• OL.r, .\j£ij 2 9. Juli fcol m *«J i, j. i, . * f 4 , n;--r-r r.; wr * ->qo^ 8 S c K. . ' «oy t Buj 1 1. NOV. .£ ■■■ 2 a APR. 326 ' ,. j.. ‘‘41 ' i%J ° A11321 ' ,,,! *£ *W ,r -Ai ::2fi ^uO ^ d o' s— j i\J &.\J / otem grem z Jelisejem; morda me spravi tudi na-ospred. In vedno je pogledaval Jefim tja, da bi ne izgubil Jeliseja iz oči, a maša je bila pri kraju, romarji so se drenjali k svetišču, po¬ ljubit ga, in so pehali Jefima v stran. Zopet se je začel bati za svoj denar. Tiščal je eno roko na mošnjo in se izkušal preriniti. Pri- šedši iz gneče, je hodil in hodil, iskal in iskal Jeliseja. Ne da bi ga bil srečal, je za¬ pustil tempelj. Iskal ga je po prenočiščih, a nikjer ga ni našel. Ta večer tudi romar ni 82 prišel. Izginil je bil in tudi rublja ni bil od¬ dal. Jefim je ostal sam. Naslednjega dne je šel zopet h kapeli božjega groba v spremstvu enega starcev iz tambovske gubernije, s katerim se je vozil na ladji. Hotel je priti na-ospred, a zopet so ga spehali nazaj, in postavil se je k stebru in je molil. Gledal je naprej — pod svetilkami, tik ob grobu Gospodovem, na prvem mestu je stal Jelisej, roke razprostrte kakor duhov¬ nik pri altarju, in njegova pleša je svetila preko cele glave. Zdaj ga ne izpustim iz oči, si je mislil .Tefim. Posrečilo se mu je, da se je zdrenjal v ospredje — Jeliseja ni bilo. Tudi tretji dan je šel Jefim k maši, in zopet je videl: na najsvetejšem kraju, vsem viden, je stal Jelisej, roke razprostrte, in gle¬ dal navzgor, kakor bi videl nekaj nad sabo; in pleša je obsevala vso glavo. No, si je rekel Jefim, zdaj ga ne prezrem, hočem se postaviti k izhodu; zdaj pa že ne prideva več vsaksebi. Jefim je šel ven in je čakal, da je odšlo mimo vse ljudstvo —• Jeliseja ni bilo vmes. Sest tednov je ostal Jefim v Jeruzalemu in je obiskal svete kraje: bil v Betlehemu in 83 v Betaniji in pri Jordanu; na grobu Kristo- vem si je dal pritisniti pečat na novo srajco, da ga pokopljejo v tej srajci: vzel si je prsti, sveč s svetih krajev, napolnil steklenico z vodo iz Jordana, izdal svoj denar in obdr¬ žal samo majhen ostanek za nazaj. Odpravil se je na pot, prišel do Jafe, se peljal z ladjo do Odese in šel peš domov. * * * Jefim je hodil sam isto pot. Cim dalje je prišel, tem bolj ga je skrbelo, kako žive doma brez njega. Veliko vode, je premišlje¬ val, steče v enem letu. Za dom nabiraš vse svoje žive dni, a razdreti hišo, ne traja dolgo. Kako je neki gospodaril sin — kako se je naredila pomlad — kako je prezimila živina — če je hiša, kakor sem naročil, dozidana ? Prišel je tja, kjer sta se prejšnje leto ločila z Jelisejem. Ljudi ni bilo spoznati več. Pred letom v bedi, in zdaj so živeli dobro. Polje je bilo izvrstno obrodilo. Vsi so si opo¬ mogli in so pozabili na prejšnje trpljenje. Ko je prišel Jefim v vas, je priskakljalo iz bliž¬ nje koče dekletce v beli srajci. „Dedek! Dedek! Ustavi se pri nas.“ 84 Jefim je hotel iti mimo, a dekletce ga ni pustilo naprej, prijelo ga je za suknjo, ga vleklo v kočo in se smejalo. Tudi kmetica in majhen fantič sta bila prišla na prag in sta migala. „Ustavi se pri nas, dedek ; večerjaj in ostani čez noč.