Nasledki zasedanja Bosne in Hercegoviue za Avstrijo. Precej obupni bili smo uže avstrijski domoljubi, ki nam 7elja znano geslo: 7ae za 7ero, dom in cesarja. Malo ali cel6 ni6 upanja nismo imeli, da se neizmerno pogubnemu šopirenju zapra^ljivega liberalizraa kuaalu stori zaželjeni konec. Nemaki usta707erci pri nas in magjaraki strabonje 7 ogerskih deželah 8o se premočno ugnezdili. Očitno propadanje 7ere in nra^nosti, drzno rušenje a7strijske zavesti in domoljubja, ne^arno ugonobljanje prejšnjega blagostanja, nesramno oderušt^o, rastoče ubošt7o, hiranje trgo^ine in obrta, propad kmetiJ8t7a, 7edno 7ečje dače in doklade, 78eobče zadolženje, 7ae je bilo liberalnim gla^ačem bob 7 steno! Pogubnib razmer nam ni bilo moč 7genoti. Naenkrat se zablisne 7 Bosni in Hercego^ini; uboga praja" stopi pod orožje zoper Tuika za ,,križ S7eti in 87obodo zlato". Nemški in magjaraki liberalci so se temu posmeho7ali in trdno 8 Turkpm držali. Ubogih kristijanov eo se usmilili najprej Črnogorci, potpm Srbi in naposled niogočni Rusi. Naši turkoljubi se zdaj prvič streaejo. Pod strabo^itimi udarci slo^anskega orožja omaguje Tarčija. Smrtni ndarec 7endar se za nekaj časa zabranijo e^ropaki drža^niki ter prepustijo Avstiiji zasesti sosedno jej Bosno in Hereego7ino! Turkoljubi zatrepečejo same jeze in srda in začnejo na vso inoč upirati se zascdenju turškib dežel. Vse zapstonj! Sla^ni naŠ general Filipovič in jego^i junaki pobijejo v sijajuih bitkah turške upornike. Ob enem pokažejo svetu, da ima Avstrija res prerojeno armado in zčpet ztoagonusnih generalo7. To je a^atrijsko domoijubje neizmerno potolažilo in ukrepilo.' Piošinila nas je po dolgem času zopet vesela nada in krepko upanje na boljšo bodoenoat. Zato so pa iz bojišča 7račajoči se 7ojaki bili po^sod z neizmernim 7eseljem in na^dušenjem sprejeti! Ogronina večina našega prebivalstva je rekla: slava junakom, jihova kii ne sme biti zapstonj prelita; turški deželi morate biti — naši! Eomur pa to ni ugajalo iii hudo presedalo, to 80 bili naši nemški in magjarski turkoljubi. Ti so sklenoli turskemu sultanu Bosno in Hercego^ino ohraniti, po^ečanje ceaarst^a 8 slo^anskimi prebiTalci zabraniti, mini8tra Andraasy-ja 7 odatop prisiliti s tem, da mu potrebnih denarje7 za 70jake 7 Bosni in Hercego^ini ue do^olijo in 7 drža^nem zboiu na Danaju in 7 Budimpeštu Berolinaki mir za^ržejo. In rea, neniški usta^aki pod 7odst7Oin Herbsta, Giskre, Kurande itd. magjaiski 8lo7anožreci pod Pulsky jem in grofom Apponyjem so se silno zagaujali 7 Andras8y-ja in ga srdito napadali. \li čem bolj so se 7 njega zaganjali, tem bujae so z gla^ami butnili 7 steno — pra7ega a^strijskega državnika, kakoršnega se je tiikaj grof Andrassy skazal. Čeravnn Magjar in bivsi turkoljub, go7oril je vendar kot pia^i avstrijski domoljub ter tako jasno dokazal potrebo zasedenja Bosne in Hercego^ine, da so Nemci in Magjari popustili 87oje 7odnike in jemu pritrdili ter do7olili zahte^anib 20 milijono7. Grof Andrassy je sijajno zmagal, usta707erne gla^ače in magjarake kiičače prvi uspešno pobil. To je za naie politične razmere neizmerne važnosti! Sedaj ni dvombe, da bodo prošnje hercegovinskih in bosenskih poslanikov, ki so se zadnje dni našemu cesarju prišli poklanjat, usliaane, Bosna in Hercegovina postanete avstrijski deželi! S tem je pa nemškemu in magjarakemu turkoljubju sekiia položena na korenino pa tudi sedanjemu ustavovernemu liberalizmu. Uže zapuš6ajo Nemci in Magjari svoje doaedanje liberalne voditelje, uže govorijo o potrebi združiti Bosno in Hercegovino z Dalmacijo, uže prodira misel Avstrijo tudi na slovansko prebivalstvo bolj trdno naaloniti. Tako je pa na vse straui, ne samo 7 verskem, družbinskem in goapodarskem, ampak tudi v politi6nein oziru dnkazano in priznano, da sedanje liberalne razmere ne sodijo za Avstrijo — res zlata vreden nasledek zasedenja Bosne in Hercegovine!