izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale ljubljanska 92 - Urej* uredniški odbot — Odgovorni urednik MIlan Klerln — Izhaja vsakega 15. v mesecu — 2lro račun 6012-5012-3-84 — Cena 0.50 dlnar-lev — Tiska tukama »Toneta TomSIča« v LJubljani Posebna številka Leto VH. številka 7 Domžale, 15. julija 1'lGK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALF Domžale praznujejo Vsak praznik je slovesen dan. drugačen kot ostali, lepši in bogatejši je. Cvetje in zastavo, ki krasiio v teh julijskih prazničnih dneh vse našo kraje, vso našo spomenike borb. nam vzbujajo v naših srcih spomin in spoštovanje na dogodke, ki so vredni ponosa, 27. julij — praznik domžalsko občino, slavimo v spomin na začetek oboroženo borbo proti okupatorju in vstaje na l.aniniško-domžalskem območju. To jo "Tbil pomemben dogodek, začetek boja proti sovražniku, začetek lepšega svobodnejšega življenja. Spomin na oborožen-, vstajo zato ni le spomin na težko vojno dni, ni le začetek zmage nad sovražniki, ampak tudi nrvi korak k tistemu, kar danes imamo, k življenju, kakršnega živimo, k uspehom, ki smo jih s trdim delom v težjih pogojih in razmerah dosegli v letih po vojni. Občinski praznik je praznik nas vseh; praznujemo ga vsi: starejši, ki smo se z orožjem v roki borili /a iracionalno in socialno osvoboditev, in mlajši, ki V svobodni domovini skupaj I starejšimi gradimo lepše življenje. Prav je, da so ob prazničnih dneh spominjamo na prehojeno pot, na vloženo napore in na prizadevanja za dosego najboljših rezultatov, na uspehe, pa tudi na težavo in negativne pojave, ki nas spremljajo pri našem ekonomskem in političnem življenj:.. Spomin na veliko zgodovinsko dni naj nas bodri in naj nas spodbuja k novim naporom za premagovali jo težav pri opravljanju nalog, ki stojijo prod nami. Nalogo niso lahko, zahtevale bodo maksimalno napore vseh činiteljev. zahtevalo bodo me Isebojnega človeškega -.poslovania. iazumovania in skupnega dela. Ce bo tako, bo napak vse manj, usp-.diov vsak dan več, življenje pa vse lepše, polnejše, bogatejše, i j Zato je prav, da v teh prizadevanjih in v tej borbi sodelujemo prav vsi, da s pospešenim tempom uveljavljamo načela družbene in gospodarske reforme, da nadalje zavestno razvijamo in utrjujemo naš komunalni in družbeni samoupravni sistem JOŽE POGAČNIK predsednik skupščine občine Domžale Za 27. julij — naš občinski praznik -čestitajo občanom: SkupšCina občine Domžale, Občinska konferenca ZK Domžale, Občinska konferenca SZDL Domžale, Občinski sindikalni svet, Občinski odbor ZZB, množične organizacije in društva. Ob občinskem praznovanju 27. julija 1941 je bila izvedena prva borbena akcija spontane narodne prebuditve za boj proti okupatorju na domžalsko-kamniškem področju. Tt dan ostaja temelj in začetek preobrazbe človeka za boljše in svetlejše dni. Kakor ob tej temeljni akciji, so tudi \ vseh naslednjih akcijah narodnoosvobodilne borbe za zlom okupatorjev in njihovih temnih ciljev sodelovali naši slovenski ljudje, med njimi tudi mnog občani naše občine. Za takrat začrtane cilje so žrtvovali svoja imetja in cel' dragocena življenja, zato. da bi prenehajo izkoriščanje človeka po človeku, da bi prenehala nadvlada naroda nad narodom. Vse žrtve, ki smo jih kakorkoli doprinesli k uresničenju takrat po stavljenih ciljev, ki so tudi naši današnji cilji, so rodile bogate uspehe, so rodile družbeni sistem, ko človek postaja enakopraven sočloveku in svoboden v svojih mislih in dejanjih. Revolucionarna stvarnost, ki smo jo doživljali in v njej sodelovali, je poro dila naš družbeni samoupravni sistem, ki smo ga osvojili, dogradili in se mu danes ne bi mogli ver odreči. Toda ta samoupravni sistem ni blazina, na kateri naj se zibljemo, kot na tradicijah naših velikih dosežkov: tudi sedanji čas zahteva enako borbo, borbo v mirnem času za nenehno uveljevanje človeka kot samoupravl.jalca in kreatorja lastnega in skupnega družbeno;1;! življenja. Besede tovariša Tita na pravkar minulem VI. kongresu ZP.I so še nenehno prisotne v vsakem izmed nas. ko .je napovedal čas novega revolucionarnega, čas prizadevanj za popolno afirmacijo samoupravljanja in za potrditev življenjske moći samoupravne družbe in njene učinkovitosti. Besedi: -Začnimo odločen spopad z napakami-, -.o zbudile v slehernem zavestnem občanu, samoupravi, Jcu. članu t-eše družben,, skupnosti novo voljo in odločnost, da se moramo resno 'poprijeti z vsemi tistimi nepravilnostmi, ki sc v naši družbi po javljajo. Z gospodarsko in družbeno reformo pričeto obdobje pomeni socialno in eko- Prireditve ob praznovanju ■ w. , r * od 19. do 28. julija 1968 občinskega praznika 1». JULIJA OB 18. URI: MEDNARODNI 9AHOVSKI DVOBOJ RANDERS (DANSKA) : DOMŽALE MALA SEJNA DVORANA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE 20. JULIJA OB 20. URI: SVEČANA OTVORITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA V RADOMLJAH 21. JULIJA OB 10. URI: IZROČITEV NOVEGA GASILSKEGA AVTOMOBILA V MENGŠU SVOJEMU NAMENU, NA DVORIŠČU DOMA KULTURE V MENGŠU OB 15. URI: DRŽAVNO PRVENSTVO V GO-CARTU V DOMŽALAH 22. JULIJA OB 9. URI: OTVORITEV RAZSTAVE UMETNIŠKIH FOTOGRAFIJ g MALA SEJNA DVORANA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE OB 9. URI: MEDOBČINSKO TEKMOVANJE INVALIDOV LJUBLJANA—KOČEVJE—ZAGORJE—DOM2ALE V ŠPORTNEM PARKU V DOMŽALAH OB 10. URI: GASILSKE VAJE V DOMŽALAH OB 10. URI: STRELSKO TEKMOVANJE ZROP GORENJSKIH OBČIN V KAMNIKU OD 22.—25. JULIJA OB 18. URI: TURNIR MLADINSKIH EKIP V KOŠARKI JARŠE—MENGEŠ—DOMŽALE 23. JULIJA OB 20 URI: DVORANA KRAJEVNE SKUPNOSTI MENGEŠ 24. JULIJA OB 20. URI: MALA DVORANA KULTURNEGA DOMA V RADOMLJAH 25. JULIJA OB 20. URI: MALA DVORANA GLASBENE SOLE DOMŽALE 26. JULIJA OB 20. URI: MALA DVORANA KRAJEVNE SKUPNOSTI VIR PREDVAJANJE KRATKIH DOKUMENTARNIH FILMOV S PODROČJA DOMŽALSKE OBČINE 25. JULIJA OB 17. URI: MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR ZA PREHODNI POKAL NA STADIONU V DOMŽALAH J6. JULIJA OB 20. URI: STAFETNI TEK PO DOMŽALSKIH ULICAH ZA PREHODNE POKALE ( 27. JULIJA OB 11. URI: SVEČANA SEJA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE IN SVEČANA AKADEMIJA V DVORANI DELAVSKEGA DOMA NA VIRU OB 17. URI: MEDMESTNI DVOBOJ V NOGOMETU ZAGORJE : DOMŽALE OB 19. URI: MEDMESTNI DVOBOJ V KOŠARKI ZAGORJE : DOMŽALE OB 20.30: PROPAGANDNI NASTOP DVIGALCEV UTE2I S PREVOJ V MORAVČAH 28. JULIJA OB 9. URI: TRADICIONALNO TEKMOVANJE OBČINSKIH REPREZENTANC ZAGORJE—KAMNIK— DOMŽALE V NAMIZNEM TENISU. KEGLJANJU, STRELJANJU IN ŠAHU OBČANI, UDELEŽITE SE PRIREDITEV V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA! 5555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555E555555555555555555555555555555555555555555555555 ^^7950^36001524710^^^^^22030919452^92526953^52^^^7940373912489^^^48259^7949848286^5^8^59286794^49^94^49903^5823732^68^1945626^163441434764 nomsko preobrazbo našega gospodarstva in naše družbe nasploh. Oboje pa je tesno povezano s človekom — ustvarjalcem in oboje v svojem teoretičnem in praktičnem pomenu ne more obstajati drugo brez drugega. Vse naše misli, vsa naša dejanja, morajo biti v teoretičnih in praktičnih predpostavkah obrnjena k človeku. V tem je tudi del naše sedanje revolucije, ki smo jo začeli Boris Lenček Plamen je in ki jo moramo izbojevati do konca. Toda, kakor je krvava revolucija v obdobju vojne zahtevala svoje žrtve, tako tudi revolucija našega čaBa v boju za delovnega človeka zahteva od vseh na* žrtve, seveda drugačne, zato pa nič manj zavestne, zavzete