“ Jefim je vstopil. Poprašam po Jeliseju, si je mislil. Saj je bila pač ta koča, ki je šel vanjo, da bi pil. Kmetica mu je odvzela malho, mu prinesla vode, da se je umil, in ga povabila, naj sede za mizo. Potem je pri¬ nesla mleka, sirovih pogač in kaše. Tarasič se je zahvalil in pohvalil ljudi, da gostoljubno sprejemajo romarje. Zenska je zmajala glavo. „Kako bi mogli drugače," je rekla. „Romar nas je učil spoznati življenje. Živeli smo, pozabivši na Boga, in Bog nas je tako kaznoval zato, da smo vsi pričakovali smrti. Lanskega poletja smo prišli tako daleč, da smo vsi ležali — ničesar nismo imeli jesti in bili smo bolni. In bili bi umrli, a Bog nam je poslal starčka kakor si ti. Sredi dneva je vstopil, da bi pil, in nas je videl, imel usmiljenje in ostal. Dal nam je piti in 85 jesti in nas postavil na noge — in zastav¬ ljeno zemljo nam je rešil, konja in voz nam je kupil in nam ju pustil.“ V kočo je stopila starka in prekinila ženskin govor. „In sami ne vemo," je dejala. „Ali je bil človek ali angel božji. Vse je ljubil, vse je pomiloval in je šel in ni povedal svojega imena; tako da ne .vemo, za koga naj mo¬ limo k Bogu. Kakor da vidim pred seboj : ležim, čakam na smrt — starček vstopi, pre¬ prost možiček s plešo, da bi pil. Kaj se kla¬ tijo taki ljudje okolu ? sem mislila jaz greš- nica. In on pa — kaj je storil za nas ! Čim nas je zagledal, takoj je djal malho dol, tukaj na tem-le mestu, jo odvezal...“ Dekletce se je umešalo. ,,Ne, babica, najprvo je sem-le, na sredi koče, položil malho, potem jo je djal na klop.“ In prepirale so se in omenile vse nje¬ gove besede in dela: kje je spal, kaj je sto¬ ril, kaj in s kom je govoril. Na noč je prišel tudi kmet s konjem in pripovedoval o Jeliseju, kako je živel pri njih. „I)a ni prišel k nam," je rekel, „vsi bi 80 bili umrli v grehih. Ležali smo v obupu in umirali, godrnjali na Boga in na ljudi. On nas je postavil na noge in po njem smo spoznali Boga in zadobili vero v dobre ljudi. Kristus mu poplačaj. Preje smo živeli kakor živina, on nas je naredil ljudem.“ Jefim se je ulegel. Ni mogel zaspati. Jelisej mu ni šel iz misli, kako ga je videl na prvem mestu trikrat v Jeruzalemu. Torej tukaj, je premišljeval, me je pre¬ hitel. Ce je sprejel Gospod mojo daritev, ne vem — njegovo pa je Gospod sprejel." Zjutraj se je poslovil od svojih gostite¬ ljev. Dali so mu sirovih pogač na pot in so šli na svoje delo. Jefim je stopal proti svo¬ jemu domu. * * * Ravno pred letom dni je bil odšel Jefim. Na spomlad se je vrnil domov. Zvečer je prišel. Sin je bil v krčmi in je kmalu vstopil, že nekoliko pijan. Jefim ga je izprašal in je izprevidel kmalu, da je sin za¬ pravil veliko denarja in zanemarjal gospodar¬ stvo. Oče se je kregal, sin je postal grob. „Sam bi se bil ganil," je vpil. „A si šel, 87 si pobral ves denar in zdaj ga hočeš imeti od mene." Stari se je razhudil, je udaril sina. Ko je šel zjutraj Jefim Tarasih k sta¬ rosti, da bi oddal svoj potni list, je prišel mimo doma Jelisejevega. Jelisejeva stara je stala zunaj na stopnicah. „Bodi pozdravljen, boter. Ali si, ljubček srca, srečno potoval ?“ Jefim Tarasič se je ustavil. „Hvala Bogu,“ je rekel; „prišel sem tja, sem izgubil tvojega starega, slišim pa, da je prišel domov." In starka je govoričila — rada je kle¬ petala. „Je prišel nazaj, dobrotnik, kmalu po Marijinem Vnebovzetju. Kako smo bili veseli, da ga je Bog pripeljal domov! Žalostno je bilo pri nas brez njega. Z delom mu ne gre nič več prav od rok — njegova leta so že prešla. A vendarle je on glava in z njim se čutimo veselejše. In kako se je tudi fant ve¬ selil ! Brez njega, pravi, je kakor brez luči v očeh. Žalostno, zaželjeni, nam je bilo brez njega, radi ga imamo, in kako ga imamo radi!