu: — 90. (Gl. ..Časopis za zgodovino in narod." II. str. 85.) Kajnih Juri: 20, 61,, 70 17; — 1372, 2. (Rojen pri Sv. Juriju ob Ščavnici, je bil n. pr. 1829 kaplan pri znanem „slavistu“ Cvetku v Lembahu, pozneje več let v Ormožu; sredi decembra 1848 je prišel na župo Sv. Bolfanka v Slov. goricah, kjer je umrl 1854. Tam je zapisal v župno kroniko: ,,V Ormožu so mene Madyari obdali, med strahom in trepetom stoječi, ranjene spovedajoči, dobim odlog se simo pre¬ seliti, tam sem vojskoval z nadlogo, ovde z zimom in siromaštvom.") Kamca: — 197. Kanclar Pavel: 11, 15, 17. (Ptujski minorit. Glej Vrazova „Dela“ V. 134, 135.) Kappel (Vinko Ludovik pl.): — 228. (Do 1. 1850 c. kr. gubernijalni in prvi kameralni svetnik v Gradcu. Šin tistega Friderika K., ki je omenjen v Wurzbachu X. 451?) Kattin (Maria): 12. (Ptujčanka, f 1./3. 1841, stara 83 let.) Karlovec: — 185. Kavčič (Andrej): — 215. (Gl. o njem Zapletal, ,,Die Domkapitel etc.“, mari¬ borski ..Časopis za zgod. in nar." I. 130 do 131, II. 22., I. C. H(of- richter): „Lebensbilder aus der Verg." 5 do 8, „Steierm. Zeitschr. N. F." 1842, 102. Umrl 30. jun. 1826, „slovenski škof" v Gradcu.) Kavčič (Martin): — 215. (Brat prejšnjega, ,,prvopokojni“ : 8. jan. 1826.) Kavčič (Matija dr.), poslanec: — 152. (Gl. na pr. Apihovo delo ,,Slovenci in 1. 1848., 144, 150 itd.) Kienreich, tiskarna v Gradcu: 47, 48, 49; — 88, 211. Kikel Josip: — 224. (Kikel Franc, rojen v Ormožu 1828, posvečen L 1853?) Kisman (tiskar?): 63; — 176, 177. Kišpatič Mijo: — 188. Klajžar Ivan: 6 do 18; 30; - 107, 108, 158, 195*, 198, 211„ 212, 213, 214, 215,, 217, 219, 224. 244,, 2 , 246,, 2 . (V Ptuj za kaplana je prišel 1840. Njegovo pismo Cafu v ,,Zborniku" 1900, 245. Natančneje o tem predniku celjskih lazaristov Napotnik v „Obrisu“, 42 do 45. Prim. tudi Glaserjevo „Zgod.“ II. 131.) Klaudi, poslanec: — 147. Klemenčič Anton (1. 1842, bogoslovec): — 214. (Gotovo poznejši dr. Anton Klemenčič, r. 1819 pri Kapeli, pozneje dekan v Ljutomeru. L. 1850. je supliral moralko na graški univerzi. — Klemenčič, ki ga imenuje 263 Muršec v svojem pismu Vrazu 14. aprila 184G, je gotovo isti; zakaj izza 1845 je bil kaplan v Maria Fernitz pri Gradcu. Med predplat- niki Krempljevih ,,Dogodivšin“.) Kloc: 17. Kloch: 35. Kmetje: list za ljudstvo 45, od Ptuja in Radgone 66; zaostalost marenberške okolice 70; 73, 76, 77, 78; knjige za ljudstvo 70; gl. Goffinel; preganjajo gospodo 92; pri volitvah 92; narodna zavest 96; na shodu 98 do 99; kmetje poslanci 99, 102; kmet Rottmann 103; ljudstvo mlačno 103; knjiga za ljudstvo 110 do 111; 117; kmetijsko berivo 121; v radgonski okolici 129, 130, 131, 132, 134, 135; kmetje iz okrajev Brežice, Rajhenburg, Sevnica itd. 138; narodnost na kmetih na Kranjskem in Primorskem 143; gališki poslanci kmetje 148; kmetiški (nemški) poslanci 152; slovenski ne znajo citati, nemški ne govoriti (v Št. liju) 154; kmet Supanc poslanec 156; narod na Štajerskem probujen 164; kmetija župe braslovške 181; kmetje in grajski služabniki 198; Blaže in Nežica 116; društvo za poljudne knjige v Zagrebu 225; knjiga ugodna kmetom 229; na¬ biranje narodnega blaga 230; kmetje naj tirjajo vse po slo¬ vensko 237. Knez dr.: — 139. Knifsof (?): 13. Knjigotrštvo: — 90; 124 do 125, 163, 213; 224; „knjigotržno društvo" v Zagrebu 226, 228; 229. Gl. knjigarne in tiskarne: Diem, Ferlinc, Ferstl, Jeretin, Kaiser, Kicnreich, Kisman? Kremžar, Leon, Leykam, Leyrer, Mayer, Pirker, Sirola?, Spritzey, Weizinger, Wolfhardt. Knjižnica; — graških bogoslovcev 218. Gl. »Joaneum". Knobel: njegova pesem od „nove krame" 7. Knuplež: — 100 (Pač Martin K., rojen 1821 pri Sv. Juriju v Slov. goricah, kaplan 1846? — Knuplež, ki mu je pisal Vraz očividno v Maribor 1835, Dela V. 138 do 139, je Juri K., „Styrus e S. Margar.", kije začel študirati gimn. v Mariboru že 1821.) Kocbek (Juri); 11, 12, 13; — 246, (* pri Sv. Trojici v Slov. goricah 1805, pozneje dekan v Marenbergu in pri Sv. Juriju ob Ščavnici). Kocmut: — 195* (Najbrž Josip K., r. 1803, od Sv. Bolfanka v Slov. goricah, dovršil gimnazijo v Mariboru 1824, posvečen 1830. Vrazova »Dela" V,, 129, 134, 136). Kočevar Štefan: 20, 21, 36 do 44 (slovar »jugoslovanski"!) — 94; 98, 99, 112, »slovar jugoslov."; jugosl. slovar 220, 220,, 222, 230, 231. (Gl. Glaserjevo zgod. UlT 142.) Koch, trgovina v Gradcu: 22. Koledar: — 120, »Koledarček" 124, 125, hrvatski 206. »Kolo" Vrazovo: 15, 16; 17; 18 (nekaterim abonentom neumljivo); 20 („Kolo“ od ljubavi do objimanja ino celovanja);22; 34; 44, 45, 213 do 215, 217, 222, 223, 227, 231. Kollar Jan: 28; „der Prediger in Pest" 29; pisal Cafu 83; „Wechsel- seitigkeit" 204; »Cestopis" 220, 227; 230, Komensky: Orbis pictus 84. Komisarji (oskrbniki): — v Brežicah 78, 105, 131, 132, neki oskrbnik iz Kranjske 152, v Hausambacheru 78. Glej: Ambrož, Bratkovič, Brolih, Glaser, Kozjek, Lichtenegger, Lipič, Listneder, Nagi, Pristan, Razlag, Strah Juri, Sparavec, Wokaun (prim. še Wenedikter dr.). KOnigshofer Alojzij dr.: — 215 (advokat v Gradcu). Konjice: — 76. Konšek, prof. v Celju: — 139 (Glaser, Zgod. III. 18, 24; Apih »Slov. in 1. 1848". 146). Koper: — njegov članek 79. 264 Kopitar: 7, 8, protivnik ilirskega pravopisa 29; — 158, ilirski pravo¬ pis 157. Korošak: župnik pri Sv. Urbanu 10. Korošak Matjaš: 19; — 80; „moj farm.“ 82, „pleban“ 83; 85, 87, 88, 110; 170 do 172; (* 1805 pri Sv. Juriju ob Ščavnici, posvečen 1831 kot tovariš Kostanjevcu, Kocbeku Juriju in Muršcu.) Koroška: — 89; 90; za bližanje ilirščini 115, 117, 118, 120, 141, 142, 144; nje razdelitev v slovenski in nemški del 162, 163, 164, 166, 180, 190. Kosar Fr.: — 191. (Med utemeljitelji »Matice Slovenske". — Glaser, Zgod. 111. 135.) Koseski: — 138, 233. Kosi Blaž, župnik: 16, 208 (* 1773 v Središču, posvečen 1801, j v Leskovcu 1850. — Glej Vrazove »Gusle i taniburo" 135, Slekovec, »Kapela žalostne Matere božje v Središču", str 122, mariborski »Časopis za zgod. in narodopis" II. 13,). Kostanjevec Josip: 7, 19, 25, 34; — 106, 110, 232 (* pri Sv. Marjeti poleg Ptuja 1. 1803, posvečen 1831 kot sošolec Murščev, potem kaplan pri Blažu Kosiju v Leskovcu, pozneje mestni župnik mari¬ borski. — Gl. Orožnovo »Das Bistum und die DiOzese Lavant 1. 24). Košar Jakob: 47, 48, 49, 51; — 82, pozdrav Kollarjev 83; 84, 89; 212; 214; 217. (Rojen pri Sv. Juriju na Ščavnici, Vrazov in Miklo¬ šičev součenec v Gradcu. — Gl. Glaser, Zgod. II. 185, »Zbornik Mat. Slov." 1900, 254.) Košir: - 160. Kov a če k Alojzij, bogoslovec: — 214. Kozjek (Valentin), komisar v Sevnici že 1. 1846.: — 138. Kozler Peter: — zemljevid 100, 102, 140 do 145. Kramberger Feliks: 44 do 47; — 223 (»Osamljen labod na nemški zemlji v Borovi", Macun, Knjiž. 