in nič manjše Naj ob občinskem prazniku naredimo vsak zase bilanco našega odnosa do bil prižgan Začelo se je kmalu po razsulu stare Jugoslavije. Slovenijo so presekali na dvoje. Gorenjska in Štajerska sta padli pod Rajh in ponemčevalni stroj je po ukazu vodje pričel delovati z vso svojo doslednostjo. Pričelo se je z zapiranjem in preseljevanjem vseh, ki so kadarkoli glasneje govorili slovensko. Ljudstvo je bilo treba obglaviti. Vendar so se ušteli! Ljudstvu niso odrezali prave glave. Partija je prevzela v svoje močne roke skrb za usodo slovenskega naroda. S svojimi bogatimi izkušnjami iz časov predvojne Jugoslavije, ko se je borila za obstoj in svobodo delavskega razreda, je stopila na čelo upora in si zastavila najodgovornejšo zgodovinsko nalogo, bojevati boj s sovražnikom do popolne zmage in osvoboditi ljudstvo in narode Jugoslavije vseh zunanjih in notranjih sovražnikov. Partija je strnila svoje vrste v enotno udarno pest. Jedro so bili stari komunisti iz Titana, Papirnice, Remca in iz drugih delavskih središč Domžal, Kamnika in Mengša. Kmetje-komunisti z Gorjuše, Trzina, Radomelj, Tuhinjske doline in še iz drugih vasi in vasic so povečali jedro, okrog tega pa so se pričeli zbirati na upor in žrtve pripravljeni mladi delavci, kmetje in študentje. Vsaka skupina je bila trdno povezana z jedrom, vsaka je dobivala naloge in navodila, ki so se brezpogojno izvrševala. Izdajalca in odpadnika ni bilo med njimi in sovražnik je bore malo vedel, kaj se pripravlja. Presenečenje 22. junija, ko je Sovjetska zveza vstopila v vojno, je bilo tako veliko, da sprva sovražnik sploh ni doumel, za kaj gre, pozneje pa je že bilo prepozno, da bi lahko učinkovito ukrepal. Se kratek mesec priprav, zbiranje orožja in municije, pripravljanje hrane in obleke in že je napočil 22. julij, pri-četek vstaje na Slovenskem. Najsvetlejši dan v zgodovini Slovencev. Dan, ko so pokazali, da nočejo biti nikomur hlapci, da hočejo svobodo, za katero so pripravljeni na vse žrtve, na borbo, na lakoto in tudi na smrt. Čete so tega toplega, jasnega nedeljskega večera na povelje Partije odšle na svoja zborna mesta. Opolnoči so začele razdirati in požigati mostove na Bistrici, žagati telefonske drogove, podirati drevesa na ceste in pisati gesla po hišah, gesla, ki so oznanjala začetek boja na življenje in smrt. Ob zori so bile čete že na svojih zbornih mestih v svojih prvih partizanskih taboriščih v Tunjicah, na Rašici in nad Gorjušo. 2e v naslednjih dneh so vse prešle v oborožen napad na sovražnika, zapoka-le so puške, zabobnele so eksplozije bomb in dale sovražniku jasno vedeti, da gre za res, da bo tekla kri, da bodo padale žrtve dneve in tedne, mesece in leta, vse dokler ne bo zmaga popolna, dokler bo samo se en tujec na svetih slovenskih tleh. Ostrostrelčeva krogla jo prebila v Domžalah na ihanskem mostu jekleno čelado nemškega vojaka, zadela izdajalca v jarški tovarni; čete so napadle in razbile gestapovski avto pod Dobenim, potolkle motorizirano kolono na Zelodniku, nagnale smrtni strah v kosti nemškemu komisarju na Homcu, požgale Remčevo tovarno, sprejele boj iz oči v oči in zmagale v odprtem boju nad Gorjušo, na Kolovcu in v Tunjicah. Porušile so daljnovod čez Trojane in ob belem dnevu z rdečo zastavo in pesmijo korakale skozi Zlato polje. Iz čet so nastali bataljoni, brigade, divizije, ki so samoupravne revolucije in poglejmo, kaj bomo v prihodnjem obdobju lahko novega in boljšega doprinesli k nadaljnjemu izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev, nas vseh in vsakega izmed nas, ki skupno in zavestno gradimo novo, boljšo in humanejšo družbo — socialistično družbo in res socialistične medsebojne odnose. Ivan Mrak tolkle sovražnika na vsakem koraku, čeprav so padali talci, umirale nedolžne žrtve po taboriščih vsa dolga štiri leta, leta bojev, stradanja, neprespanih noči na pohodih, je zmagovita armada delavcev in kmetov bojevala neenak boj Davida z Goljatom, dokler le-ta ni osramočen in premagan odšel tja, od koder se je vzel. In če bi danes prišel kdo jemat nam svobodo, bi se zopet, kot nekoč pred petindvajsetimi leti zbrali okrog svoje Partije in svojeg; vodstva vsi delavci, kmetje in mladin, in prav tako neustrašno trdo in odločrv udarili po njem. Plamen upora je bil prižgan.. Ta plamen ne ugasne nikoli. Politična in socialna svoboda sta sprostili v našem ljudstvu neslutene energije. Hiter gospodarski razvoj je zagotovil in se zagotavlja sredstva, s katerimi se Iz dneva v dan menja podoba naše domovine. Na sliki: Moderna poslovno stanovanjska zgradba v Mengšu 20. julija ob osmi uri zvečer bo na prostoru ob Bistrici v Radomljah, kjer so se 27. julija 1941 zbrali prvi partizani — komunisti in stopili v odkrit in neUprosen boj s okupatorjem, svečan pričetek prireditve v počastitev letošnjega občinskega praznika Franc Avbelj-Lojko 8. septembra 1968 bo v Motniku proslava 25-lctnicc ustanovitve VI. SNOUB Slavka Slan-dra. Ustanovitev I. štajerske brigade je bila velika prelomnica v razvoju NOB na Štajerskem Njena ustanovitev pa .je pomembno vplivala tudi na razmah vojaške in politične aktivnosti na domžalskem in kamniškem področju, kjer se je Šlandrova brigada pogosto zadrževala in navezala tesne stike s prebivalstvom ter okrožnim vodstvom OF in KPS. V kamniškem partijskem okrožju so organizacije OF dobro skrbele za prehrano in druge potrebe šlandrovcev in to je bilo eno redkih območij na nemškem okupiranem ozemlju, kjer se brigadi ni bilo treba oskrbovati z lastnimi prehranjevalnimi akcijami. To je Slandrovi brigadi omogočalo, da je lahko prav v kamniškem okrožju izvršila mnoge velike vojaške operacije in številne sabotažne akcije. Zato je skupščina občine Domžale na slavnostni seji 27. julija 1966 podelila Slandrovi brigadi domicil kot priznanje za njen velik prispevek k razvoju NOB na domžalskem področju. Uredništvo želi obuditi spomin na pomembne dogodke pred 25. leti z objavo odlomka iz obširnih spominov narodnega heroja Franca Avblja-Lojka, ki je prisostvoval ustanovitvi brigade kot borec Savinjskega bataljona. motožju, pa tudi sicer je bila nujna čim boljša povezava. Nekateri novi borci so nas najprej radovedno opazovali, ko pa smo se združili v razgovorih, kmalu ni bilo več opaziti razlike. Iz razgovorov nas je zdramil dežurni taborišča, ter zapovedal zbor vseh treh bataljonov. Vse razen stražarjev je moralo v stroj. Pričakovanje je bilo veliko — obetalo se je nekaj novega, velikega. Komaj smo se postrojili, že so zaceli prihajali štabni funkcionarji. V sredino trikotnika, ki so ga napravili bataljoni, strnjeni drug do drugega, je stopil Mitja Ribičič-Ciril. V lepem, enostavnem, pa vendar odločnem nagovoru nas je seznanil z namenom tega zbora, ter z ukazom Glavnega štaba NOV in POS: Iz treh doslej samostojnih močnih bataljonov Kamniško-Zasavske-ga odreda se bo tega dne na Štajerskem ustanovila nova udarna pest — I. Štajerska brigada, ki bo nosila ime Slavka Slandra. Ta brigada bo VI. udarna sila na slovenskih tleh, ki bo z imenom in idejo slovenskega junaka — Slavka Slandra zadajala še večje udarce okupatorju. Ciril je še govoril o pomenu organiziranja večjih partizanskih enot, ki so v teh pogojih imele več možnosti zadajati sovražniku krepke u-darce in tudi predstavljati res močno narodno vojsko. Iz prebrane naredbe glavnega štaba, smo tudi izvedeli, da je za komandanta nove brigade postavljeni) Janko Sekirnik-Simon, za kom'isarja pa Mitja Ribičič-Ciril.