135 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V LETU 2017 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN THE YEAR 2017 Andreja Kofol Seliger 1 , Tanja Cegnar letu 2017 smo poroč ali o dnevni obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Obremenjenost s cvetnim prahom smo dodatno spremljali še na postaji v Brežiški kotlini, ki je namenjena sledenju cvetnega prahu ambrozije. V nadaljevanju je prikazan povzetek poteka povpreč ne dnevne koncentracije posameznih vrst cvetnega prahu v obdobju od januarja do septembra 2017 in ocena sezone v primerjavi z več letnim povpreč jem ter kratek povzetek poteka sezone v Lendavi. Podrobnosti o poteku obremenjenosti zraka v letu 2017 smo v meseč nem biltenu Agencije RS za okolje objavljali vsak mesec sproti. Jelša (Alnus) Hladno januarsko vreme je vplivalo na zač etek cvetenja jelše. Sezona cvetnega prahu se je zač ela v Primorju sredi februarja, na ostalih postajah kasneje, v obdobju enega tedna. Sezona se je zaključ ila sredi marca, teden dni prej kot v povpreč ju. Teža sezone je bila podpovpreč na, letni indeks je znašal od 0,4 do 0,8 povpreč nega. Maja in junija smo na vseh postajah opazili manjše količ ine cvetnega prahu zelene jelše, ki pri nas raste visoko v hribih, na drevesni meji. jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 1. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu jelše od januarja do septembra 2017 Figure 1. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen in the period from January to September 2017 Pelin (Artemisia) Zač etek sezone v zadnji tretjini julija je kasnil za 4 dni v Mariboru do 10 dni v Ljubljani. Sezona se je z nizkimi obremenitvami zraka podaljšala v september. Sezona je bila podpovpreč na, letni indeks je znašal od 0,7 do 0,9 povpreč nega. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano V Agencija Republike Slovenije za okolje 136 jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 2. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu pelina od januarja do septembra 2017 Figure 2. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen in the period from January to September 2017 Breza (Betula) Sezona cvetnega prahu breze se je zač ela nekoliko prej kot navadno, ko je bil zač etek zadnje dni marca oziroma prve dni aprila. V Ljubljani je povpreč ni datum prehiteval za 12 dni, v Mariboru za 8 dni in v Primorju za 3 dni. Sezona se je zaključ ila v prvi polovici aprila, to je 10 do 14 dni prej kot v povpreč ju. Teža sezone je bila v Ljubljani in Primorju povpreč na, v Mariboru podpovpreč na, tam je letni indeks znašal 0,6 povpreč nega. jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 3. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu breze od januarja do septembra 2017 Figure 3. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen in the period from January to September 2017 Beli/č rni gaber (Carpinus/Ostrya) V Ljubljani in Mariboru se je sezona zač ela v zač etku zadnje tretjine marca, v Ljubljani 12 dni prej kot v povpreč ju, v Mariboru 4 dni prej. V Primorju je bil zač etek zgodnejši kot na celini, saj se je sezona zač ela v zač etku druge polovice marca, devet dni prej kot je povpreč je. Sezona se je zaključ ila v aprilu teden dni prej kot v povpreč ju. Teža sezone je bila podpovpreč na, letni indeks je znašal od 0,3 do 0,4 povpreč nega. Agencija Republike Slovenije za okolje 137 jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 4. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu belega in č rnega gabra od januarja do septembra 2017 Figure 4. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus and Ostrya) pollen in the period from January to September 2017 Pravi kostanj (Castanea sativa) Zač etek sezone pojavljanja cvetnega prahu konec prve tretjine junija je bil povpreč en, v Primorju pa je prehiteval povpreč je za teden dni. Teža sezone je bila nekoliko podpovpreč na, letni indeks je znašal od 0,7 do 0,9 povpreč nega. jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 5. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu pravega kostanja od januarja do septembra 2017 Figure 5. Average daily concentration of Sweet chestnut (Castanea sativa) pollen in the period from January to September 2017 Leska (Coryllus) V januarju so bila v zraku le posamezna zrna cvetnega prahu, kar je nakazovalo, da so bile rastline pripravljene na cvetenje v ugodnejših toplotnih razmerah. Nadaljnji razvoj sezone je zaustavilo nadpovpreč no hladno vreme. Zač etek sezone je kasnil glede na več letno povpreč je za 17 do 22 dni. Sezona se je najprej zač ela v Primorju, konec prvega tedna v februarju. Zaključ ek sezone je bil na vseh merilnih mestih v drugi tretjini marca, skladen s povpreč jem. Teža sezone je bila v Mariboru povpreč na, v Primorju in Ljubljani podpovpreč na, letni indeks je bil le 0,5 do 0,6 povpreč nega. Agencija Republike Slovenije za okolje 138 jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 6. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu leske od januarja do septembra 2017 Figure 6. Average daily concentration of Hazel (Coryllus) pollen in the period from January to September 2017 Bukev (Fagus) V letu 2017 je bukev skromno cvetela, sezona cvetnega prahu je bila podpovpreč na, saj je letni indeks znašal 0,1, kar je opazno manj od več letnega povpreč ja. Zač etek sezone v zač etku druge tretjine aprila je bil povpreč en. Zaključ ek sezone v zadnji tretjini maja je kasnil za 7 do 13 dni. jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 7. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu bukve od januarja do septembra 2017 Figure 7. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen in the period from January to September 2017 Jesen (Fraxinus) Sezona jesena se je zač ela s cvetenjem velikega jesena najprej v Primorju, sredi februarja, kar je slab teden prej od povpreč ja, na ostalih dveh merilnih postajah pa v prvi polovici marca. Sezona se je zaključ ila v prvi polovici aprila. V letu 2017 je na zgodnji zaključ ek sezone vplivalo zelo skromno cvetenje malega jesena, ki podaljša sezono v maj. Teža sezone je bila v Ljubljani in Mariboru povpreč na, zaradi izpada cvetenja malega jesena je bila v Primorju podpovpreč na, letni indeks je bil le 0,3 povpreč nega. Agencija Republike Slovenije za okolje 139 jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 8. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu jesena od januarja do septembra 2017 Figure 8. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen in the period from January to September 2017 Trpotec (Plantago) Zač etek sezone v drugi tretjini aprila je bil 11 do 22 dni zgodnejši od povpreč ja. Zelo zgoden zač etek smo opazili v Ljubljani, kjer je zač etek prehiteval za 22 dni. Dolga sezona se je zaključ ila konec avgusta. Obremenitve zraka so bile kot obič ajno ves č as nizke, letni indeks je bil povpreč en. jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 9. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu trpotca od januarja do septembra 2017 Figure 9. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen in the period from January to September 2017 Platana (Platanus) Platana je priljubljeno okrasno in zelo trpežno drevo, uspeva tudi v onesnaženem mestnem okolju. Zanjo je znač ilna kratka sezona pojavljanja cvetnega prahu. Zač etek sezone v Primorju v drugi tretjini marca in na celini konec marca oziroma prvi dan aprila, je prehiteval povpreč je za 10 do 12 dni. V Ljubljani in v Primorju se je sezona zaključ ila 10 do 14 prej, kot je povpreč je, v Mariboru pa 4 dni prej. Obremenitve zraka so bile povpreč ne. Agencija Republike Slovenije za okolje 140 jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 10. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu platane od januarja do septembra 2017 Figure 10. Average daily concentration of Plane tree (Platanus) pollen in the period from January to September 2017 Trave (Poaceae) Zač etek sezone v letu 2017 je bil v Ljubljani in Primorju zgodnejši za teden do 9 dni. V Primorju se je sezona zač ela že v zač etku aprila, v Ljubljani deset dni kasneje. Zač etek sezone v zadnji tretjini aprila v Mariboru je bil povpreč en. Zaključ ek sezone v prvih dneh avgusta je bil v Ljubljani povpreč en, medtem ko se je sezona v Mariboru podaljšala za slab teden. V Primorju se je sezona zaključ ila kar 17 dni prej kot je povpreč je, že v prvi polovici avgusta. Letni indeks je bil nekoliko podpovpreč en, znašal je od 0,7 do 0,9 povpreč nega. jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 11. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu trav od januarja do septembra 2017 Figure 11. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen in the period from January to September 2017 Hrast (Quercus) Sezona cvetnega prahu hrasta se je zač ela konec marca, 9 do 12 dni prej od več letnega povpreč ja, konec sezone v zač etku druge tretjine maja je bil 3 do 5 dni kasnejši od povpreč ja. V Primorju nismo zabeležili odstopanja. Letni indeks je bil povpreč en, v Ljubljani pa nižji od povpreč ja in je znašal 0,6 povpreč nega. Agencija Republike Slovenije za okolje 141 jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 12. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta od januarja do septembra 2017 Figure 12. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen in the period from January to September 2017 Koprivovke (Urticaceae) V to skupino je vštet cvetni prah dveh rodov: koprive in krišine. V Primorju, kjer zač ne sezono koprivovk krišina, je bil zač etek sezone že v aprilu. Na celini, kjer več ino cvetnega prahu prispevajo koprive, pa v drugi polovici maja oziroma v zač etku junija. Letna obremenitev je bila nekoliko nadpovpreč na, indeks se je gibal od 1 do 1,2 dolgoletnega povpreč ja. jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 13. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk od januarja do septembra 2017 Figure 13. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen in the period from January to September 2017 Oljka (Olea) Cvetni prah oljke spremljamo na merilni postaji v Primorju. Vsako leto zabeležimo po nekaj zrn tudi na merilnih postajah v celinski Sloveniji. Zač etek sezone v zač etku druge tretjine meseca je kasnil za 4 dni, zaključ ek sezone v prvem tednu v juniju je bil za teden dni zgodnejši od povpreč ja. Letni indeks je bil povpreč en, najvišje obremenitve so bile v zadnjem tednu maja in prvem tednu junija. Agencija Republike Slovenije za okolje 142 jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 14. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke od januarja do septembra 2017 Figure 14. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen in the period from January to September 2017 Cipresosvke/tisovke Ta skupina rastlin je precej heterogena, združuje cvetni prah dveh družin golosemenk: cipresovk in tisovk. Sezona cvetnega prahu se je zač ela v zadnji tretjini februarja, v Ljubljani je bil zač etek zgodnejši za 9 dni glede na povpreč je, v Izoli in Mariboru je bil povpreč en. Sezona se je zaključ ila v zadnji tretjini aprila, v Ljubljani je bil zaključ ek sezone kasnejši od povpreč ja, v Mariboru in na Obali se je sezona zaključ ila nekoliko prej od povpreč ja. V zraku je bilo nadpovpreč no veliko cvetnega prahu, letni indeks je znašal od 1,2 do 1,5 povpreč nega. jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 15. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk od januarja do septembra 2017 Figure 15. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae and Taxaceae) pollen in the period from January to September 2017 Ambrozija (Ambrosia) Meritve cvetnega prahu ambrozije so potekale na petih merilnih mestih: Izola, Ljubljana, Maribor, Lendava in Brežiška kotlina. Lokacije so se po obremenjenosti zraka moč no razlikovale. Največ cvetnega prah smo našteli v Lendavi, za 2,5-krat manj v Brežiški kotlini in 10-krat manj v Mariboru. V Ljubljani in v Primorju je bilo v zraku malo cvetnega prahu. V letu 2017 se je v Mariboru zač ela sezona konec julija, na ostalih merilnih postajah prve dni avgusta. V Ljubljani in v Primorju je bil letni indeks podpovpreč en in je znašal 0,6 povpreč nega, v Mariboru je Agencija Republike Slovenije za okolje 143 bil povpreč en, za ostali postaji ni več letnih nizov meritev. Najvišje obremenitve v sezoni 2017 so bile na postajah z malo cvetnega prahu konec avgusta in zač etku septembra, v Lendavi in Brežiški kotlini je bil prvi vrh sezone dosežen sredi avgusta, naslednji pa konec avgusta in zač etku septembra. Letni indeks je bil v Ljubljani in Primorju podpovpreč en, znašal je 0,6 povpreč nega, v Mariboru je bil povpreč en. jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 16. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije od januarja do septembra 2017 Figure 16. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen in the period from January to September 2017 jul avg sep okt Slika 17. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije od zač etka julija do konca oktobra 2017 z dodatno postajo v Brežiški kotlini Figure 17. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen with included data from measuring site in Brežiška kotlina in the period from Julye to October 2017 Za primerjavo obremenjenosti zraka in zač etka sezone pojavljanja zgoraj navedenih vrst cvetnega prahu smo uporabili desetletno povpreč je meritev od leta 2006 do 2015, za ambrozijo v Brežiški kotlini pa obdobje od 2012 do 2015. Zač etek sezone je dan v letu, ko vsota dnevnih obremenitev zraka doseže 1 % letnega indeksa, konec pa dan, ko vsota dnevnih obremenitev znaša 95 %. Zato zač etek in konec sezone ne sovpadata z obdobjem prisotnosti cvetnega prahu v zraku. Letni indeks je vsota vseh dnevnih obremenitev s cvetnim prahom v eni sezoni. Sezona cvetnega prahu v letu 2017 je bila povpreč na. Agencija Republike Slovenije za okolje 144 Preglednica 1. Letni indeks v letu 2017 in več letno povpreč je cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani in Mariboru Table 1. Annual index in 2017 and long-term average of airborne pollen in Izola, Ljubljana and Maribor Izola Ljubljana Maribor 2017 povpreč je 2017 povpreč je 2017 povpreč je letni indeks 42785 41852 36651 41857 45769 47437 jelša 359 958 1510 2089 2819 3735 ambrozija 223 377 512 805 1106 1127 pelin 103 120 160 212 221 306 breza 390 353 4971 4445 3203 5627 beli/č rni gaber 1217 5126 1358 3735 1104 3021 pravi kostanj 741 973 1561 2311 2596 2978 leska 500 812 908 1378 1097 1066 cipres./tisovke 20163 10516 4543 3523 3544 2162 bukev 44 298 43 1066 57 1289 jesen 1237 4504 1609 1776 1877 1780 oljka 1634 1687 3033 3293 6373 4510 bor 3650 4043 522 574 689 555 trpotec 419 382 1827 1430 511 572 platana 461 509 2304 3473 3550 3584 trave 1984 2620 850 742 1576 1201 topol 604 485 1624 2215 2804 2930 hrast 2403 2627 43 133 75 152 kislica 29 82 906 802 1296 722 vrba 731 367 3366 3343 6550 5437 koprivovke 2930 2606 36651 41857 45769 47437 Merilna postaja Lendava V letu 2017 smo prvo sezono merili cvetni prah v Lendavi. Letni indeks je znašal 65.409 zrn, kar je za 30 % več kot v Mariboru in za 44 % več kot v Ljubljani. To lahko pripišemo bližnjemu ruralnemu okolju. V letu 2017 je bil na vseh merilnih mestih v Sloveniji najbolj obremenjen mesec marec, v Lendavi je bil visoko obremenjen tudi april, zaradi več jih količ in cvetnega prahu hrasta, oreha in vrb kot na drugih merilnih mestih. Obremenitev je bila v juliju več ja na rač un kopriv, v avgustu na rač un ambrozije in kopriv, v septembru pa zaradi ambrozije. Po količ ini cvetnega prahu so izstopali ambrozija z 18,2 % deležem v letnem indeksu, koprive z 19,1 % deležem in iglavci z 10,0 %. Pomemben delež imajo še trave s 5,9 % zastopanostjo, breza s 4,7 % in brezi sorodni rodovi (leska, jelša, bukev, hrast, gaber) s 16,5 % deležem. Sezona pojavljanja cvetnega prahu se je zač ela 20. februarja z lesko in jelšo in zaključ ila 2. oktobra z ambrozijo. Jesenski del sezone je bil moč no obremenjen in podaljšan za mesec dni. Ambrozija je izstopala po dolžini sezone in višini dnevnih obremenitev. Višje obremenitve s cvetnim prahom jelše, kopriv, hrasta, vrbe in topola so odraz lokalnega rastlinja. SUMMARY In the year 2017 pollen measurement has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast, in Maribor, and in Lendava. An additional measuring site was operated on the edge of the region with the highest concentration of Ragweed pollen, Krška kotlina. The article presents the main characteristics of airborne pollen types in the year 2017.