88, 131, 132. Rojen 1813 pri Sv. Bolfanku poleg Ptuja). Kramer (Josip): 16. (Profesor bogoslovja, pozneje stolni prošt v Gradcu, rojen 1780.) Kranjc (Ivan) :— 100 (v „C. N.“ z dne 20. dec.), 228 (L. 1845 in 1846 »Amts- schreiber" v Gradcu, 1847 in 1848 »Casseofficial" pri c. kr. kameral- nem in plačilnem uradu v Gradcu, oče vrlega rodoljuba g. general¬ majorja Viktorja Kranjca v Gradcu. L. 1848 so v graški »Sloveniji" izvolili podpredsednikom tega »izredno vnetega rodoljuba", Večernice 1898, 48. Nazadnje je bil kontrolor c. kr. plačilnega urada v Celovcu.) Kranjc Josip dr.: —73,76, 98,110, 131, 147 do 153, 156. (Glaser, Zgod. III. 150.) Kranjska: kranjski knjižni jezik — 76; 86; 89; 90; 91; 93; 95; 97; 102, 115, 123; v Prago 140, volitve v Frankfurt 140; nemštvo na Kranjskem 141, 142, 148; Kranjska in slovanske težnje 149, 149, 164; 166; „novokranjšina“ 168, 170, kranjski dijaki 194; „Kranjska čbelica" gl. ,,Časopisi"; kranjski molitveniki 209. Krapina: 18; — 208, 231. Kr a us, gubcrnialni svetnik v Gradcu: 47, 52, 53, 70; — 135, 232. Krčmarji: — ponemčeni 95, 103. Kreft Anton: — 177, 94, 129 do 132. (Rojen pri Sv. Juriju na Ščavnici, v bogo¬ slovju tovariš Tutkov, izza 1839 kaplan v Radgoni, pozneje župnik pri Mali Nedelji. Kreft Jakob, poslanec: — 76, 79, 131, 152. (Posestnik pri Sv. Juriju na Ščav¬ nici. — Gl. Apihovo „Slovenci in 1. 1848“, 167 sl.) Krek Gregor dr.: — 190/191. Krempelj (Krempl Anton): Dogodivšine 12, 13, 49; želi ,,Starožitnosti“ Safarikove 18; 28 do 31; — 72; 201; 207; 208; 229. Kremžar, knjigar v Ljubljani: 61j; — 123. 265 Kfenovsky, gl. „Dragoni“. Kristan: — 224. Kromeriž: — 79 itd., (Gl. „Zbor“ državni). Krška škofija: — 232. Kudlich: - 152. Kukuljevič Sakcinski Ivan: 22, 45, 46; — ,,Juran i Zofija" 206; 216, 217; tri knjige Kukuljeviča 217, 220, 223. Kurnik (Ivan): — 74. (Rojen pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 1790, župnik pri Sv. Marjeti na Pesnici.) Kurnik Ivan: — 214. (Rojen pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 1818.) Kur el a c Franjo: — 99, 170. (Gl. „Gradjo za povjest knjiž. hrv." IV.) Kurz, Etymologicum: — 81. Kiizmič: — 158. Kvarnerski otoki: — 144. Kvas, prof. slov. jezika na vseučilišču v Gradcu: 18, 39; — 81, 82, 88, 152, 157, 212, 214, 227. Kvaternik, profesor: —127. Lah Anton: — 174 do 177 (Glaser, Zgod. II. 181,253. V bogoslovju tovariš Čepeju in Marku Glaserju, izza 1828 kaplan pri Sv. Petru poleg Radgone, torej Danjkov sosed). L a m p e 1: 56. Laški trg: 57; — 220,. Latinski: — klasiki 122, izpit za lat. jezik 186, 190; „diački“ 197; Livij, Paterkul 199. Lavantinska škofija: „ekspeditor lav. kanclije" 9, škof 49, 51, 65; — 87, 99, 135. l.azaristi: — 107, 182 (Gl. „Horvat Jakob", „Klajžar“, „Premož“). Leich (Blaž): 45; — 88, 214 (Rojen pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. 1813). Lembah: — 202. Gl. Matjašič Juri. Lenart Sv. v Slov. gor.: — 75, 130, 131. Lendovšek Josip: — 190/191, 239. Leon, knjigar v Celovcu: 63, 64; — 164, 165. Lepopisje: — predpisi 113, 114, 115. Leskovec v Halozah: — 208. Lertiar (Lercher), knjigotržec: — 113. Lešnik (Ivan): 11. (Rojen pri Sv. Urbanu 1810?) Letski: — slovar 81, jezik 90. Leuenfels (?): 12. Leykam, tiskarna: 49, 52, 53. Leyrer, knjigotržec: — 175. Lichtenegger: — »Lihtnekarova graščina" 135 (Franc Lichtenegger, ki je L 1845. bil lastnik Polic poleg Radgone?) Lichtenegger: 35,. (Očividno graški dijak; sin prejšnjega?) Lichtenegger Ivan: — 139. (L. 1845 še okrajni komisar v Preboldu, izza 1846 na BlagovnPReifenstein, pozneje v Slovenjem Gradcu; gl. C. I. Hjofrichterjevej „Arabesken“, str. 7). Liguorijan ci: — 102. Lika: — 183. L i 1 e k: — 86, 224. Linde: - 81, 82, 93, 94. Linne: 38, 40. „Lipa“: »Slovanska" 64; — 78, slovenske lipice 114. Lipič (Anton): — 208. (Že 1. 1828. kot okrajni komisar na Hrastovcu ime¬ novan med pospeševatelji šolstva). Lipsko: — 224. (»Lipnica"). Listncder, komisar: — 161. 18 266 Litovski: — slovar 81, jezik 90. Ljubljana: ..Slovensko društvo" v Ljubljani 44; knjigar Kremžar 61,; „Ljubljanske nemške novine" 69; — za vseučilišče 74; 86; 88; ..neskrbna" 105; čitalnica 106; „S!ov. društvo" 113, 115, 118, 140 do 141; napredek narodne stranke 142; 146; 163; reakcionarno otrpla 167, 235, „slov. sredina" 236. Gl. Bleiweis, Cigale, Jeran. Ljudstvo, gl. ..Kmetje", „Demokratizem". Ljutomer: — 80, »spodnji kraji" 94, 95, 126, 128, 131; pošta 135, 161, 200, 217. Gl. Muršič. Lohner dr., nemški poslanec: — 147/148. Loka pri Zidanem mostu: 68 69. Lok a v ec, graščina: — 136. Lovrenc Sv. v Slov. goricah: 28, 66; — 202 (?). Lubec Josip: 23. Lužica: luž. srbska Matica 90, 98, pesmi 113. Macun Ivan: 5, 17, 61,; - 107, lil, 118, 213, 223, 233 do 235. Madžari: 43; — 100; 104; madžaroni 127; Nemci in Madžari 130; »Madžar sovražnik slovenski" 131; madžaroni 132; 152; madžarščina 154; vojna z Madžari 186; „Magyarismus, Ilirismus 209,, jezik 237,. Magdič dr.: — v Ormožu 74, 97, v Ljutomeru 128. Magdič: — 200, 202, 213. (Isti kakor prejšnji?) Mahač: — 72. Maj ar Matija: — 111—122, njegova peticija 133,141,163,165,170,226,240.J241. Majerič Maksimilijan: 184 — (Okoli 1844 kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, prcdplatnik na Krcrnpljeve „Dogodivšine“) Malin Naum: — 108, 226,. Mandič: njegov črkopis 29. Marek, poslanec: — 138. Marenberg: 69,70; — 180. Gl. »Ožbalt Sv." Maribor: 19; most in tunel pri Mariboru 22; mariborsko okrožje 57; knjigar Ferlinc 61,, Slovenci mariborskega okrožja 64. (gl. »Sekov- ska škofija"), 65; — Petrovska, Barbarska, Vurberška, Rupertska župa pri Mariboru, Haloze, Borel, Ormož 71 , 73, kresija 75, »Goričko" 74, 78; dijaki 91; »spodnji kraji (= ob Ščavnici) 94, 95; časnik 97; slov. društvo 100; poslanec mariborski 102; 103; 118; 230; 141; 143 do 145; mariborski okraj brez poslanca 156; 177; 215,; gimna¬ zija 217. Gl. »Matjašič Juri", »Rigler", „Herg“, »Horvat Jakob". „Marič: 48. (To je pomota; čitati se mora ,,Murko"). Marjeta Sv. na Pesnici: — 103. Marjeta Sv. poleg Ptuja: 18; — 217. Marquet: — 76. Martin Sv. v Sulmski dolini: 6. Martin Sv. pri Vurbergu: — 155. Mašgon, ravnatelj v Gorici: — 140. „Matanc“ (reete: Mathans) dr. med.: — 214. (Dr. Josip Mathans, tudi 1848 še zdravnik v Ptuju). Matica: — Luž. srbska 90, 98; „Mat. Slov." 120 do 122,234, „Hrvatska" (»Ilirska"), 108, 188, 223, 224, 225, 226, 227. Matjašič Anton: 9, 11, 18, 25; — 208, 210. (Dovršil bogoslovje 1829 kot tovariš Kajnihov, potem več let kaplan v Radgoni, za¬ četkoma tu tovariš Danjkov, 1839 še kaplan v Ptuju, a 1. 