^ Za komandanta I. bataljona je bil imenovan Lojze Pacek-Pla-tin, za komisarja pa Ilebolj Du-šan-Bor. V drugem bataljonu je bil komandant Peter Kos-Petru-ška, komisar pa Jože Babič-Voj-teh. V tretjem bataljonu je bil komandant Jakob Golob-Metod, komisar pa Jakob Moljk-Mohor. Imenovana so bila tudi četna vodstva. Sledilo je še nekaj nagovorov, potem pa so borci nove brigade slovesno zaprisegli. Pri časti svojega naroda smo prisegli borbo okupatorju in domačim izdajalcem vse do zmage. Te besede same morda ne pomenijo toliko, vendar smo jih mi v tistem svečanem težkem, a nad vse lepem trenutku razumeli v vsej veličini, ter tudi dali svoj odgovor: »Smrt fašizmu«. V prvih dneh avgusta 1943 so se pomikale dolge kolone partizanov v hribovje nad Blagovico. Kamniški. Zasavski in Savinjski bataljon, so dobili v teh dneh ukaz, naj se zberejo na Sipku. Prihajali so drug za drugim in v noči od 5. na 6. avgust se je v gosto zaraščenem pogorju Sipka, nekaj nad vasjo Gaberje, naš Savinjski bataljon pridružil drugima dvema bataljonoma Kam-niško-Zasavskega odreda. Komaj so prvi sončni žarki oznanjali novo jutro 6. avgusta 1943. že so se iz šotorov pokazali sami znani obrazi. Z nekaterimi borci se nismo videli že po več mesecev, zato smo si krepko stiskali roke tn v enem samem trenutku hote-i zvedeti vse. kar smo med lem •asom doživeli Srečanje vseh treh bataljonov se nam je zdelo navito v skrivnost, saj je bil zbor olikega števila partizanov zares dokaj nenavaden dogodek, po-e spraševati Ugibali smo pač ,o svoje, nekateri so mislili, da ».imo napadli žandarmerijsko :ostajo v Blagovici, drugi, da ■orno odšli na Dolenjsko in po->ubno. Obetal se nam je lep postni dan. V taborišču je vladal 'esel nemir, ki smo ga bili va->eni; patrulje so odhajale in pri-aajale, nekateri so čistili orožje, drugi pregledovali opremo itd. Ponos in samozavest v nas sta rasla tem bolj, ko smo ugotovili koliko nas je zbranih in na tihem smo si kar želeli, da bi se prav zdaj popadli s sovražnikom, ko smo bili močni in številni. Med nami je bilo mnogo novincev, ki se kar niso mogli načuditi urejenosti, ki je vladala v taborišču. Vse je bilo organizirano in občutek smo imeli, da so celo sončni žarki, ki se kar niso mogli dobro prebiti do nas skozi gosto vejevje, občudovali našo vojsko. Sredi dopoldneva se je sprostila pesem, lepa prav tako kot sončen dan. Naše stare partizanke so jo zapele, za njimi Pa se je v petju strnilo vse, vsi skupaj smo v pesmi izražali to, kar smo čutili v svojih srcih. Kosilo je prav tako tega dne bilo boljše kot običajno; bilo je še posebno obilno in okusno in dolge vrste pri kotlih niso bile nestrpne, temveč razigrane, polne šaljivih dovtipov. Takoj po kosilu so se na južni strani začeli zbirati funkcionarji na krajši posvet: Sekirnik .lanko-Simon, Mitja Ribičič-Ciril, Alojz Kolman-Marok, Franc Poglajcn-Kranjc. Jaka Moljk-Mohor in drugi, sami stari prekaljeni borci, komandanti in komisarji. Vsi pregledi so bili med tem končani in napočil je čas večjega zbliževanja. Vsi starejši borci in borke smo se pridruževali novincem, kajti nismo radi dovolili, da se je kdo vdajal do- Skupina Šlandrovcev v Stični pred odhodom na Štajersko septembra 1943. V prvi vrsti štab s komandantom, Jankom Sekirni-kom — Simonom in komisarjem, Jožctom Bcrkopccm — Mišljcm Slavnostni del tega velikega dogodka bo ostal vsem udeležencem v trajnem spominu. Po prisegi je sledilo prevzemanje novih dolžnosti. Začelo se je že temniti, ko smo se razhajali. Naloge, pa, ki so stale pred nami, so bile osvetljene z bliščem cilja, proti kateremu smo nezadržno stopali. Novoformirana Šlandrova brigada se je nekaj dni po ustanovitvi skoncentrirala na levem bregu Save. Od glavnega štaba NOV in POS je namreč dobila nalogo, da odide na Dolenjsko in nato v sestavu IV. divizije sodeluje v akciji ob pričakovani kapitulaciji Italije. Več dni smo čakali ugodne prilike za prehod čez reko, toda Sava je bila vsak dan bolj zastražena. Z bližnjih pobočij je bilo lahko videti premikajoče se kamione in tanke, medtem pa so brigadni in bataljonski obveščevalci poročali tudi o koncentracijah novih nemških sil in to z vseh strani. Stab brigade je izdeloval nov načrt, da bi se izmaknili glavnim sovražnikovim silam, ki so se zbirale na področju moravskih hribov. Vsi trije bataljoni so 17. avgusta dobili ukaz, da se premaknejo v smeri Svete gore. Seveda je bil ta premik precej otežkočen z ozirom na dejstvo, da je bilo v brigadi veliko število novincev brez orožja. Vendar ukaz je bil izvršen in ob jutranjem svitu smo že zavzeli položaje na obronkih Svete gore. Borci so bili utrujeni od dolgega marša in nekateri so zadremali, drugi pa nervozno strmeli v dolino. Iz lokomotive, ki je težko sopihala po dolini, se je vil gost. črn dim in obetal tudi črne dni vsej dolini, kajti koncentracija nemških sil se je jačala. Dežurni bataljon je poslal patruljo s kuharji po vodo za zajtrk. Nedaleč od naših položajev so zaregljali mitraljezi — ob studencu so prežali na nas Nemci — pričakovali so, da nam bo treba vode. V tistem napadu je bil eden naših borcev v patruljij za vodo smrtno zadet. Mučna tišina je napovedovala slabe vesti. Dan je bil neskončno dolg, Nemci pa so medtem stiskali obroč okrog nas vse tesneje in tesneje. Mrak nas je našel še vedno čakajoče. Stab se je posvetoval in določil vsakemu bataljonu svoje naloge. Prebiti smo se morali za vsako ceno iz obroča in to še to noč. Ce se prav spominjam je bil prvi bataljon v predhodnici. Za njim pa je šla dolga kolona proti dolini. Vsak hip je bilo pričakovati sovražnih rafalov. Mesec je od časa do časa malo pokukal izza oblakov in se ni niti zavedal, da vsak njegov pogled lahko Nemcem odkrije naše položaje. Z naperjenim orožjem, stisnjenim v rokah smo tiho stopali v dolino. Končno je bila pretrgana molčeča in moreča tišina. Nemška puška se je sprožila, z levega boka pa so skoraj v istem hipu zaregljale strojnice po nas. 065 Domačini na Moravškem pozdravljajo Slandrovce Predhodnica je izvedla izredno hiter juriš in dosegla cesto pri Mlinšah. Sem in tja so padale bombe, naše in sovražnikove, ki so grozeče parale nočno nebo. Uspelo nam je, da smo se prebili preko zasede in izkoristili za kritje bližnji potoček, ki nam je tudi služil za prodiranje v strmi hrib. Medtem pa je sovražna zaseda tolkla po nas vsepoprek. Naš bataljon se je izmotal iz hudega križnega ognja, drugi in tretji pa sta morala malo odstopiti in nato spremenili smer. Taktika štaba brigade je bila res izredna in Kamniška in Zasavski bataljon sta izkoristila vrzel pri sovražniku in prešla cesto. Del sovražnikovih sil je opazil Slandrovce, ki so se spretno prebijali v smeri Tlačnice. Opazil pa ni zaščitnice tretjega bataljona in ta je pričakala Nemce in jim zadala velike izgube. ... Prvi bataljon se je skoncentri-ral pri Mohorju, Kamniški bataljon, pri katerem je bil tudi štab brigade, pa se je spretno prebil preko ceste Ljubljana—Celje ter utaboril v Savinjskem hribu. Zasavski bataljon se je med to o-fenzivo utaboril na Dobravi pri Moravčah. Nemške patrulje so stikale prav med grmovjem in tako so 19. avgusta izsledile naš Savinjski bataljon. Tudi mi smo se hoteli prebiti preko ceste iz obroča, toda bilo je prepozno. Izvidne patrulje, ki smo jih pošiljali ven, so poročale, da je cesta dobesedno blokirana z motorizaci-jo, oklopnjaki in topništvom. V mraku smo se ponovno sestali na posvet pri štabu bataljona. Nekje pod vasjo Priker-nica, smo se odločili, so