Glasovi z Goriškega. H članku pod tem nadpisom v 43. št. »Učiteljskega Tovariša« podajam podpisani kot predsednik Deželnega učiteljskega društva za Goriško in Gradiščansko sledeče pojasnilo: Sklical sem bil odborovo sejo za 25. september t. 1., na kateri sem odboru predložil koncept vloge. na deželni zbor. Predlagal sem, naj se prosi: Učiteljske plače na Goriškem naj se regulirajo v smislu plač državnih uradnikov. Ako se to ne more takoj zgoditi zaradi neurejenih finančnih razraer, naj se začasno plače, petletnice in stanarine zvišajo, stanarina naj se všteva v penzijo in službena doba naj se zniža na 35 let. Pri svojem predlogu sem naletel na odpor. Odločilno besedo je imel tovariš Nigris, ki je kot bivši deželni poslanec trdil, da za sedaj ne kaže prositi za regulacijo učiteljskih plač v smislu plač državnih uradnikov nižjih 4 plačilnih razredov, ker bi s tem onemogočili zboljšanje, ki se pri obstoječih razmerah da doseči. Nigrisovo mnenje je odločilo. Sklenilo se je za sedaj prositi: 1. Plače naj se določijo na 2000, 1800 in 1600 K. 2. Vse petletnine naj znašajo po 200 K. 3. Stanarina naj se primei*no zviša. 4. Stanarina naj se šteje v penzijo. 5. Službena doba naj se določi na 35 let. Tovariš Nigris je bil kot društveni tajnik, bivši deželni poslanec in najboljšt poznavalec razmer v deželnem zboru naprošen, naj sestavi laški tekst vloge. Po 8 dneh je bila zopet odborova seja, na kateri je Nigris prečital laški tekst vloge, ki je bil enoglasno odobren. Društveni tajnik tov. Urbanič je poskrbel potem za slovenski tekst, in vloga je bila izročena deželnemu odboru dne 9. okt., kjer leži nedotaknjena, ker je deželni zbor odgoden. Deželno učiteljško društvo ima še vedno dovolj časa, da vzdigne svojo vlogo na deželni zbor, jo po mojem predlogu dne 25. sept. predrugači in potem zopet predrugačeno vloži. V ta namen sklicujem odborovo sejo za 6. nov. Na tej seji se lahko tudi sklene, kdaj naj se skliče veliko zborovanje, na katero se povabijo tudi deželni poslanci. Na druga očitanja v zgoraj omenjenem članku izjavljam, da sedanje Deželno učiteljsko društvo zastopa skupne interese slovenskega in laškega učiteljstva. V času 131etnega obstoja je učiteljstvu na Goriškem pripomoglo do večkratnega izboljšanja gmotnega stanja. Društvo ni zakesnilo nobene prilike, da bi ne bilo nastopilo ob ugodnem času v smislu svojih pravil. Imelo je redno vsako leto po potrebi svoje odborove seje, letne občne zbore in zborovanja, h katerim so bili člani redno vabljeni. Pri tem rad priznavam, da bi se dalo društveno poslovanje dvigniti na mnogo višjo stopnjo, ako bi društvo imelo na razpolago potrebna sredstva in bi se vse učiteljstvo toliko brigalo za društveno delovanje, kakor odborniki in malo število drugih. Podpisani za društvo ne morem več delati nego do sedaj, ker imam mnogo raznih poslov, ki mi te- ga ne dovoljujejo. Za dober razvitek društva bi morala ena odborova oseba toliko časa porabiti za društveno delovanje, kakor občinski tajnik velike županije. Kdor čuti za to potrebno moč in sposobnost, naj se zglasi; sprejmemo ga z odprtimi rokami in damo mu na izbero vsa častna mesta. Društveni predsednik bo prvi zanj agitiral. Potrebno je pa še eno: Dosedanji malomarni člani društva se morajo vsaj toliko poboljšati, da bodo redno plačevali letnino in prihajali k letnim občnim zborom. Če to store, jim društvo ne bo tako neznano kakor do sedaj. Omeniti mi je še eno. Sedanje Deželno učiteljsko društvo zastopa skupne interese slovenskega in laškega učiteljstva in ni prav nič na poti ustanovitvi deželne zveze goriških učiteljskih društev. Naši laški tovariši že imajo tako zvezo; ustanoviti bi se morala tudi pri nas, a sama se noče ustanoviti. Kar imamo boljših moči med narni, te se pehajo za postranskimi zaslužki, ker od stanovskih dohodkov ne morejo z družino dostojno živeti. Od nas starejših, ki se že bližamo koncu službene dobe, sc zopet ne more tirjati, da bi zadostili s svojim delom vsem potrebam. Treba je, da se tovariši in tovarišice srednje dobe dvignejo in gredo na stanovsko delo! V Solkanu, 26. oktobra 1913. Fr. B a j t.