1840 že župnik pri Sv. Urbanu poleg Ptuja.) Matjašič Juri: 18 do 23, 39, 61,; — 72, 100, 112, 120, 195*, 196, 202, 213, 215,, 216, 217, 223, 243,, 248,. (Gl. Glaserjevo Zgod. II. 131, III. 286.) Mayer (Majer), knjigovez v Gradcu: — 113, 114. 267 Mayer, stolni kapelan v Celovcu: 61!. Mažuranič: rečnik 21, 38, 39, 41. Medved: 11, 16 (Martin M., ki je umrl kot župnik pri Sv. Tomažu poleg Velike Nedelje 1855?) Meglič Franjo: — 214 (Rojen pri Sv. Marku na Ptujskem polju 1817). Meglič Jos., dekan ptujski: 9, 10, 13, prim. tudi 15 v in 16, 20 24, 25; — „dehant“ 203, 213, 246 2 . (Gl. Slekovčevo „Škofija in nadduhov- nija v Ptuji“ 172 do 174). Mekotnjak, kraj pri Ljutomeru. Gl. Muršič. Mešutar, dvorni svetnik, za stolico krškega škofa: — 232. Metelko: — 116. Metternich: — 114, 132. ..Metuljček", nameravani leposlovni list: — 230. Mezzo fanti: — 154. Mickiewicz: -- 178. Mičiče na Koroškem, gl. Matija Majar. Mielcke, litovski slovar: — 81. Michelak: - 85, 87. Mihelič: 232 (Fran M., rojen v Vurbergu 1802, posvečen 1833, okoli 1840 kaplan v Mariboru). Milonik, župan v Gorjah: — 120. (Prim. Apihovo op. cit. 165.) Miklavž Sv.: 18 do 19; - 189, 195*. Miklošič Fr. dr.: — v Prago 73, njegova deputacija 73, 74, 75, 78, 94. („dun. Slovenci"); 108 do 109, 127, 130, 140, 143, 145, 146, 150, 152, 155 do 161, „častilakomen in boječ" 167, 172, 183, 196, 204. Miklošič (Martin), župnik središki, stric prejšnjega: — 195*, 196. Mikuš Fran; — 154, 161 (Rojcn^v Gornjem gradu 1821). Ministerstvo, gl. ..Politika", „Šola", „Žbor“. Missia Anton, župnik: — 193, 194, 214 (Brat pokojnega kardinala r. 1818). Misterije poganske: — 122. Mladinski spisi: — 88/89, Robidov 112. Chimanijevi 112, „molitne knjižice, pripovedke izmišljene, fabule" 121, „Vedež“ za mladino 154, 166, 175 do 177, 199, „Blaže in Nežica" 113/114, 116, Obradovičeve „Basne“ 227, 230, „Deutsch-wind. Erzahlungsbuch" 232. Močnik: — 183. Moglich, umetnik: 56, 63. Mohor, družba sv. M.: — 121, 136. Mojzes (Moyses), profesor; — 127. Moravsko: — 93, Dragoni iz IVj. 96, 148. Moslavina, gl. Vukotinovič. Mukič Štefan: — 154 do 155 (Rojen 1805 v „Oberzemmingu“ na Ogrskem, posvečen 1829, torej kot tovariš Kajnihov. V tretjem letu bogo¬ slovja je v alfabetskem redu svečenikov sekovskih zabeležen kot „Mikič“, med „Michl“ in „Mikos“, torej pri Mi . . ., ne pri Mu . . . gotovo zato, ker se mu je po narečju ime glasilo Miikič. — L. 1826/27 ga še ni bilo v graškem bogoslovju. — L. 1831 je bil kaplan Kremplov pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, 1839,1840 kaplan pri jezikoslovcu Pennu pri Sv. Vidu poleg Ptuja, okoli 1854 lokalni kurat pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji). Munda (Vid): 15, 16 (L. 1831/32 dovršil zajedno s Klajžarjem bogoslovje). Murko Anton: urednik slov. časopisa 7, 8; njegov slovar 21, 36; 24 do 27; dekan v Stadtlnu 48 (sub. „Marič“); — slovar 80; 86; 172; 194,, 195; 195.,., 198, 199, 204; Murko in šolske knjige 207,208, 210,; 212; 213'; 214; 221; 231, 244,. (Razlagova „Zora“ 1852, 140, 149 izpopolnjuje poročilo o Murkovem potovanju, ki ga čitamo v „Let. Mat. Slov." 1880, 249/250). Muršec Fran; — 166 do 167. (Pač duhovnik, ki je bil rojen 1810 v Ptuju, pozneje, n. pr. 1855 beneficijat v Gradcu?) 18 * 268 Muršec Josip dr. (Glaser, Zgod. II. 132 do 134. V Večernicah 1898 mu je napisal J(akob) G(omilšak) Vrbanov obširen poljuden životopis. Pričujoča korespondenca bo omogočila popolno sliko Murščevega delovanja in njegove dobe.) Muršič Fran: — 126 do 129 (Njegov nekdanji součenec v branislavski občini pri Ljutomeru pravi, da je bil rojen Muršič 1. 1827 v Branoslavcih. Muršič službe na Braneku ni dobil. Oni součenec navaja tudi vzroke: Muršič je 1. 1848 bil pri nacionalni gardi ter nosil trobojnico. Mati Muršičeva je predala posestvo drugemu sinu in potem živela v Mekotnjaku pri Goricah in tam se je tudi vzdržaval Fran Muršič. Gl. mojo brošurico „Das nationalc Leben der Windisch-Biicheln im Jahre 1848/49,“ 30,). _ Nagi, komisar: — 77, 128 (Pač Avgust N., ki je bil 1. 1845 okrajni ko¬ misar na Stadtbergu [Stattcnberg?], 1. 1848 pa v Studenicah). Narečja (gl. „Hrvati“, „Slovenci“, »Srbi" itd.): narečje Slov. goric 57; — ljutomersko 80, razna slovenska 90, 93, neizkaljena slovenščina »drvarjev' 1 197, knjižni jezik 233. Navratil: — 163. Navršnik: — 233. Nedelja Mata, gl. Krempelj, Vogrin. Nedelja Velika: 68; — 76, 204. Ned ve d (Anton): 14; -- 128. (Ze 1. 1844 kot „najemavec braneške graščine' 1 predplatnik na Krempljeve „Dogod.“. Tudi njegov oče je bil Anton, brat pa najbrž „Carl Nedwed von Mureck", ki je L 1830 študiral preparandijo v Gradcu. Gl. mojo brošuro ,,Das nationale Leben itd“ 10 sl.) Negova: — 77. Gl. ,,Bratkovič". Nemci: 43; nemški prestol 43; nemškutarstvo 44; nemška zaveza 62, 69; prepotenca Nemčije 64; Nemec (Rauscher) sekovski škof 64; 66; ponemčena marenberška okolica 69 do 70; nemška šola na Slovenskem 71; — nemški časopisi 71, 205; nemškutarski Celjani 73; Nemci v Mariboru in Ptuju 73; nemška indo- in inso- lentia 73; ..bratovščina" z Nemci 73; nemštvo v Gradcu 74, 75; ,,švabomani“ 77 ; ponemčenjaki 77; germanoman 79; „nemški sužnji" 88; prevodi iz nemščine 89; „nemške verige" 91; uradniki, me¬ ščani 92; pri volitvah 92;„slov. zatajniki" 93; „žarjavi Nemci" 93; nemško-slov. slovnica 93, „vse z nemščino prekvašeno" 94; bojazen Nemcev 95; uradniki 95; odganjani 95; nemški graščaki 95, 96; nemški aristo- in birokrati 96; nemška zaveza 96, 99; ponem¬ čenje 99,100; Nemec T* 100 do 101; „v nemščini tičimo" 102; nem- čurstvo se krepi 103, 105, 109; prevodi iz nemščine 112; Avstrija nemška 114; nemški dobi 114; Nemci in slovanstvo 116; „ Slavenožrut" Milonik 120; nemškutarski uradniki 128; nemška zaveza 129; Nemci in Madžari 130; slov. izdajice 131; „Deutschland“ 131; oskrbniki „slavožderi“ 132; „Švabi“ na Ogrskem 132, ; agitacija za nemško zavezo 134; od Nemčije proč 138; v Celju 139; nemški interesi na Kranjskem 141; nemška stranka v drž. zboru 147, 152; nemško državno ministerstvo 149; nemškutarji v St. liju v Slov. goricah 154: jarem nemški 161; Nemci izdajalci 161; Nemci gospodje 162; nemški korarji v Celovcu 165; nemško predavanje v hrvatskih šolah 186; Nemec se uči slovenski 204, 205; knjiga „Die Slaven, Russen u. Germanen" 218; nemški državni zakonik 226; nemški dopisi oblastev 236 237. „Novice“ (Kmetijske): 21, 45, 69; — 75, 86; osumnjičene 96, 97, 117, 120, 121, 123, 124, 125, 140, 142, 154, 159„ 168, 178, 234 s , 237. Novi grad. (Castelnuovo) v Istri: — 141. 269 Obradovič: — 227. Ogersko: — 78, ogerski Slovenci 100, 158, 132, 148. Ornik Jakob: 17. (Rojen pri Sv. Benediktu v Slov. goricah 1808, po¬ svečen 1838, minorit [1. 