se bomo prebijali nazaj v smeri Trojice. Po skritih stezah smo prispeli do Moravske ceste, obstali pa pa smo v gozdiču. Po robovih za nami smo že slišali pritajeno nemško govorico. Kljub vsemu pa smo morali tvegati še pred nočjo, če smo hoteli doseči zaraščeno hosto. Po ozki poti pod Trojico smo krenili preko kotline v smeri Krtine. Spet so povsem nenadoma zaregljale strojnice. Stopnjevalo se je vse bolj in bolj in številne rakete so popolnoma osvetljeval« nebo. da se nam je zdelo, da Nemci vidijo vsak naš gib. Minometi pa so strahovito vestno izstreljevali na nas svoje mine. Na vse strani je žvižgalo, se svetilo in treskalo. Imel sem občutek, da smo prišli v past, dumdumke pa so s svojim strahovitim treskanjem S« potrjevale naše slutnje. Posebno preplašeni so bili novinci. Komaj nekaj dni so bili med nami pa že takšen krst Bataljon se je v naglici razdelil na dve grupi. Prvo je vodil prekaljen španski borec Marok. v drugi skupini pa je ostal komandant Platin in ta je vodil ostale borce v hrib Murovice. Jaz sem bil ta čas postavljen za komandirja čete. V temi smo se s težavo premikali iz tesnih sovražnikovih klešč in v tem ognjenem metežu sta padla mitraljezec in njegov pomočnik, ki sta bila v predhodnici. Pogrešali smo tudi pomočnika bataljonskega komisarja — Mihajla. V tem ognju smo se zavlekli v hosjo in se zbrali po četah. Ugotovili smo, da je prisotnih 72 borcev in funkionarjev. Z Marokom na čelu smo borci prvr skupine krenili proti Veliki vasi. Pod vasjo smo bili silno previdni. Jaz sem šel s predhodnico in valovom. To je bila veriga prvih Šlandrovcev. močna, kljubovalna, vztrajna. Močan val je spodnesel nogo Cvetki, ki te bila šibko dekle in je že izginila v valovih, toda partizani ne bi bih partizani, če ne bi pomagali drug drugemu. Eden od borcev je zaplaval za njo in jo izvlekel iz močnih deročih valov — '? objema Save S skrajnimi napon smo premagali Savo in čutili smo * še bolj močne. Tako smo i .-eenc dosegli desni breg Save. Nekai borcev je še premagovalo blatno obrežje, trije pa so se odcepih od glavnine, da si ogledajo položaj Pred nami je bila želez niška proga, iz daljave pa se je slišalo težko sopenje prihajajočega vlaka Hvaležni smo bili slučaju, da je ravno takrat pripeljal in da bomo izkoristili tr priložnost za prehod. Prvi smo se že bližali progi," ko je naenkrat zadonel zloslutni ■•HAI,T!~ Prav takrat so zadn/1. borci zapuščali obrežje Save, rit. spredaj pa se nismo ozirali r1 Uspešen napad Šlandrovcev na nemški avtomobil februarja I94< Po veliki zmagi v Ljubnem 1. avgusta 1944. Partizani vod\jo ujetega Nemca naenkrat smo zaslišali korake. Skočili smo hitro v zaklone, bilo pa ni na srečo nič nevarnega, le dva kurirja sta istočasno prišla v vus. pa sta prav tako kot mi, mislila, da sta se srečala z Nemci. Po znakih raspoznavanja smo se spoznali in povedala sta nam. da sta prišla iz Dolenjske preko Save in da je prehod že možen, ker v dolini še ni večjih koncentracij nemških sil. Ura se je bližala že tretji zjutraj in bilo je nujno, da se hitro nekaj ukrene ali sklene. Marok je bil zato. da takoj krenemo preko Save, dokler še obstajajo možnosti Vsi od prvega do zadnjega smo bili pripravljeni na največje težave, kajti vedeli smo. da z lahkoto ne bomo prišli iz teh klešč. V vasi smo dobili domačina — vodiča in ta nas je vodil proti Sena/dim, pa tudi domačini so nas lepo sprejeli. Ze smo prečkali litijsko cesto. Dan se je že kazal izza nočnega neba. ko smo dospeli do Save. Ni bilo lahko se podajati v deročo Savo, saj je že pri prvih korakih segala do vratu. Tesno smo se držali za roke in v treh vrstah, stisnjenih kot veriga kljubovali nemški poziv. Kot, da smo glul, smo planili naprej, kajti vedel' smo, če ne pridemo preko progr v tem trenutku, kasneje ne bon . uspeli. Toda do borbe ni prišlo Planili smo preko tračnic. Nem ci pa, ki so bili v zasedi, so se prestrašili in pobegnili. Preko proge pa je ostala mokra sled za Šlandrovci. Nismo se ustavljali hiteli smo naprej, do varnejšega zaklona. Sonce je že posijalo z jutranjo toploto in nas ljubeče bo;a!o s svojimi žarki, iz nas pa so se dvigale meglice izparevajoče obleke, saj smo bili popolnoma mokri. Nismo se preoblekli. saj tudi nismo imeli ničesar su-suhega. Voda je prodrla v vsak nahrbtnik, v čevljih pa je žvrk-ljalo. Molče smo obsedeli v hribu in se ozirali nazaj na levi breg Save. Pri srcih nas je stiskalo ob misli, kaj je z ostalimi, ali jih bodo nemške klešče popolnoma stisnile. To tesnobo je še povečal ropot na drugi strani Save Nemci so z vso silo in naglice stiskali obroč okrog Murovice Platinova skupina je ostala tam in se krčevito upirala nemški diviziji. Divji ropot se je na- Slandrovci v osvobojenem Novem mestu septembra 194.1 Slandrova brigada na pod proti Celovcu maja 1945 daljeval, med rogljanjem lahkih in težkih strojnic, so bile pomešane eksplozije ročnih bomb. pa artilerijski ogenj, nad vsem tem trusčem pa so tanki opravljali svoje. Obroč okrog Murovice se je strahovito ožil. zažigalne bombe pa so Murovico spremenile v eno samo pogorišče. Mi pa smo sedeli na drugi strani in nismo mogli pomagati. Žal nam je bilo. da se Platin ni držal nas. Sredi popoldneva sta se do nas prebila dva partizana. Vsa mokra in blatna sta pripovedovala, da jih je hotelo preko Save devet, pa sla se prebila le onadva, vsi drugi pa so ostali tam. ranjeni, ubiti ali utopljeni. Naša izvidnica se je vrnila in sporočila, da so se nedaleč od taborišča pojavili belogardisti. Pri nas je vladala še vedno moreča tišina. V tej tišini smo zavzel^ .položaje in čakali. Mirno, če se ,'leVnu . lahko tako reče. smo preživeli ves dan in proti večeru v koloni z velikim razmakom krenili previdno preko Stange in nemško-italijanske meje, na Dolenjsko. Proti jutru smo že bili v prijazni dolenjski vasici, imena pa se žal ne spominjam več Zasedli smo položaje okrog vasi, da bi bil počitek vsaj delno va- ren. Borci so počivali, saj so bili počitka tudi zelo potrebni. Na sosednjem hribčku je bila tudi vasica in tam so bili belogardisti. O tem smo se prepričali šele, ko je iz tiste smeri zaropotalo. Utrujenost, ki nas je prevzemala, je narekovala, naj se umaknemo in krenili smo proti gozdu. Kljub vsemu pa smo napravili zasedo in čakali, če se bodo ••belčki- pokazali. Pa niso imeli korajže. Pozno popoldne je Marok odredil novo smer gibanja: Tiho-boj — Mirna. Srečno smo prispeli na osvobojeno ozemlje — Malo Rusijo — v Trebelno v zadnjih dneh avgusta 1943. Pozdrav z. Gubčevci je bil prisrčen, pripovedovanja ni hotelo biti konca, saj smo vsi imeli za seboj težke izkušnje. Po več tednih smo se spet mirno naspali. Nemci so bili prepričani z Rdsenerjem na čelu, da bodo Slandrovce popolnoma uničili na Murovici in grebenih okrog Save, pa so se njihovi načrti izjalovili, kot že neštetokrat. Slandrovci so pridobili le nove Izkušnje v bojevanju v velikem obsegu, postali še boljši taktiki ter še bolj prekaljeni krenili v nove boje. Slovesnost ob ustanovitvi IV. bataljona Sladic, ve brigade junija 1944 na Vrhpoljah pri Moravčah. Za komisarja je bil imenovan Ivo Sonc — Zdenko, sedanji direktor Papirnice na Ko-ličevem Obisk pri tovarišu Titu Po štirih letih je šel letos spet eden naših pionirjev za 25. maj na sprejem k tovarišu Titu v Beograd. Tokrat je bil to učenec šestega razreda osnovne šole Veno-Perka iz Dom/al Milan Banko — odličnjak. Objavljamo n„egove vtise s t.cga obiska: V četrtek, 23. maja sem prišel z mamo v poslopje Zveze