Zima
tgpaj   me gledate, kakor da bi me ne bili  nikolifl videli ? Res, da sem danes vsa drugačna, kakor poprej.1 Kako tudi ne ? Človelc se mora vsega privaditi, le greha ne. Hvalila sem spomlad. ko so rožice poganjale iz tal in drevesa cvetela . . .  Ogrevala sem se za poletje, ko so bila žita v klasji in dan dolg . . . Jabolka in hruške so mi bile zelo všeč jeseni. a tudi repice in krompirčka se ne branim. Vse je Bog dal.
A tudi mrzle zime se ne bojim.
Hii, hii. hu, hii —  — Zima je tu!
Hu, hu! In res zebe zdaj. Ne čudite se mi tedaj, da som tako zelo zitnsko oblečena. Komaj se premikamJ A treba je. Mraz poišče vse kote.  Kaj pa še le burjaM Saj še ust ne smeš odpreti. ako nečeš, da se ti zakadfl bur^a skozi grlo doli do rahlih pluč.                            I
Burji — burji — burjica.                                 I
Zdaj je tvoja urica!                                         ¦
^^^^                      Burji — burji — burjica                           ^^B
^^^^K                     Butaš nam na vratica . . .                         ^^^^
^^^^T                     Burji — burji — burjica                           ^^^1
^V                              BrišeS naša okenca . . .                                    V
^^      Toda le  piskaj, burjica  moja, kakor te je volja^ Jaz se te ne bojim.   Mati so me  oblekli, kakor le kajfl
Krilec imam na sebi — saj še ne vem? Štejmo: od botrice krstne imam jedno, od birmanske drugo, od tete tretje . . . Ej, kaj bomo šteli! Nogavice irnam dvojne, čeveljčke prav nove — še malo zaškripljejo — ali od ledenib tal ali od čevljarjevega olja, ne vem — robec so mi mati dvakrat potegnili okrog vratu, jopa pa je podložena s kožuhovino. Nad vse pa je rnoj ljubi »mufek«. Kako prijetno se denejo roke vanj! Še roka-vic ni treba. A imam jih tudi — še dvoje.
Zebe pa, zebe! Ta nosek nosi jednomer »ščinkovca«, kakor da bi bila zmenjena. Se lica so mi mrzla kakor led. Ustnice mora človek stiskati, da še zazevati ni mogoče, kadar treba. Dobro. da imarn vsaj ušesca pod streho in priklenjena za glavo. Da ne bi bila z robcein zave-zana, uidejo mi najbrže za pe<3. Enomer mora se človek pregibati — clrugače bi zmrznil na cesti. Zavijaj se in stiskaj. kakor veš in znaš, v svoj kožušček, a mraza se vendar le treseš in z zobmi šklepečeš.
No, pa tudi ni zmerom tako hudo. če si doma pod streho pri zakurjeni peči, tedaj se ti ni bati. A tuli sneg vsak dan ne leti z neba. To je le časih, kadar se mu zdi, da ga še ni dosti po tleh. Burja tudi vsak čas ne sili za človekom. Malo je pa dobro, da popiše n prežene hude reči po zraku. Saj so rni vse to že mati dostikrat pravili!
In kakšne prijetne stvari se gode po zimi. Jaz sj-veda vsega ne vetn, ker so mati vedno za menoj. ee kam grem. Tako se boje za-me. Tudi zdaj mi večkrit pravijo, da volk hodi po snegu. Le to se mi čudno zc.i, da se vai otroci volka ne boje in da se vsak dan pre-kucavajo po snegu, kepajo, drsajo po ledu, dričajo na saneh in še dovolj drugih takih rečij uganjajo. Vsaj brala sem o njih in videla tudi malo, ko smo šli iz šole.
časih sem mater že prosila, da me puste k drugini otrokom. Odgovorili so mi pa, da to ni za-me. Malo ža-lostno sem jih pogledala, a mislila sem si: mati že vedo.
Kadar pa so šli mati na izprehod o lepem zimskem dnevu, tedaj pa mene niso pozabili. Dobro so me oblekli in rekli: »Na, vzemi malo kruhka s seboj!« Ko pa jih poprašam prvikrat, zakaj ? dejali so mi. da bodetn ze izvedela. Radovedna sem pa vendar-le bila.
Glej ljube tičice, kako skakljajo po tleh in iščejo, a ne morejo najti ničesar, ker je sneg vse pokril. Poglej ondi-le na vejici penico, kako se stiska mraza in tam-le senico. kako gleda lačna proti nama. Pa vrabčki! kar za nama tekajo! Revice so te tičice po zimi, kajneda?
Jokala sem se, drobeč drobtinice na tla. SmiliU so se mi te Ijube živalice.
Ali nt bolje, krmiti ptičke, in lepše, gledati jih, kakorJ pa se kepati, ker je nevarno, in dričati, ker se obutev it obleka trga?
Pač res!  In  od tedaj mi je najljubše gledati poj tičicah in krmiti jih, kadar je lep zimski dan!             J
Kajneda.  kako   sem bila  otročja še pred letotn?! In zdaj'? Vsaj mati so rekli, da sem se zmodrila.  Mati ?te vedo.   Spomladi sem vara pripovedovala, o poletji.
42
sem vam pravila, jeseni smo se videli in ludi zima nas ni pozabiJa. Zato pa sem se tudi jaz »Angeljčkovim« &-tateljčkom pokazala po zimi. da ne bodo mislili. da si po zimi ne upam izza peči! 0 grem, grem tudi po zirci — seveda pa nikoli brez matere.                        P.B.