1855] pri Sv. Vidu poleg Ptuja.) Ormož: — 76, 78, 196, 112. Gl. „Kajnih“, „Geršak“, »Fridau". Orožen Ignacij: 36, 60, 63,; — 137 do 139, 154, 240 a . Oskrbniki, gl. „Komisarji“. Ostrovvski, grof: — 81, 82, 84. Otokar (Premisi II.): 29.(G1. »Zbornik Mat. Slov/ 1900, 176, 191. V ostalini Jakoba Kožarja se je v Vrazovem prepisu ohranila prvotna oblika te pesmi; v tej obliki je drugi del pesmi povsem drugačen; za- branila ga je sigurno cenzura.) Ožbalt Sv. pri Marenbergu: — 180. Ožbalt Sv. na Kranjskem: — 180. Ožegovič Mirko, škof: — 182, 183, 184. Pa d ovac J.: — pesmi za klavir 227. Pa k Mato, dr.: — 214. (Rojen 1816. pri Sv. Jakobu v Slov. gor., okoli 1845 semeniški prefekt v Gradcu, pozneje katehet na gimnaziji in kanonik. Gl. Orožen, Das Bistum etc. I. str. XXIII.) Palacky: - 133, 146, 226. Pariz: — 116. Pavletič: — Pregled 220, 231. Pavliš (?): — 221. (Marko P., okoli 1842 deficijent pri Sv. Bolfanku na Kogu ?) Penn (Vid): 13. (Gl. mariborski »Časopis za zgod. in narodopis". II. 10.) Peršoli Valentin: — 214. (Rojen v Cirkovcah 1817.) Peserl (Fran): 12; — 72, 203, 204. (Bogoslovje dovršil 1833 kot tovariš Juriju Matjašiču, od 1837 do 1841 kaplan v Ptuju, potem benefi- cijat v sirotiščnici v Gradcu. O njem in njegovi »Slovenki veseli* gl. Pajekovega »Volkmera" str. 17; dalje gl. »Zbornik Mat. Slov/ 1900, 233.) Peticija: — 75, 78; »želje slov. nar/ 91, 94, 95; na ptujskem polju 95, 96, 99, 102, 126, 129, 130, 133, 135, 138, 161; na slovanski shod v Pragi 140, 141, 142; iz Istrije 141, 142, 146; adresa na cesarja 148449, na drž. zbor 152, (nemških) kmetiških poslancev v Gradcu 152; poziv za polk Kinski 153, 162, 163, 167; na poštno upravo 173; v Beč za ilirski pravopis 207 (gl. »Krempelj"); »Poziv na podpis na dionice za nar. knjig, i tiskarnu" 226,, 228. Pfundner: — 77. Pichler Josip: — 232 (Kreisdechant). (Gl. Orožna, Das Bisthum etc. 1. 24.) Pikel Mihael: 62; — 112. (Gl. Levstika III. 282/3, Orožna, op. cit. 1. XVIII.) Pilštanj, grad: — 78. Pirker, knjigovez v Wolfsbergu: 48. Pirš: 36. (cfr. »Zbornik" 1900, 210.) Pisarne, gl. »Uradi". Pismo sveto: Murko ga sloveni 27; Alliolijevo več sotrudnikov 48; — romunsko in bolgarsko 81, 112; Japljevo 195; Murkovo 207. Planina (Štaj.): — 99. Platzerhof, graščina: 68. Plitviška jezera: — 183. Plohel: — štipendija 200, 213, 230. (Gl. Meško-Simonič, dr. Gregor Plohel itd., v Beči 1888.) Počič ( Pucič) Orsat, grof: »Antologija slavjanska" 45; — 223. Podčetrtek, gl. Kočevar. Podhorn, tovarnar v Radečah: 69. »Poganski" napevi itd.: — 122. 270 Pohlin Marko: — 84. Polanec Fran: 6. — (Rojen na Bišu št. 17. pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah 21. maja 1805 — ali 4. marca 1803? — Fran Polanec je postal c. kr. geometer, služboval med Cehi, Poljaki in na Ogrskem, tudi v Ljubljani in Celovcu; umrl je ta geometer Polanec v Gradcu okoli 1865. — Brat Franu Polancu, rojenemu 1. 1805, je bil Martin Polanec, omenjen kot Murščev sorodnik v ..Večernicah' 1898, str. 6., porojen 27. okt. 1799; njuna mati je bila Kranjčevka, Mur- ščeva tudi. Kako da je Fran Polanec pisal Muršcu od Sv v Martina v Sulmski dolini? Bil je takrat tam kaplan-provizor Jakob Šalamun, pozneje župnik pri Sv. Andreju v Sausalu, ta pa je bil tudi iz Biša doma, r. 1794, 16. jul,) Polenšak: 12, 13, 14. Poličane: — 78,79, 137, 178. Politika: 33 34,43 44,59, 62 do 66, 68 do 70; - 72 do 79, 91 do 111, 114 do 120, 126 do 157, 161 do 168, 173/174, 216, 225, 233 do 237. (..Avstrija", „Graščine“, ,,Komisarji", ..Poslanci", ,,Zbor“.) Poljaki: — poljski časopisi 71 do 72, 205; samostalna Poljska 148. Poljska v a gornja: — 90. Pols: — 232. Porko?: 16. Poslanci: Ambrož, Boroš, Dominkuš, Gorjup, Gottvveifl, Gurnik, Foregger, Fischhof, Kavčič, Kranjc, Klaudi, Kreft, v Loliner, Raisp, Rieger, Smrekar, Strobach, Stipane, Sparavec, Šturm, Trojan, Trummer, Ulepič, Vlah, Waser. — Gl. ..Frankfurt", „Zbor". Postič: — 224, 228. (Pač sin Frana P., ki je še v tridesetih letih bil kirurg pri Sv. Ani na Krembergu ter pospeševal šolo; o njem bom pisal v razpravi „Češko-slov. (jugoslov.) vzajemnost v minulih dobah"). Pošta: — ptujska, ljutomerska 135; pritožba proti pošti 173, 180; poštnarji in slov. naslovi pisem 197, 212; pošta in časniki 214. Potočnik Blaž: — 115. . Povoden Simon: 9. Poziv, gl. ..Peticija". Požun: — 237,. Praga: ,,Lipa Slov." 64; — slov. shod 72 73, 74, 78, 94, 95, 97; „Lipa Slov." 102, 130, 136/137, 140/141, 142, 178. Pratika: — 123. Praus, urednik: 164. Pravopis (gl. ,,Črke"): — „Slov. Pravopis" 191. Prelog, dr.: — 128. Pr e mož, lazarist: — 182. Premrli, nadzornik na Hrv.: — 107. Prešeren: — ,,Krst pri Savici" 202, 203; 230. Prevodi (gl. „Cehi“, ,,Ilirija", ,,Nemci"): — 157, 166; sekvencij 174. Priger L.: 11. Primic: — 235. Primorsko (gl. ,,Gorica", „Istra“, „Trst“): — 95, 142; hrv. 144, 183, 194. Pristan, oskrbnik ormoški: 69. Profesorji: — 92, zagrebški 107, madžaronski 127. Gl.: Fialka, Heilman, Kvaternik, Lcndovšek, Matjašič Juri, Macun, Moyses, Prosch, Puff, Rigler, Robič, Robač? Rogač, Speckmoser itd. Proletarijat, gl. .Demokratizem". Prosch: — 138. ,,Prošastnost": — 222. Ptuj: Zima v Ptuju 9; 14; 15; 16; 19, cfr. Meglič; „Pettauer discordia" 28; okrajno šolsko nadzorstvo 29; literarna namera ptujskih 271 duhovnikov 45; slika in zgodovina 55, 56; knjigar Špricaj in knjigovez Wolfhardt v Ptuju 61; kmetje ptujski 66; — 73; 74; 76; 77, 78, 100; Ptujsko polje 95; 105; 130; 131, 132; pošta 135, 137; pismo iz Ptuja na ,,sv. stol“ 155; 205, 206; 210; 213; brez dekana 217, 219; puntarski pogreb ptujskega poštarja 233; 246!- Gl. ,,Klajžar“, Muršec Vrazu, ,.Trstenjak". Puff, dr.: — 97. Pugšič: 14, 15. (Simon P., ki je bil na pr. predplatnik na Krempljeve „Dogod.“?) Purgleitner, lekarnar v Gradcu: — 102. Računice: — 86, 87, 114. Radeče: 69. Radgona: knjigar Weizinger 61, kmetje radgonski 66; — 72, 94, volitve 129, narodnost 130, 144. Gl. Kreft Anton. Radisel(o?) pri Framu: — 170/171. Raffler: 24. Raič Bož.: — 189. Raisp: — 75 (Apih, Slov. in 1. 