prijateljev mladine v Ljubljani. Tam smo se pozdravili z ostalimi pionirji, ki so bili tudi izbrani za pot v Beograd in «i pomerili kroje. Popoldne je bila pevska vaja. V petek smo zelo zgodaj vstali in odšli na železniško postajo, kjer so nas pozdravili pionirji ljubljanskih šol. Potovanje je bilo zanimivo. Na beograjski postaji nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal v Pionirsko mesto nad Beogradom, kjer smo dobro prespali. V soboto, malo pred deseto uro, nas je avtobus odpeljal do Belega dvorca, kjer smo pozdravili našega ljubljenega Maršala. Pod šotorsko streho so odmevale koračnice In vesele majske pesmi. Tudi pri slovenski delegaciji se je tovariš Tito ustavil. Pionirka iz Radelj ob Dravi mu je izrekla Iskrene zelje vseh slovenskih pionirjev za njegov praznik. Predali smo mu čestitke, Ku-rlrčkovo pošto ln pa darilo — osnutke znamk. Popoldne smo si ogledali živalski vrt, zvečer pa prireditev na stadionu JLA, ki smo ji kljub utrujenosti z veseljem sledili. Se istega dne ob 23. uri nas je vlak odpeljal iz Beograda, v nedeljo ob 9. uri pa smo zopet zagledali Ljubljano. Tako smo mi slovenski pionirji končali obisk pri našem predsedniku republike za njegov 76. rojstni dan. Tega svečanega dogodka najbrž nihče od nas ne bo nikoli pozabil, saj je bilo to prvo srečanje z dragim tovarišem Titom. Milan Banko Dopisujte v Občinski poročevalec tivnost skupine. Ob koncu 1827. leta je tudi delavstvo tovarne »Induplati- osnovalo svojo strokovno organizacijo, ki je lepo uspevala. Vodstvo podjetja je V zvezi z volitvami obratnih zaupnikov ustanovilo svojo podjetniško — rumeno organizacijo. Ker tudi I tem ni uspelo razbiti JSZ in doseči izvolitve svojih kandidatov za obratne zaupnike, so kot strahovalni ukrep odpustili ob koncu marca 1928 pet organiziranih delavk. S taksnimi postopki so nadaljevali tudi na Količevem. kjer so predsednika odbora za volitve obratnih zauP nikov premestili na slabše delovno mesto, njegova dva brata Pa odpustili. Delavska zbornica je vzela v varstvo odpuščene obratne zaupnike in funkcionarje iz Jarš in Količevega ter jim nakazala podpero. ni pa uspela doseči njihovi ponovne zaposlitve. Ti odločni ukrepi podjetnikov so obe strokovni organizaciji zlomili. Na občnem zboru JSZ 20. maja 1928 so bili navzoči le še predstavniki skupine JSZ iz Oberwalderjeve tovarne v Domža'nh, ki je štela 130 članov Toda tudi ta skupina se ni dolge upirala napadom podjetnika, ki je sredi leta 1929 znižal delavcem akordne postavke. Članstvo je odpadlo in januarja 1933 je skupina štela samo še 12 članov. Formalno je organizacija v času gospodarske krize obstajala, ni pa delovala. Delodajalci so torej uspeli še pred uvedbo šestojanuarske di-tature in pred izbruhom velike gospodarske krize bodisi omejiti dejavnost strokovnih organizacij na najmanjšo mero, ali pa jih uničiti. Tako je bilo delavstvo prav v najtežjih letih brez varstva. Gospodarska kriza je tudi v tovarnah domžalskega območja povzročila odpuste delavstva, o-mejitve obratovanja, zniževanje plač in slabšanje delovnih pogojev. V tovarni »Induplati« so na primer že tako in tako nizke mezde dvakrat znižali za 10 °/n, omejili delo na pet dni na teden in odpustili naenkrat 60 zaposlenih. V kamniškem srezu se je delavstvo precej razgibalo šele ob volitvah svojih zastopnikov v Delavsko zbornico 21. in 22. oktobra 1933. Rezultati teh volitev le odsevajo prave opredeljenosti delavstva, ker so se »podjetja postavila v službo politike*. Delavce so silili, da so glasovali za kandidata režimske Narodne strokovne zveze (NSZ — modri), jO so dobili na obratnem volišču v »Induplati« 98 glasov, prt Bonaču 132 in na rednem volišču v Domžalah 88 glasov. JSZ (beli) Je dobila največ glasov v Domžalah 110 in na obratnem voli *Ču v Induplati 76, Strokovn komisija (rdeči) pa na domžalskem °krožju tedaj ni imela pristašev. V začetku 1934 je začela ponovno delovati v Domžalah Sku-P'"S oblačilnega delavstva JSZ. ki Je po šestih letih spet orgam- 2irala volitve obratnih zaupni- kov in izdelala načrt za kulturno prosvetno dejavnost. Delodajalci so tudi potem, ko je gospodarska kriza ze propustila. ■ poštovala le usu zakone, ki so jim omogočali viSje dobičke, niso pa M držali zako,.uega ll-urnega delavnika, in nekateri delavci so morali delati po 10, 12 ali celo več ur na dan. delavnik so podaljševali brez pristanka delavstva m brez zakonitega 50-oduotnega poviška za nadure, delavce so kaznovali z visokimi odtegljaji od zaslužkov itd. Marca 1935 je Pravica zapisala, da mora delavstvo na Količevem prenašati take protizakonite krivice in Šikaniranje, da je res do skrajnosti potrpežljivo, da mu ne zavre kri.- Tudi tu so delavstvu nalagali visoke kazni, pri akordnem delu niso zaslužili niti urne plače, tuji delovodje In mojstri so domače delavstvo zapostavljali, delovni čas pa je bil popolnoma odvisen od volje nadrejenih: -Delavec, ki pride na delo ob 7. uri, običajno ne ve, kdaj bo smel delo zapustili, ali ob 5. ali 7. uri ali ce.o ob 10 uri zvečer. Tako se celo zgodi, da delavec i.ela tri šihte neprelmoma, in to brez prave hrane in je s tem delavec fizično popolnoma izčrpan. Ko pa je to delo izgotovil, mu pa za priznanje dajo brezplačen dopust.« Delavstvo se je zavedelo, da si bo le organizirano izboljšalo položaj. Močno pa je bil v njih ukoreninjen še strah pred odpustom, s katerimi so 1928 zlomili strokovno organizacijo. V začetku avgusta 1935 so se papirničarji končno organizirali. Za predsednika skupine JSZ so izvolili komunista Franca Bukovca, ki se je v začetku 1935. leta zaposlil v tovarni po prizadevanju Franca Leskovška-Lu-ke. Podjet.jnik Bonač pa je uporabil že preizkušeno sredstvo in dva dni po izvolitvi Bukovca odpusti. Tokrat se niso ponovili dogodki iz leta 1928. 17. avgusta je količevsko delavstvo enotno začelo stavkati. V boju so vztrajali vse do 14. oktobra, ko je moral končno Bonač popustiti. Dosegli so, da zaradi stavke ni bil nihče odpuščen, Bonač pa je moral priznati strokovno organizacijo, dovoliti volitve obratnih zaupnikov, zvišati plače od 10 do 20 "/o in obljubiti, da bodo delovni red sestavili sporazumno. Wultsch, osovraženi ravnatelj, pa je moral že takoj po izbruhu stavke zapustiti delovno mesto. Osemledenskj boj se je končal z zmago delavstva. Stavka količevskega delavstva je zelo pomembna za nadaljnji razvoj delavskega gibanja zlasti na domžalskem območju. Nj'hov boj je spremljalo delavstvo vseh tovarn z veliko prizadetostjo. Zavedalo se je namreč, da se ne bije samo boj za ureditev razmer v Bonačevi tovarni, marveč da gre za zlom terorja podjetnikov proti organiziranju delavstva. Zato Je Javno alt tajno zbiralo denarne prispevke za stavkajoče, ki jih je izdatno podpi- PETROL gradi v naši občini dve novi bencinski črpalki, eno v Domžalah in drugo v Mengšu. To drugo nam kaže tudi naša slika. Opremljeni z najmodernejšimi črpalkami in drugo opremo bosta prispevali k solidnejši in hitrejši postrežbi motoriziranih kupcev Crni graben je dolgo čakal na zdravo pitno vodo. Sedaj je glavni cevovod že zgrajen in vsak dan je več hiš priključenih na ta novi vodovod. Prebivalci, ki so h gradnji mnogo pripomogli tudi s prostovoljnim delom, so te pridobitve zelo veseli in jo tudi ze s pridom uporabljajo O novem, modernem kegljišču v Domžalah smo že precej pisali. Odkar je ta objekt dobil novega upravnika, se vrste kvalitetne športne prireditve vsak teden, kegljanja za rekreacijo pa je vsak dan dovolj. Največja pridobitev pa je moderna naprava ta avtomatsko postavljanje kegljev In registriranje rezultatov, kar usposobi ja domžalsko kegljišče tudi za najkvalitetnejša športna in prvenstvena tekmovanja tudi v mednarodnem merilu ralo tudi okoliško kmečko prebivalstvo. V Delavskem obzorniku beremo, da )e ta stavka -pokazala nazorno, ka] zmort enotno, nerazeepljeno delavstvo. Č-ima vedno pred Seboj tasen končni cilj . . .