1848, 167,). Rak, predsednik okrožja celjskega: — 168. Rak (bolezen): 17/18. Rakovec Alekso dr.: — 226,. Rakovec (Dragotin): - 107. „Rančari“, prebivavci na bregu reke Drave pri Ptuju: 9. Ra us c h er, škof sekovski, gl. „Sekovska škofija". Ravnikar (nazadnje škof tržaški): — njega zbirka besed 158, 158,, 232. Razlag Josip, oskrbnik: — 136. Razlag Radoslav: — 109, 110, 111, 163, 177/78, 224, 225. Razzlogovanje: — 153. Rebenburg pl.: 35. Reifenstein, grad, gl. »Blagovna". Reiner (Rajner): — 171. Reitz: 59. Reka: — 186. Republika, gl. ..Demokratizem". Reš, župnik: — 106 (Pač Josip Reš, posvečen 1832). Rezijan ci: — 144. ,,Rid 1“ (Riedl) Ivan dr.: 14; — ” 177 (Rojen v Cmureku 1808, vseučiliški profesor pastoralne teologije v Gradcu, pozneje kanonik). Rieger, poslanec: — 147. Rigler Friderik: 34 do 36. ('4798 v Neubcrgu na Štajerskem, od 1823 profesor, od 1845 do 1851 ravnatelj mariborske gimnazije, od 1851 do 1863 dež. šolski nadzornik v Gradcu. L. 1848,49 je pospeševal uvedbo slovenščine na marib. gimnaziji. Let. Mat. Slov. 1880, 226. — Nekrolog v nekem izvestju graške gimnazije; gl. tudi „Dom in Svet" 1901, 715. Rigler je navodno Muršca ministru Thunu priporočil, da ga je pozval na Dunaj k sebi ter mu poveril nadzorništvo na Hrvatskem. Žena Riglerjeva je bila iz rodbine Seiller, a v tej je Muršec prijateljski občeval, ker je bil en Seiller Murščev stanovski tovariš.) Rižnar: — 81, 82, 88, 92; 150,, 226. „Robač“ (? Robič, Rogač?): 11. Robič Matija dr., profesor: 55, 58, 71; — 92, 93, 110, 177, 215, 224, 227 (Gl. Razlagovo „Zoro“ 1852, 148). Robida: - 112. Rodič: — 224. (Neki Rodič Anton je bil okoli 1847 bogoslovec v Zagrebu.) 272 Rogač, ,,profesor" v Ptuju: 9 (Andreas R., „gewesener Privatlehrer“, umrl 5. jun. 1853.) Rogatec: — 220,, 231. Romani: — slovar 81, 82. Romuni: — biblija 81, nadpis 229. Rošker Franjo: — 214. Rottek: — Staatslexikon 152. Rot trna n n, krčmar pri Sv. Marjeti na Pesnici: — 103 (Apih, Slov. in 1. 1848,167). Rozman Josip: 58. Rubin Davorin, bogoslovec: — 214. (Rojen v Središču 1817). Rudež: — njegova zbirka besed 158. Rudmaš Simon: — 164, 165. (Gl. Glaserjevo „Zgod.“ III. 154). Rucdl Fran: — 130, 179,, 214, 240 a /241. (Rojen pri Spodnji Kungeti, v bo¬ goslovju 1 leto za Muršcem, pozneje župnik v Cmureku.) Runeč: cerkev na Runču 67 do 68 (Gl. „Novice“ 1847, 79). Rusi: — 73, 92, 95, 96, ruščina vseslovanski jezik 116, 118, ruska slovnica 199, ,,Die Slaven, Russen und Germanen" 218, ruščina 230. ,,S.“ Josip: 19. Sabor, gl. „Zbor“. „Samouk“: — 227. Sanskrt: — 81, 90. Schafer, Etymol.: — 81. Schell („Šell“): 10 (Gotovo dr. phil. Fran Schell, rojen pri Sv. liju v Slov. goricah 1815, bogoslovje dovršil 1840). Scheucher, postne prepovedi: 32. Schissogg: 24. Schloisnigg, gl. Šlojsnik. S c hi Or dr.: — 108. Schmid Krištof: — 89, 90, 199, 230. Schocher, gl. Šoher. Schr af f el, gl. Šrafel. Schreiner, političar: — 94. Schubert: — 211. Schwarzenb erg, minister: — 78. Sch vvarzenberg, nadškof saleburški: 64, 65; — 74, 135. Sekovska škofija: 48, 55; Slovenci sekovske škofije 64, 65; ,,Vaš knezoškof“ 65; — 72, 74; sekovski konsistorij 109; 132; 135. Gl. ,,Sparavec" in „Dominkuš A.“ Sekvencije: — 174/175. Selak, Cafov „tetič“: — 84. Sel jan: — 216, 217, „zemljoobraz“ 217, 219, 220, 227. Senior dr.: — 86. Senj: — 179,, 182, 184 („Sladovič“). Sevnica: — 138, 152. Simonič Dragotin Jos.: 10. (Prim. Meško-Simonič, Dr. Gregor Jožef Plohel, str. 110. sl. ?) Sinko Josip: — 191/192, 237 do 239. Sirola: — 110, 216. Sladovič Mane: — 182 do 187 (Prim. „Sladojevič“ v »Zborniku Mat. Slov.“ 1900, 208. V pismih do Vraza imenuje Dav. Trstenjak Sladoviča že 1. 1839 - očividno je bil takrat v Gradcu. — Ko je prišel Muršec v Senj nadzorovat gimnazijo, so mu svečeniki tožili, da nimajo štipendij. Muršec je nato župnike v Gradcu pregovoril, da so Hrvatom odstopili stare ustanovne maše, ter jih poslal večkrat Sladoviču, ki je pozneje bil župnik, a tudi v škofovo pisarno; a kancelar Babič ga je nekoč prav skregal, da so nekatere maše tako Ort GO GO* 273 slabo plačane in da jih težko odda, zato Muršec ni več pošiljal, [lzvestje Gerte Gomilšakove]). Sla nič: — 191 s , 192. Slava lepote": — 220, 223. lavischc Centralblatte r, gl. Časopisi, livni ca: — 90, 110, 176. lomšek: 7; ..Drobtinice" ; 21 42, 47 do 60; 61, 63, 65, 66; — .škof Anton" 74; 86 107; 110; 115; poslanec 139; »Blaže in Nežica" 153; o razzlogovanju 153; 199/200; 204; 213/214; 215,; 216; 222. Slovaki : — Nitra 219. Slovani (gl. poedine slovanske narode): »Sloga slovanska" 28; ,,pan¬ slavisti" graški 29; 43; ,,Lipa slovanska" 64; — „Društvo slavjansko" v Gradcu 71 do 72; 205, 206, 209; Slovanski shod v Pragi, gl. Praga! — slavjanstvo v Gradcu 74, 80; Cafova vseslo¬ vanska slovnica 85, 88, 90; glasoslovje slovansko 90; „Slava“ 92; slov. shod v Pragi 94, 99 ; vseslovanščina 101 ; „Lipa slovanska" 102 ; slov. kri 103 ; vseslovanska slovnica 108 ; nesloga slovanska 109;,.pan¬ slavisti" 109; povesti o slovanskem svetu 112; slovanstvo v Av¬ striji 114; cirilica ,,panslavistisch“ 115; Slovan, slog 115,119; ruščina vseslovanski jezik 116; gl. ,,S!avenski jug" sub. „Časopisi“ ; literatura drugih Slovanov 121; zgodovina slovenska 121, 130; „slavj. poko- lenje" 131; slovanski poslanci 133; slovanski shod v Pragi 136 do 137 140, 141, 145 do 146; slovanske simpatije 140; Slovani, „reaktionare Partei" 141 ; slovanska stranka v drž. zboru v večini 147; Slovanov bodočnost 149; ,,Was ist des Slaven Vaterland?" 149 do 150; Slovani centralisti 152; Slovani,,hlapci" 162; ,,majka Slava" 178, 207; knjiga ,,Die Slaven, Russen u. Germanen" 218; slovanstvo v Trstu 233; „Slavj. društvo v Trstu" 234; slovanski jeziki na gimnazijah 234; Macun , .panslavist" 235; slovanski jezik v Požunu 237,. Slovar (Kočevarjev ,,jugoslovanski"): 20 do 23; 36 do 44; — Majer bi ga sestavil 116; Cafov 80, 81; (in še litovski, letski, romanski, bolgarski, staroslovenski, poljski Lindejev), Konradijevnemško-roman- ski 82; vseslovenski slovar 90; Janežičev nemško-slovenski 115, 160; zemljepisni 144; Miklošičev staroslovenski 157, 158, 159, 159,, 172; slov.-nemški 158, 172; Murkov 80, 207, 212; Cafov slovar, 212; Mažuraničev ,,novi“ 212, 213; ,,Gajev" 216; „slovnik“ 217; Kočevarjev jugoslovanski („delo tijan do i“) 220, 221, 223; Drob¬ ničev 223, 224, 225, 226, 227, 229, 233. (O botanični termi¬ nologiji, ki jo omenja Caf v 1. svojem pismu, poroča Muršec v svoji avtobiografiji: ,,Na|jral sem [pri Sv. Miklavžu] nad jezer še one dobe nenatisnenih slovenskih besed in prislovic, ktere sem slov¬ ničarjem v Ljubljano, na Dunaj itd. razposlal. Tudi imena vsili tamošnih zelišč sem zvedel [prečrlane so tu besede: k vsaki njeno v škatlico pridjal — pa vse so se mi v prah zdrobile . . .] pa žali- bog ni znal za njihova latinska, tudi ni znal zeli praviloma sušiti — in ti trud je bil brez sadu, kterega bi sc tam dalo dokaj nabrati vešči glavi.") Slovenci: slovensko - hrvatska zajednica 5; časopis slovenski 7; slo¬ venščina 10; murskopoljski 14; slovenska iskrenost 15; slovenski duhovniki 16; slovenske šolske knjige (Murko) in jezik v njih 26; slovenska narečja 36; slovensko uradovanje 44; potreba slov. književnosti za ljudstvo 45; narečje Slovenskih goric 57; vežbe v slovenščini v Celovcu in Gradcu 58; Slovenija v okviru Avstrije 62; Slovenci graške škofije 64, 65; slovenski kmetje blizu Ptuja in Radgone 66; slovenščina se uči 67; slovenstvo v marenberški okolici 70; — slovenska priloga „Karnioliji“ 72, (cfr. 205 „čas. slo¬ venski"); peticija „Kaj bodemo Slovenci cesarja prosili?" 72; slovenski 274 duhovniki 73; slovenska peticija 73; slov. deputacija z Dunaja 73; slov. jezik v pisarnah 73; „Goričko“ ( - Slov. gorice) 74; inteligencija slov. 76, 77; slov. domovina 79, 80; slovenščina 79, 80; slov. Flora 84; „dobre glavice' 1 89; vseslovenski knjižni jezik 90; Slovani žele knjig 90; „spodnji kraji" tnarib. okrožja 94, 95; v Gradcu 96; štajerski 96, 100; vseslovenščina 101; slov. tiskovine 104; staroslo¬ venska liturgija 108; „Slov. društvo" v Ljubljani 113, 117; zedinjeni s Hrvati in Srbi 113; staroslovenščina 116; slovenščina v uradih in šolah 117; zgodovina slov. zemlje 118; slovenščina v Gradcu, Mari¬ boru, Celju 119; slov. na Koroškem 120; pesem in napev slovenski iz ,.poganskih časov" 122; Slovenci ogerski 132; slovenska imena graščin 135; Slovenci s Hrvati 138; slov. jezik v šolo in urade 141; štajerski Slovenci 141; Slovenci in slov. meje na Koroškem 141; Slovenci na slovanskem shodu v Pragi 145 do 146; Slovencev in Čehov taktika v drž. zboru 152; protest proti slovenskemu jeziku 152; Slovenci, raztreseni po Dunaju 153; slovenščina v šoli 154; ogerski Slovenci 158; slovenske latinske šole 165; „novokranjšina“ 168; slo¬ venščina framskega župnika Korošaka 171 ; dunajski in graški Slovenci 172; slovenščina in pošta 173, 180; ,.staroslovensko" pismo 195; slovenski naslovi na pismih 196, 197; slovenščina v Ptuju 204, 205; slovenski napis v Ptuju 206; slovenščina na mariborski gimnaziji 217; slovensko novinstvo 225; Slov. gorice 230, 232; na tržaški gimnaziji 234; vseslovenska deput. na Dunaj 235; slov. na normalni šoli v Gradcu 236. ..Slovenija": — dunajska 93; 99; vzajemnost z graško 132 do 133; 134; 140; 141; 142; 143; 145; 149; ,,Slovenija": graška 5; — 93; 94; 96; 97; 98; nje pravila 100; 101; 105; 110; »slov. društvo" 118; 126 ; prispevki za njo 130; 131; vzajemnost z Dunajsko 132 do 133; 137; 140, 141, 142; 149; prispevek za njo 150 do 151; pristop 154; 166; 173; se bavi z ilirščino 225, Drobničev ročnik 225, 226, 235, 236. ..Slovenija", ljubljanski list: 64; 75; 76; 77, 79, 97, 105; 115, 116, 117, 145, 149, 154, 159, 162, 167, 168, 169/170, 234„ 236, 237. ..Slovensko društvo" ljubljansko: 143, 144, 145, 233.,, 235 do 237. »Slovensko društvo" goriško 140. »Slovensko društvo" celovško: — 162; 163. »Slovenija" (zedinjena): — 73; 75; 99; 100; 117, 118, 139, 140, zemlje¬ vid »Slovenije" 141, 143 do 145 (gl. Kozler); 146; 161, 162, 164. Slovnica; Murkova 8, 27; šolska 39; Murščeva 60 do 62; Stranjša- kovi slovniški spiski 66, Murščeva 67; — sanskrtska 81; Guts- mannova 84; Polilinova 84; Cafova vseslovanska 85, 88; Murščeva 88, 90; vseslovenska 90; neinško-slovenska 93 98, 101, 105 do 106; Cafova obširna slovenska in vseslovanska 108; Murščeva 112, 122, 135; 233; Majarjeva 113,114, »Pravila etc." Majerjeva 112 do 114,115, 170, 226; Janežičeva »Grammatik" 115; Muršec spisoval drugo slovnico? 118; slov. slovnica lat. jezika 118; Majarjeva vseslovanska 119; »uzajemna" (Majerjeva) 120; »gramatikarji" 123; Murščeva slovnica 149, 153, 169, 171; razzlogovanje 153; Miklošičeva staroslo¬ venska 158, 159, 159 ; Miklošičeva »Bildung der Nomina" 160; napake v slovnici, slogu 166; Lcndovškova 190,; ruska, staroslo¬ venska 199; Murkova 204, 207, 212; Cafova »tabelarska" 224; slovenske slovnice 234; slovenski slog 235 236. Smreker, Alojzij dr., poslanec: — 152, 156. (Apih, op. cit. 150 itd.) Sonekar: 11. Sorčič (Fram: — 63. (Glej Orožnovo op. cit. I. str. XVIII.) Sovič: — 127. (Rojen 1821 pri Svetinjah). Speckmoser (Ulrik), prof.; benediktinec v Mariboru: 34; — 83. 275 Spisje: — Majarjev „Spisovnik“ 113, 114, 115, 118. Spritz ey, gl. Špricaj. Srbi: gl. Hrvati; srbska narečja 37; — srbski časopisi 72,78; 205; edinost s Hrvati in Srbi 113; vojvodina srbska 118; srbska in ilirska večina v jugoslov. sekciji na slovanskem shodu v Pragi 146; srbsko ozna¬ nilo Miklošičevega staroslov. slovarja 157; ,,Srb“ Kurelac 170; „srbski“ jezik 170 Središče: 18 —- 202. Stadion: — 78, 79. Stender: — 81. Stepišnik (Jakob) dr.: 62. (Poznejši lav. škof). Stibor Anton: — 214. (Pozneje cistercijanec v Reinu?) „Stiria“ list: — 73, 97. Stojan Mihael: — 181/182 (Rojen 1804 v Teharjih. Prim. „Jczičnik“ XXIV. 37:38, „Drobtinice“ 1865,66). Stoos Pavao: — „Sokol hrvatski" 227. Stopfer: — 227, 229. Strah Ivan, župnik v Marenbergu: 69 70. (Rojen pri Sv. Andražu v Slov. goricah, svečenik izza 1841). Strah Juri: 67 do 69; — 139; 215. Spomladi 1842 je bil pravnik tretjega leta, torej je v jus vstopil 1. 1839, a izvestno je tudi filozofijo študiral v Gradcu, zakaj Dav. Trstenjak ga že februarja 1839 imenuje v nekem dopisu Stanku Vrazu. „Strah Strašinski Juraj v Gradci“ je bil 1844 predplatnik na Krempljeve „Dogod“., 1. 1846 ,,Strah kostnik pri Velki Nedli" predplatnik „Novic“, a 1. 1847 že kot „komisar v Loki na Štajarskim". — Bil je zelo strog mož; že¬ lezniški delavci, ki jih je nadzoroval, so ga radi njegove strogosti črtili in so se zarotili, da ga ubijejo. V neki noči so že mislili, da ga imajo, a oni, ki so se ga lotili, ni bil Strah, marveč učitelj iz Boštanja, ki je bil Strahu podoben; bilo je to na poti med Loko in Potočincnn (Zoretom); ubogi učitelj je potem tri tedne pri Poto- činu bolan ležal. — Dolgo je trajala obravnava z nekim ponare- jalceni denarja, a ta se ni hotel vdati; nato pa ga je Strah stresel za rame in zahrul: „Jaz sem Tvoj krvavi sud, povej resnico 1“ In zločinec je priznal. — Bil je velik, lep mož, okroglastega lica, z velikimi črnimi, kodrastimi lasmi, ki so bili kakor ,.pečna metla" ... bil je menda Hrvat ali Srb, na pol ,,Turk“ pravi 86 let stari Ločan Jurkovič, ki ga je še poznal. V istini je bil ožji rojak Muršcev, a sigurno pristaš ilirske ideje in prijatelj Hrvatov. „Er war ein nobler Hcrr, kcin Knecht" — energično je ustrahoval drhal, ki je na Zidanem mostu hotela napasti Ločane.) Stranjšak Anton: 15, 16, 18 (odpove prcdplato na „Kolo“); 66 do 67; — 72; 226, 240,. (* 1810 pri Mali Nedelji, posvečen 1838, nato dolga leta do 1860 kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; f v Veržeju 1881. Njegovemu rodoljubju je posvetil Vraz pesem, ki je natisnjena v Kresu 1883, 42 do 43. Njegovi bivši učenci pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah pripovedujejo, da jih je tudi učil cirilico čitati in pisati). Straža narodna: — 148. Strobach, poslanec: — 147. St(u)h(e)tz: 68. (Gotovo je to Juri Štuhec rojen 1811 pri Sv. Juriju ob Ščavnici, predplatnik na Krempljeve „Dogod“.) Stulli: 22, 36, 37, 38, 39, 42; - 221, 222. Šafarik: ,,zcrnljovidi" v 18; „cin Protestant in Prag" 29; — 146; „zemljoobrazi“ Šafarikovi 218. Še 11, gl. Schcll. 