« in da je njihov zgled -povzročil v vsem kamniškem okraju, da se delavstvo, ki dosedaj ni bilo organizirano, organizira.« 2e med stavko količevskega delavca, zlasti pa po njenem uspešnem zaključku, so bili po tovarnah prvi sestanki delavstva, na katerih so volili pripravljalne odbore za ustanovitev skupin JSZ Oblasti so oktobra 1935 potrdile pravila Strokovne skupine tekstilnega delavstva v Jaršah. novembra Strokovne skupine papirniškega delavstva na Količevem. decembra pa še pravila Strokovne skupine kemičnega delavstva v Domžalah.' Strokovna skupina lesnega delavstva na Duplici je oktobra 1935 osnovala plačilnico v lesnem podjetju F. Stare v Preser-jah. Junija 1936 so se v JSZ organizirali opekarski delavci v Radomljah in tekstilno delavstvo na Viru. Istega leta so v JSZ pristopili tudi mlinarji s Homca in gradbeni delavci iz Domžal, vendar so te organizacije obstajale le tnalo časa. Marca 1937 je število članov v plačilnici JSZ v Prescrjuh toliko naraslo, da so lahko ustanovili samostojno skupino. JSZ je uspelo do 1. novembra 1937 pritegniti v svoje organizacije naslednje število članov: v tovarni Medic & Zanki 13. v U-niversale 70. v gradbenem podjetju Domžale 12, v Bonačevi tovarni 210. v Staretovem lesnem podjetju 61, v Srajevi opekarni 31, v Kocjančičevi tovarni 57 in v tovarni Induplati 330. Skupaj so štele organizacije JSZ v kamniškem srezu 1244 članov in članic, ali 23.8 "/o celotnega članstva v JSZ, ki je štelo 5222 članov. Tako je bil kamniški srez od srede 1935 eno najmočnejših oporišč JSZ v Sloveniji. Do okupacije se število ilanov JSZ v kamniškem srezu ni bistveno spremenilo. JSZ je povsem prevladovala v podjetjih domžalskega območja. Rdeča Strokovna komisija je imela v kamniškem srezu tri oporišča: Kamnik, Duplica in Mengeš. Začetki rdeče Strokovne organizacije v Mengšu segajo že v konec leta 1936. ko se je nekaj posameznikov vključilo v Strokovno komisijo. Večina mengeških pečarjev se je organizirala sredi 1938, ko se je pri Savezu gradjevinarskih radnika Jugoslavije (SGRJ) v Ljubljani osnovala posebna sekcija pečarjev. Istega leta je bila v Mengšu ustanovljena tudi podružnica Zveze lesnih delavcev, ki pa je šele 1940 začela aktivneje delati. Ker je zlasti spočetka prihajalo med SK in JSZ v kamniškem srezu do precejšnjih trenj, je komunistični Delavski obzornik 21. decembra 1935 v odgovoru dopisniku rz Kamnika svetoval, naj se delavstva med seboj ne prepira, in predlagal, da ustanovijo medstrokovni odbor za enotne nastope obeh organizacij v mezdnih gibanjih. 9. aprila 1936 je zastopnik SK. Franc Le-skošek na sestanku znova opozoril kamniško delavstvo, -kako potrebno je, da nastopa delavstvo enotno v obrambi svojih pravic . . .* Medsebojna tekma za pridobivanje članov in izvolitev lastnih pripadnikov za obratne zaupnike ni nikdar privedla tako daleč, da ne bi organizaciji JSZ in SK proti podjetnikom složno nastopali. Leta 1937 sta ustanovili stalni medstrokovni odbor za kamniški okraj, občasne skupne odbore pa sta ustanavljali ob raznih akcijah že tudi leto poprej. Velika nevarnost za delavsko gibanje zlasti na domžalskem območju so bila prizadevanja grobeljskih misionarjev, da utre-jo med delavstvo pot ultrakleri-kalni Zvezi združenih delavcev (ZZD — zeleni). Misionarji so urejali in tiskali Naš list, glasilo Katoliške akcije za kamniško in moravsko dekanijo, v katerem so pogosto obravnavali probleme delavstva. Naš list je od septembra 1930 prinašal članke o položaju delavstva, o določbah zaščitne zakonodaje in komentarje o okrožnici Rerum nova-rum papeža Leona XIII. o socialnem vprašanju. Vse večja zborovanja delavstva domžalskega območja so bila v Grobljah. Jar-ška skupina JSZ je imela v gro-beljskem Društvenem domu tudi redne sestanke. 15. novembra 1935 se je' v Ljubljani osnovala ZZD, ki je v svojem programu naglašala dosledno izvajanje o-krožnice Quadragesimo anno. v kateri se papež Pij XI. zavzema za korporacijski sistem kot obliko rešitve socialnega vprašanja. Ta program je v praksi že izvajal italijanski fašizem in nemški nacizem. Naš list je nastanek nove organizacije pozdravil in ji prepustil prostor za objavljanje poročil in obvestil, dokler ne bi sama osnovala svoje glasilo. Misionarji so se takoj lotili tudi pridobivanja delavstva za novo organizacijo, kar je v praksi pomenilo predvsem razbijanje JSZ. 21. maja 1936 se je sestalo 60 delegatov vseh skupin JSZ kamniškega sreza na posvet v Radomljah, kjer so ugotovili, da se zelena organizacija poskuša uveljaviti na nedostojen način, z blatenjem ter obtoževanjem funkcionarjev JSZ in da je najbolj napadalna prav na tem območju. Navzoči so izjavili, da »bodo vsi kot en mož čuvali enotnost JSZ v kamniškem o-kraju.« Dva dni po tem sestanku je superior M. Ocepek obvestil predsednika skupine v »Induplati«. da organizacijam JSZ grobeljska dvorana ne bo na voljo vse dotlej, »dokler se razmere v te jzvezi povoljno ne uredijo.« 24. maja 1936 je bil v Grobljah občni zbor prve podružnice ZZD v kamniškem okraju, na katerem so posebej poudarjali, da je to prva podružnica ZZD Prav v zadnjih mesecih pa so v Domžalah pričeli z urejanjem najpromclnejših ulic, ki so bile res že tako prašne iti slabo vzdrževane, da je Ivilo prebivanje ob njih že prava nadloga. Sedaj pa je Prešernova cesta že res sodobno urejena In razsvetljena, na vrsti pa je sedaj del Kolodvorske ulice in pa njen podaljšek do Zdravstvenega doma. Do občinskega praznika bo menda tudi ta del že dograjen Domžalsko kopališče sicer ni več novo, vendar pa še vedno v poletnih mesecih najpomembnejše zbirališče mladih in starih. Letošnja poletna vročina pa privablja vsak dan toliko kopalcev, da je bazen vedno poln. Odkar ga je prevzela v upravljanje Krajevna skupnost, je tudi vzdrževan bolje kot nekoč V občini pa se z veliko naglico ureja.(o in modernizirajo tudi drugi kraji, med njimi posebno Mengeš. Na obrobju starega naselja rastejo nove moderne stanovanjske hiše in ker se gradnja opravlja po v naprej določenem načrtu, je novejši del naselja urbanistično urejen in zato prikupen tudi za oko esteta. na območju, kjer je bilo delavstvo že po večini organizirano. V grobeljsko podružnico ZZD so se včlanili uslužbenci Misijonske tiskarne, mizarski pomočniki pri I. Vrečarju v Domžalah in posamezniki iz jarške tovarne. Podružnica je štela po treh mesecih le 28 članov, ki pa se v tem obdobju niso niti enkrat sestali. V začetku novembra 1936 je bil ustanovni občni zbor podružnice ZZD v Mengšu, v katero so organizatorji poskušali včlaniti obrtniško delavstvo in delavce mengeških podjetij. Prizadevanja niso rodila uspehov in delavska fronta, ki je vestno registrirala dejavnost podružnice ZZD, omenja le še en sestanek mengeške organizacije. To je bil za organizatorje hud udarec, saj so se nadejali v Mengšu takih uspehov, da so Mengeš celo predvidevali za sedež pokrajinskega okrožja ZZD. Piva tovarniška organizacija ZZD je bila ustanovljena šele 13 februarja 1938 v »Induplati«. To je bil klavern rezultat velike agitacije milijonarjev, ki so nago-, varjali