276 Šerf Anton: 16, 18 (Glascr, Zgod. II. 181). Škofje (gl. Haulik, Rauscher, Schwarzenberg, Slomšek, Ožegovič, Wiery): — 109, škof celovški 165. Šlojsnik (Ivan, baron):— 168 (okoli 1846 deželnovladni svetnik v Ljubljani). Šoher Anton: — 214. Šola: slovenske šolske knjige za Štajersko, Kranjsko 26 do 27; šolska slovnica 39; Slomškova revizija šolskih knjig 57; nemška šola na Slovenskem 71; — „šolske konference" 76; računici 86, 87; črkopis v šoli 86; 100; slovenske šole 102; šolski nadzornik 107; slov. jezik iz šol 109; nadzornik Gruber 109; učne knjige 109 (gl „računica“, ,,čitanka", „bukvar“, „spisje“, „slovnica“); 128; slo¬ venščino v šolo 129, 141, 154; „Mali Blaže v prvi šoli" 153; Vedež za šolsko mladost 154; šolska mladina v St. liju v Slov. goricah 154; Miklošič o našem šolstvu 156; slovenščina po gimnazijah 157, 160; nemški nadzornik slov. šol 161; šolska darila 165; slovenske latinske šole 165; vodstvo nemških šol v Beljaku 165; petje in šolniki 166; šolske knjige za hrvatske gimnazije 183, 186; pomorsko-trgovski zavod na Reki 186; nemarnost inteligence za šolstvo 186; ,,Pra¬ vopis po šolah" 191; nova šola pri Sv. Bolfanku 191 do 192; šolske knjige v bohoričici 207; „Blaže in Nežica" 213/214; 216; „Gospe Srca Jezus." 228, 228,, knjiga ..Bogočastje" 229, šolski izpiti 229, „deutsch-wind. Erzahlungsbuch" 232, Macunovo „Cvetje" 234, slovenščina na normalni šoli v Gradcu 236, v Požunu 237, šoja pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah. Gl. ,,Abecednik", ,,Bukvar“, ,,Čitanka", Učitelji". Sparavec Alojzij (Vekoslav): — 132, 142, 145/146. (L. 1838. je bil Vek. Spa¬ ravec filozof v Gradcu v 1. letu, gl. ..Zbornik Mat. Slov." 1900, 208. L. 1845 je že med predplatniki ,,Novic" kot grajšak v Studencu" [ Studenicah]. Pospeševal je šolstvo [Weifi. Gesch. der ostcrr. Volksschule II. 834]. Pozneje okrajni glavar v Čakovcu? Njegov oče je utegnil biti tisti Alojzij ,,Sparovitz",* ki je bil okoli 1834 kameralni oskrbnik in okrajni komisar v Maria Zellu. Naš Vekoslav je bil tudi med onimi, ki so za Vraza nabirali narodne pesmi, Glaser, Zgod. II. 185). Šrafel: 17/18. Štajerska: Mali Štajer 5; štajerska v narečja 5; 15; Štajerci sotrud- niki pri slovarju 36; — 86; Štajerec spisal prvo slov. slovnico 90; 98; dijaštvo 91; 94; 96; dež. zbor 99; 100; 114; v Prago 140; v Frankfurt 140; 141; 142; 143; Štajerska in slovanske težnje 164; 173; 180; štajerski dijaki 194; 208. Št er man (Blaž): 46 do 223, 224. (Rojen 1. 1822 pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža). Štipendija, gl. ,,Plohel“, ,,Ustanova". Šturm, poslanec: — 98, 99, 156. (Gl. Apihovo op. cit., 156.) Šubert, gl. Schubert. Šubic (Jos.) dr. v Celju: — 94. (Glaser, Zgod. III. 65; zagrebška „Luna“ 1838, št. 38.; moja brošurica ,,Das nationale Leben der Windisch- btiheln etc." str. 30 :i .). Šulek (Bogoslav); — 183. „T*“: - 101. Tem nar, vrh pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža: — 194. Terminologija: — slovniška 112, komisija za terminologijo 168. Thun Leo, grof, minister: — 107, 118, (156), 157, 159,, 180. Tolmin: — 141. Tommaseo Nikola, gl. ,.Iskrice". 277 Trnski Ivan: — 187/188 (,,Pred leti se je v Gradcu slikal križni pot za neko cerkev na Hrvatskem. Muršec je poprosil Trnskega za hrvatske napise"). Trobojnica: — 91, nemška v Radgoni 129, 146. Trojan, poslanec: — 147. Trst; — 99, 114, 115, 117, 118; tržaški gubernij 140, škof Ravnikar 232. Trstenjak Davorin: — 71 do 79; 83, 84, 89; 92; 94; 97, ,,Dravski Davorin" 101; 118, 120, 126, 127, 205, 206, 209, 209„ 214, 216, 219. Trubar; 8. Trum er dr..: 43. (Apih, Slov. in leto 1848, 167j.) Turban, frančiškan varaždinski: 23. Turki: turske besede 40; — „Turk“ 127, ,,poturčin“ 131, ,,Tiirkenbund“ 131, 140,141, „puca od turske meje" 196. Tutek (Juri): 16, 215 (Rojen 1815 pri Sv. Križu poleg Ljutomera, dovršil bogoslovje 1840, pozneje dekan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Gl. Levstika, III. 282.283). Twist Oliver: v češkem prevodu 45. Učiteljstvo: ,,školnik“ nialonedeljski 30; učitelj Vidovič 66 do 67; — učiteljska skupščina 77, učitelji „zoperniki vseh obnov ino grajavci domorodcev" 100; shod učiteljev v Ptuju 105, v Slivnici 105; uči¬ teljsko mesto v Gorjah 120; učitelji „specialc hominum genus" 132; petje in šolniki 176, 132; učitelj pri Sv. Bolfanku (g. I. Reich) 238. Gl. „Šola“ in „Rozman“. Ulaga: sotrudnik pri slovarju 36. (Gl. Levstika, III. 282/283). Ulepič dr.: — 167. (Gl. Apiha Slovenci in 1. 1848, 151 itd.) Uradi: nemški 44; — slovenski 73; „švabomanski pisarji" 77; slovenščina v uradih 77; uradniki 78; Nemci 92; 95; slovenski 102; bivši urad¬ niki 105; ..Briefsteller" za uradnike 116; pisarna na Bruneku 126; slovenski 128, 129; največji nasprotniki Slovencev 130; 132; slov. uradovanje nekaterih graščin 134; uradniki na Goriškem 140, slo¬ venščina v urade 141; uradniki dvornega vojnega sveta pri Jela¬ čičevi bakljadi 148; uradnik ki ne zna slovenski 161; uradniki iz celovškega Siov. društva 162, 163; Rak, predsednik celjskega okrožja 168; Chorinski 168, poštni 173; uradniki „iiberzahlige“ 181; uradi slovenski 225; dopisi oblastnij 236. Gl. ..Graščine", ..Komisarji", ,.Oskrbniki". Urban Sv.: 10 do 201. Ustava: — 78, 96; 103, 126, .133; ustavni odbor 151; 152; 167, šta¬ jerske dežele 169. Ustanova: — 238; gl. „Plohel“. Vakanovič: — 107. Varaždin: 9, 23; - 107, 127, 229. „Vedež“, gl. „Mladinski spisi". „Vedež“ (Gutmanov): - 206, 207, 209, 209,, 210, 213. Vera: — 96, pravoslavna 108; ..Freiheit der Kirche" 118; Einspieler, uč. verozak. 120; verouk v šoli 120. Gl. „Cerkev“. Verblač: — 198. (Pač Simon V., rojen v Jarenini 1808, dovršil bogo¬ slovje 1833). Verbnjak Josip: — 214. (Pač tisti, ki je bil rojen pri Sv. Juriju na Ščav¬ nici 1820, bogoslovje dovršil 1846; prim. ..Zbornik Mat. Slov." 1900, str. 246?) Vidovič Josip, učitelj: 66 67; — 240.,. (Rojen 1826 pri Sv. Vidu poleg Ptuja, umrl v Gradcu kot ljudskošolski ravnatelj 1897; je sviral na vsa godala, na orgle umetniški; „was er auf der einfachen Schwegel- — 278 — pfeife, die er schon als Knabe daheim auf der Weide fleifiig hand- habte, hervorbrachte, erregte Bewunderung bedeutender Musiker". — Učil je tudi slovenščino na realki in 1853/55 na I. graški gimnaziji). „Vila Bačka": - 227. Vinkovcir — 183. Vinogradi: — pri Framu 170 171, ljutomerski 217. Vlah, poslanec: — 167. Vodušek Matija, opat celjski: 55, 57, 60 do 66; — 73, 86, 122, 123, 139. (Glaser, Zgod. II. 197 itd.) Vogrin Lovro, dr.: 10; - 72, 95, 96, 126„ 131, 134 do 136, 204, 212, 214, 217. 219. (Glaser, Zgod. I. 24 itd.; „Slov. Narod" 1870, 1. jan. sl., „Zbornik Mat. Slov.“ 1900, str. 178 itd. — Rojen 1809 pri Sv. Trojici v Slov. goricah, bogoslovje dovršil 1835.) Vojaček Dragotin: — 225, 227/228. (L. 1847 48 v tretjem letu bogoslovja v Zagrebu.) Vojska: — novačenje, vojaška diktatura 78, birokracija in vojašto 79, vojaštvo pri Jelačičevi bakladi 148, vojni minister 148, 152, s Hrvati 152, ranjeni vojaki polka Kinski 153. Volitve: gl. „Frankfurt“, ,,Zbor". Volkmer: — 84, 204. Voltiggi: 22, 36, 37, 38, 39; — 221. Vondruška: 12. (Brezdvojbeno Cerkvenik mestne župe v Ptuju; zakaj 30. avg. je umrla v tem mestu Ana Vandruška, vdova mestnega Cerkvenika, stara 74 let.) Vorau, gl. Kramberger. Vošnjak Ivan, dr.: — 153/154. (Gl. Orožna, Das Bistum I, str. XXII. do XXIII.) Vraniczany Ambrož: — 226,. Vraz Stanko: njegova ideja 5, 12 („Stanjko“); 15; 18; ,,Glasi iz dubr. žer.“ 20, 21; Kreinplnov učenec 28; za nov slovar 36, 38, 39, 44, 45, 46; — 72; 107, 112, 122, 136 do 137; podpred¬ sednik na slov. shodu v Pragi 145; „več Srb" 170; 174 a ; izdajanje njegovih del 188; Vrazova slavnost 189; 194 do 231; ,,Lahi“ Frasi 204, cfr. Dela V. 158, začetek pisma; Vrazove „Nar. pesmi" 210, 227; njegova „Hvala nadvojvode Ivana" 210, 230; ,,Glasi iz dubrave žer. 211, 212, 213, 214, 231; razpečavanje ilirskih knjig, gl. sub. „Ilirija“, Gradec; Vrazovo dolžno pismo za Kavčiči 215, 217; tajnik „Mat. Ilirske" 224; 226,; bolan 228; nameravani ,,Metuljček" 230; literarno delo 231; „Gusle i tamb." 231, 241 , 246 3 . Vrečar: — 224. Vseučilišče: — 74, 234. Vuk Stefanovič: (slovar) 22, 36, 40; — 119; 170; 221. Vukasovič: — 224. Vukaševič, graničar: — 227. Vukotinovič Ljudevit: 33,34; — 216, 224, njegova hči 228, 228,. Waicinger, gl. „Weizinger“. Waser dr., kandidat za Frankfurt: — 77. Wasserfall dr.: (Josip pl. Rheinhausenski): — 215. (Advokat v Gradcu, občinski svetnik). Weber: 25. Weichs e ls tein, gl. „Dvor“. Weiksel: 16. (Ivan W., rojen v Hočah 1810?) Weinhandl Ignacij: 48; — 86, 88, 90. (Rojen 1807 pri Sv. Ani na Kram- bergu, bogoslovje dovršil 1837, pozneje ravnatelj knezoškofijske pisarne v Gradcu. Gl. Zapletal, Die Domkapitel usw. „Zbornik Mat. Slov." 1900, str. 257.) 279 ciz, gl. Razlag. eizinger, knjigarna v Radgoni: 61 ; — 209. elden: — 161. cls: — 232. enedikt, knjigarna na Dunajn: — 149. e n edikt er Anton dr.: — 84 (Okoli 1845 »dr. in vlastnik graščine na Stajarskim" prcdplatnik »Novic"). erner, Hemijeta baronica: 32; — njena sestra in brat se učita slovensko 232, 240,. (Muršec je graščaku ormoškemu (vitezu pl. Fridau) od- gajal mlajša dva otroka, sina Frana in hčer Valerijo. Ena starejših sester Hcnrijeta se je poročila z baronom Wernerjem, druga pa z baronom Zchokom. „V.“ v Henrijetinem pismu je torej „Valcrija“, „Z’s“ pa po vsej priliki „Zchok“. „Ber.'‘ ali „B.“ je pa pač Vale- rijina odgojiteljica Bcrnhardina, neka „mrzla Angličanka", katero je Hcnrijeta najela za odgojo svoje sestre.) in ter: — 81. ickenburg, grof: 26/27; — 214. iederhofer: 34. iesenauer:14. iery (Valentin): 65, 66. (Rojen v Šmarju v Lavant. dolini 1813, je 1. 1858 postal škof krški. Orožen, Das Bisthum etc. I. str. XXI.) indisch gratz, general: — 79. inkler, zgodovinar: — 213. okaun: 34 do 35. (Fran W., pred 1846 oskrbnik v Sevnici?. Vokaun, pek v Celju, ,,Novice" 1848, str. 61?) olf: sotrudnik pri Slovarju 36; župnik pri Sv. Petru poleg Rogatca 139. olfhardt, knjigovez v Ptuju 61,. Zadar, mesto: 42. Zagorje (Staj.): — 99. Zagreb: 39, 43; — 99, 107 do 108; zagrebški vladika 109; 126; 127; 136, 209, 209,, restavracija 215,, 216; 219; knjigotržtvo 224, 226,, 228; 229; lit. življenje 230; ,,narodni bal v Zagrebu" 231, 233. — Gl. „Kišpatič“, ,, Trnski“, „Vraz“. Zakonik: — državni 157, 164; koroški, štajerski, kranjski 164; 165; 168; 169; nemški 226, 235. Zavrč: okrajno šolsko nadzorstvo 29. Zbor: deželni v Gradcu 43; hrvatski sabor 43; kandidati za državni zbor 69, volitve za državni zbor 69 do 70; — dve zbornici 73; kandidati za državni zbor’"74, 75, 76; drž. zbor v Kromerižu 75, 76; dež. in državni 78; frankfurtski, kromeriški 79; društva 95; zborovanje 98 do 99; dunajski 99; štaj. deželni 99; velika shodiša" 103, deželni in državni 114, zborovanje Mat. Slov. 122; državni (bečki) 127; graški dež. 131; kromeriški 131, državni 133; cerkveni v Celju 138, volitve za drž. zbor 138, 142; v Kromerižu 146; delo¬ vanje drž. zbora 147 sl.; 141 sl.; okret v drž. zboru 155/156, 162, 163; „zbor‘‘ rodoljubnih mladeničev v Gradcu 175, drž. zbor 233. — Gl. »Frankfurt", »Slovenija", »Slov. društvo", »Učiteljstvo". Zgodovina: — slovanska 112, slovenska 121, 122; hrvatska 229. Z e ir i n g: — 213. Zidani most: 68 do 69. Zoričič: — 113. Žabnica na Koroškem: — 114. Železnica: 69; 87; 137. Žemlja: „Sedem sinov": 45. Židi: — 116. 280 Živec; — 167. Župani: — 120, 128, »sodec v Pavl. vrhi" 197/198. Župe in sela: Anton Sv., Ana, Barbara, Braslovče, Brezje, Dobova, Dobrna, Duh, Florijan, Gorje, Gospa Sveta, lij, Jarenina, Jeruzalem, Juri, Kamca, Kloch, Lempah, Leskovec, Lovrenc. Marenberg, Marjeta, Martin, Mekotnjak, Mičiče, Miklavž,- Negova, Ožbalt, Planina, Podčetrtek, Polenšak, Radeče, Radisel(o), Runeč, Slivnica, Temnar, Urban, Zagorje, Zavrč, Zidan most, Žabnica. — (Imena večjih krajev na dotičnem mestu.) Žužek Simon: — 193. Žužel Franjo, kaplan pri Sv. Marku v Zagrebu: — 225. Popravki. 1. O pismu Klajžarjevem, ki je natisnjeno na str. 9., gl. str. 264,. Naknadno pojasnilo o 2., 3., 7. in 8. Klajžarjevem pismu glej str. 244,, 244,,, 246,, 246». 2. O pismu Matjašičevem, ki je natisnjeno na 22.-33 str., glej str. 248,. V istem pismu (na str. 23.) je tiskano: »Za izraditi ostale litere filologija! h bude mi treba čitati sve“, a moralo bi se glasiti: »Za izraditi ostale litere e, f, g, h bude mi treba čitati sve.“ Korekturna opomba »filologija!", ki naj bi označila tip tiska za naštete črke, je pomotoma namesto njih prišla v tekst. 3. O Stranjšakovem listu, natisnjenem na str. 66.-67., glej 240». 4. Drugo pismo Sladovičevo (str. 184) je bilo pisano 28. februarja. Vsebina. Stran Uvod. . 5—6 Pisma pisana Muršcu . 6—194 Pisma, kijihjepisalMuršec . 194—239 Kazala: 1. Pregled razporedbe. 240—242 2. Pisci pisem, oz. adresati v abecednem redu .... 242—243 3. Vsa poedina pisma v kronologičnem redu .... 243—253 Epilog . ■. 253 4. Kazalo stvari in imen. 253—280 Popravki. 280