delavstvo za vstop v ZZD celo po hišah. Naš list je tudi pogosto napadal krščansko socialistično delavstvo in poudarjal, da so nekateri posamezniki vnesli v JSZ komunistično miselnost. Količevsko delavstvo je v odgovor na pisanje Našega lista naglašalo, da so vse obtožbe posledica neuspehov agentov grobeljskih misijonarjev, da bi razbili solidarnost delavstva' in svetujejo jim, naj ne hodijo »se-jat na Količevo ljuljke med pšenico-. Delavska pravica pa je o Našem listu zapisala, da bi bil že čas, da to glasilo postane takšno, -kakor se spodobi hiši, v kateri izhaja in rokam, katere ga urejajo-. JSZ je na povečano aktivnost ZZD odgovorila tudi z rednimi okrožnimi zbori skupin JSZ, na katerih so se dogovarjali o metodah boja z »zelenimi-in o problemih delovanja organizacij v posameznih podjetjih. Režinski ZZD zaradi odločnega nastopa JSZ in tudi SK ni uspelo na domžalskem okrožju ustanoviti številčno močnih podružnic in je v vseh večjih podjetjih imela le podrejeno vlogo. Ker so večkrat kršili sporazume o enotnem nastopanju v mezdnih gibanjih, jih je delavstvo osi ro obsojalo Liberalna NSZ je prav tako igrala na domžalskem okraju le skromno vlogo. Podružnico NSZ so začeli v začetku leta 1937 snovati v tovarni Medic & Zanki. Ta je z rednim delom začela po ustanovnem občnem zboru a-prila islega leta. Po osnovanju strokovnih or-ganiz; i i je delavstvo kamniškega okraja začelo z organiziranimi akcijami za izboljšanje svojega polož.'ia. Večina mezdnih gibanj in bojev za izboljšanje delovnih pogojev se je uredila z daljšimi ali krajšimi pogajanji, nekajkrat pa je moralo delavstvo tudi s stavkami podkrepiti svojo voljo, da si izbojuje svoje pravice. Podjetniki so le izjemoma poskušali zlomiti moč delavstva s kolektivnimi odpusti (iz-pori). Pri pogajanjih so v večini primerov sodelovali tudi zastopniki strokovnih central iz Ljubljane in referenti Delavske zbornice. Veliko borbenosti pa so morale delavske organizacije Pokazati zlasti pri pogajanjih za sklenitev kolektivnih pogodb, ki so omejevale podjetnikovo samovoljo in so jih zato delodajalci le neradi sklepali. Ponekod so se morale tudi boriti za priznanje obratnih zaupnikov, ki so i-meli nalogo, da posredujejo v sporih in skrbijo za izvajanje kolektivnih pogodb in sporazumov. Delo strokovnih organizacij pa s podpisom kolektivnih pogodb ni bilo končano. Morale so skrbeti za njihovo dosledno izvajanje in izboljšanje posameznih določb, zlasti mezdnih postavk. Veliko so si tudi prizadevale za preprečevanje odpustov, ki so bili močno orožje delodajalcev za razbijanje delavskih organizacij in za poslabšanje položaja delavstva. Strokovne organizacije so s predavanji, z zaupniškimi tečaji in s širjenjem svojega tiska skrbele za izobrazbo svojih članov. Skupine JSZ so prirejale razne proslave in uprizarjale igre. Strokovne organizacije Domžalskega in kamniškega okraja so redno prirejale prvomajske proslave in se tudi vključevale v vse večje skupne akcije slovenskega delavstva. Stavka delavstva na Količe-vem 1935. leta je pomembna prelomnica v razvoju delavskega gibanja na domžalskem območju. Z ustanovitvijo strokovnih organizacij po njej je domžalsko delavstvo dobilo močno orožje za svoje boje za izboljšanje mezdnih in delovnih pogojev. Ze prve borbene korake delavstva kamniškega sreza sredi tridesetih let je spremljala Komunisti-na partija, ki od zakona o zaščiti države 1921. leta ni neposredno posegala v delavsko gibanje na tem območju. Njen vpliv med strokovno organiziranim delavstvom se je vedno bolj krepil v drugi polovici tridesetih let, c. čemer priča množična udeležb« delavstva iz domžalskih tovarr na shodih ljudske fronte, v pro-tidraginjskih akcijah, ob zbira nju podpisov za ustanovitev društva prijateljev Sovjetske zveze in še posebej ob pripravah za vstajo 27. julija 1941. V članih strokovnih organizacij je OF dobila svoje dobre aktiviste in prav v podjetjih, v katerih se bile sredi tridesetih let ustanovljene strokovne organizacije, y. nastalo jeseni 1943. leta tudi naj več odborov Delavske enotnosti VI. kongres zveze sindikatov Jugoslavije V dvorani Doma sindikatov je potekal v dneh od 26. do 29. VI. 68 VI. kongres ZSJ. Kongresu je prisostvovalo 1.225 delegatov in približno 200 gostov — predstavnikov neposrednih proizvajalcev, družbeno-političnih organizacij ter javnih in kulturnih delavcev. Razen tega je kongresu prisostvovalo 56 delegacij nacionalnih »sindikalnih organizacij iz 49 držav, predstavniki treh regionalnih sindikalnih organizacij in predstavniki dveh mednarodnih sindikatov. Udeleženci smo z. navdušenim Ploskanjem in skandiranjem »Tito, Tito« pozdravili prihod predsednika Tita na dopoldansko plenarno zasedanje Skandiranje se je prelilo v pesem — "Druže Tito, mi ti se kunemo-. To pesem je zamenjala interna-eionala. nakar je predsednik CS ZSJ otvoril kongres in pozdra-val predsednika Tita. delegate in vse ostale goste Delegati smo nato z enomi-hutnim molkom počastili spomin članov ZSJ. ki so umrli med v- in VI. kongresom. Po izvolitvi delovnega predsedstva je bil Predlagan dnevni red, ki je bil V celoti soglasno sprejet. Na govorniški oder je nato stopi] predsednik republike in Predsednik ZKJ Josip Broz Tito. Niegov prihod in enourni govor smo delegati pogosto prekinjali z dolgotrajnim ploskanjem in o-dobravanjem. Tito je spregovoril kongresu tako. kot zna samo on: z odkrito, pogumno, brezkompromisno besedo starega revolucionarja, z besedo človeka, ki je bil in ostane tvorec naše revolucije in graditelj naše socialistične skupnosti. Ni skrival napak, ki smo jih naredili in ki jih še delamo. Odgovornost za nje pa je pripisal predvsem tistim ljudem, ki so z besedami za družbeno in gospodarsko reformo, v resnici pa so proti reformi in proti samoupravljanju. Takim ljudem po Titovih besedah ni mesta niti na vodilnih položajih niti v ZK. Delovni ljudje pa naj pomagajo razkrinkati vse tiste, ki delajo drugače kot govorijo. Tov. Tito je nato dejal, da imajo študentje vso podporo delavskega razreda, kadar gre za reformo univerze in za njihove pravice, da sodelujejo v samoupravnem sistemu, da pa ne bomo nikakor dopuščali, da posamezni elementi skušajo študentske demonstracije spremeniti v nekakšno »gibanje«, v zametek večstrankarskega sistema. Predsednik republike je odločno zavrnil tudi kritike na naš samoupravni sistem, ki se pojavljajo v nekaterih državah in pri tem poudaril, da samoupravljanje vodi socializem na najhu-manejši način. Naši delovni lju- je so najvažnejši steber naše družbe in imajo največ pravic, da govorijo v imenu naše države. Sindikati pa naj na svojem kongresu temeljito analizirajo vse, kar zavira naš napredek in tako pomagajo pri odstranjevanju napak, ki se kopičijo že več let in katere moramo odpraviti z odločnimi prizadevanji. Na dopoldanskem zasedanju je prebral svoj obsežni referat »Boj delavskega razreda in delovnih ljudi za samoupravno družbo in nadaljnji družbeno-politični razvoj« predsednik ZSJ, Dušan Pe-trovič-Sane. Z razpravo o poročilu in referatu predsednika ter pozdravi tujih delegacij je popoldne kongres nadaljeval delo. Soglasno je bila sprejeta tudi resolucija o obsodbi agresije ZDA na Vietnam. Drugi dan je kongres nadaljeval delo v petih komisijah: v kc misiji za družbeno-ekonomski razvoj, samoupravljanje in delitev, v komisiji za delovne m življenjske pogoje, v komisiji ze vprašanja izobrazbe in kulture, v komisiji za nadaljnjo izgrad. njo sindikata in statut ZSJ in v komisiji za mednarodno aktivnost sindikatov. Karakteristično za kongresno atmosfero je bilo. da se je za diskusijo javilo veliko število delegatov. Popoldne je kongres nadaljeval delo v plenumu. Ob tej priliki so kongres pozdravili še preostali člani tujih delegacij. Tretji dan je kongres nadaljeval delo v vseh petih komisijah. Na govorniških odrih se je zvrstilo veliko število delegatov. Zaradi pomanjkanja časa pa je še okrog 130 delegatov odstopilo svoje diskusije pismeno. Najbolj živa je bila diskusija v komisiji za družbeno-ekonomske odnose, samoupravljanje in delitev. Delegati so zamerili kreatorjem na- IZJAVA Podpisana Pavla TURK iz Domžal, Casta talcev 16 a izjavljam, da nisem plačnik obveznosti, ki jih ima ali ki bi jih napravil moj mož, Ferdinand TURK, stanujoč v Zgornjih Jaršah 31, občina Domžale. Pavla Turk ^^:++/4794:/./.:4:/:/./+.++:/5:::47^.:$:+A Se ekonomske politike, da ne spremljajo dovolj dela kongresa, saj bi le tako lahko vzeli v obzir upravičene zahteve predstavnikov delovnih ljudi. Predlagano je bilo, da bi kongres popoldne nadaljeval delo v plenarnem zasedanju, vendar zaradi velikega števila diskutantov v vseh komisijah ta predlop ni bil sprejet. Vsi diskutantje so se opirali v svojih izvajanjih na zadnje smernice CK ZKJ in na govor predsednika Tita. Diskusije so se dotikale tehtnih vprašanj: visokih osebnih dohodkov v elektro gospodarstvu, bančništvu, zunanji trgovini in v upravnih službah, težkega položaja nekaterih vej gospodarstva, previsoke o-bremenitve gospodarstva, prepočasnega reagiranja zveznih organov v reševanju problemov gospodarstva, negiranja samoupra-nega sistema s strani posameznikov, neučinkovitega dela lavnih služb itd. Na popoldanskem zasedanju te komisije je govoril predsednik ZIS in seznanil delegate z ukrepi, ki jih je -vlada- sprejela ln predložila Zveznim ploskanjem. Iste misli pa so delegati potrdili z dolgotrajni skupščini za nadaljnji razvoj družbene in gospodarske reforme in odpravo anomalij v naši družbi. Rekel je, da je na sprejetje teh ukrepov vplivala tudi predkongresna dejavnost. Povedal je tudi, da se ZIS namerava po kongresu sestali s predsed-ništvom novega centralnega sveta ZSJ, da ugotovi, kakšne so možnosti za realizacijo kongresnih zahtev. V komisiji za vprašanje Izobrazbe in kulture je v diskusiji sodelovalo veliko število umetnikov, -znanstvenih in kulturnih delavcev, medtem ko se je v komisiji za delovne in življenjske pogoje odvijala ostra diskusija okrog skrajšanja delovne dobe. V vseh komisijah je bilo slišati precej tehtnih razprav, bile pa so tudi take. ki ne bodo prispevale k učinkovitosti kongresnih dokumentov. Četrti dan je kongres nadaljeval delo v plenarnem zasedanju Najprej so delegati poslušali poročila petih komisij, potem pa je predstavnik koordinacijske komisije predlagal kongresu 107 delegatov, ki naj bi bili izvoljeni v centralni svet. Sprejeto Je bilo, da bodo volitve tajne. Največ so delegati razpravljali o resoluciji o zdravstvenem varstvu In socialnem zavarovanju. Večina delegatov je v velikim odobravanjem pozdravila sklep, naj bi zahtevali, da Zvezna skupščina sprejme do konca leta zakon o skrajšani delovni dobi. Sprejet je bil tudi sklep o ustanovitvi sklada solidarnosti S sprejetjem vseh ostalih resolucij je bil dopoldanski del kongresa končan. Pred začetkom zaključnega dela zasedanja smo Izvolili centralni svet in nadzorni odbor. Nato je tekla razprava o kongresni resoluciji: »o nalogah sindikatov pri razvoju samoupravljanja in izvajanju reforme-". Kongres je sprejel tudi sklep, da bi bila druga konferenca samou-pravljavcev leta 1970 V pozdravnem pismu predsedniku Titu Je bilo pojasnjeno, da se delegati v celoti strinjajo z njegovimi izvajanji na začetku kongresa. Da je temu res tako, izraža tudi 590 prispelih brzo- javk in pisem delovnih kolektivov, ki Izražajo podporo govoru tov. Tita ln smernicam Izvršnega komiteja CK ZKJ. Nato Je bil sprejet predlog resolucije o nadaljnjem razvoju sindikata in pa statut ZSJ. Po poročilih komisije za prošnje in pritožbe in po poročilu volilne komisije je prevzel besedo dosedanji predsednik ZSJ Dušan Petrovič, ki je med drugim povedal, da so delegati v raznih komisijah dali več kot 600 predlogov za raz.lične rešitve določenih problemov. Rekel je, da je nemogoče najti trenutne rešitve za vse te probleme. Poudaril pa je, da bodo kongresni dokumenti solidna osnova za nadaljnje razreševanje problemov v našem družbeno-ekonomskem in samoupravnem sistemu. Kaj pričakujemo delovni ljudje od VI. kongresa ZSJ? Pričakujemo in zahtevamo, da se končno besede spremenijo v dejanja. Tak je bil tudi moto kongresa, to je v svojem govoru zahteval tudi predsednik tov. Tito. Franc Sink Papirnica Količevo TOVARNA PAPIRJA KARTONA IN LEPENKE Tovarn« kovčkov in usnjenih izdelkov f ©SCO DOMŽALE kovčki damske torbice rokavice združena kemična industrija domžale s svojima obratoma v domžalah In na kollčevem kupujte naše odlične lake in barve INDUPLATI industrija platnenih izdelkov Jarše Teko Je poiem kvalitete Obiščite naše specializirane trgovine Za občinski praznik čestitajo: LEK L|Ubljana tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov obrat MENGEŠ TRAK MENGEŠ tovarna pozamenterije se priporoča Tcvaiaa FILC MENGEŠ /zdeluje vse vrsle tehničnih in gianlh ?ilce/ AVTOSERVIS DO M ZALE v novih sodobno opremljenih delavnicah priporoča svoje usluge Volksutagen servis — nadomestni deli Obrtno poojetie TAM IZ MENGEŠ sobno stavbeno pohištvo, tepetnlštvo n oprema lokalov obnova enota DOMŽALE Mlake In visoke nradnie ZAVAROVALNICA SAVA poslovalnica Mengeš nudi občanom kvalitetne usluge s svojega področja MLI\0STR0J tovarna mlinskih strojev in opreme za živilsko industrijo STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE Kreditna banka in hranilnica Domžale Sprejema hranilne vloge in daje potrošniška posojila v Domlalah Slovenija ceste OPEKARNA MENGEŠ in gramoznica ČESTITAMO IN SE PRIPOROČAMO DOMŽALE cobavlja naravne barve in kremenčev pesek Zaloga pivovarne UNION MFNGES priporoča svoje kvalitetno pivo in čestita za občinski praznik Za občinski praznik čestitajo: Tovi>rna sanitetnega materiala lOSAMA vir Naši izdelki vas bodo v celoti zadovoljili 1 Gradbeno podjetje LITIJA nudi gospodarskim organizacijam in posameznikom svoje kvalitetne usluge. Zahtevajte ponudbe in predračunel MELODIJA MENGEŠ Preden se odločite za nakup, preizkusite tudi nađi glasbila' Konkurenčna sta cena in kvaliteta 1 Živilski kombinat ŽltO Ljubljana Delovna enota Domžale — če&tta občanom za njihov praznik. Kupuite naše prvovrstne in priznane izdelke lesno Indusiii sko podjetje Lip RADOMLJE hm les. stilno n klasic na goli šiva Tovarna oli in rastlinskih maščob SERVO MIHAM IPK »INJANIN Delovna enota Oljarna Oomžalc 1 rgovsko podjeije NAPREDEK DOMŽALE Obiščite nas v naših novih i trgovinah v Domžalah. Posireženi boste hitro, solidno in poceni. UNIVEHSALE DOMŽALE Bogata izb ra fconfeVc'je OPEKARNA Radomlje čestita občanom za dan vstaje slovei skrjr II ljudstva In za občinski praznik i Industrijski kombinat SN/IT Kamnik Čestita ob prazniku občanom občine Domžale. Priporočamo svo|e izdelke za široko potrošnjo Purol, Verol, Neostik, Mebioton, Lesk, Motognl, kakor tudi tehnično keramiko, elektro-izolacijski material in modne gumbe. * Svilanit KAMNIK Vsi naši izdelki so pojem kvalitete in elegance Tehniška srednja usnjarska galanterijska šola LvOMZALE proizvaja goveje usnje v raznih kvalitetah