“ 88 „No, ali je zdaj doma ?“ „Doma, ljubček, v čebelnjaku, spravlja roje. Roj je bil dober, pravi. Tako moč je dal Bog čebelam, da stari enakega niti ne pomni. Ne računi grehov Bog, pravi. Vstopi, zaželjeni. Kako bo stari vesel!“ Jefim je šel skoz vežo čez dvorišče v čebelnjak k Jeliseju. Jelisej je stal brez mreže, brez rokavic v sivem kaftanu pod brezo, roke razprostrte in gledal kvišku, in pleša je svetila preko cele glave, kakor je stal v Jeruzalemu pri grobu Gospodovem, in nad njim, kakor v Jeruzalemu, je bliskalo skoz brezo, nad njegovo glavo so se v mig¬ ljajočih solnčnih žarkih zlate čebele spletle kakor v venec, rojile so okoli njega, a pičila ga ni nobena. Jelisejeva stara je poklicala moža. „Boter,“ je rekla, „je prišel." Jelisej se je ozrl, pobral previdno čebele iz brade in šel veselega srca botru naproti. „Si zdrav, boter, zdrav, dobri človek? Ali si imel dobro pot?“ „Noge so hodile in vode sem ti prinesel? iz reke Jordana. Pojdi k meni, vzemi si jo. Ali če je Gospod sprejel daritev.. .“ 89 „No, hvala “Bogu, hvaljen bodi Jezus Krist!“ Po kratkem molku je Jefim zopet povzel besedo. „Z nogami sem bil tam,*' je rekel, „a če sem bil tudi z dušo, ali kdo drug ..." ,,Je božja stvar, boter, božja stvar." „Stopil sem domovgrede v kočo, kjer si zaostal.. . Jelisej se je prestrašil. „Je božja stvar, boter, božja stvar. Pojdi vendar v bišo, prinesem medu." In Jelisej je pretrgal pogovor in je go¬ voril o domačih stvareh. Jefim je vzdihnil in ni govoril ne o lju¬ deh v koči ne o tem, da ga je videl v Je¬ ruzalemu. In zapopadel je, da je Bogu do¬ padljiva le ona daritev, ki jo prinašamo z ljubeznijo in dobrimi deli. % - - KOLIKO ZEMLJE - - POTREBUJE ČLOVEK? Starejša sestra iz mesta je obiskala mlajšo na vasi; starejša je bila omožena s trgovcem, mlajša s kmetom. Pili sta skupaj čaj in se po¬ menkovali. Starejša se je bahala s svojim življe¬ njem v mestu : kako prostorno da je njeno stanovanje, kako lepo se oblači in lišpa svoje otroke, kako fino da je in pije in se vozi na izprehode in obiskuje gledišče. Mlajšo sestro je to žalilo, grajala je življenje trgovčevo in hvalila življenje kmetovo. „Ne menjam s teboj,“ je izjavila. „Res, da živimo preprosto, a ne poznamo skrbi. Vi pa, četudi živite razkošneje, imate ali velik dobiček ali pa poginjate. Pregovor pravi: sreča in nesreča hodita po isti stezi. Danes bogat, jutri berač. Naše kmetiško življenje je varnejše. Suho življenje, dolgo življenje, obilja ni pri nas dobiti, vsako uro smo siti.“ „Kakšna sitost!“ seje rogala starejša, „S prašiči in teleti skupaj ! Brez blišča, brez 93 omike ! Kakor se tvoj mož tudi ubija, živite na gnoju in tam umrjete. Vajini otroci tudi ne bodo imeli nič bolje . . „No, in kaj zato ?“ se je razgrela mlajša. „Živimo zato sigurno, na lastni zemlji, se ne priklanjamo pred nobenim in se ne bojimo nobenega. Vi v mestu ste zmeraj v izkuš- njavi. Danes gre dobro, jutri pa pride tvo¬ jemu možu nečistnik čez pot, kakor bi trenil, ga zapelje: kvarta, pije, leta za babami. In potem gre vse križem in narobe. Ali ni tako ?“ Pahom, mož mlajše, je ležal na peči in je slišal, kaj klepetata ženski. Moja žena go¬ vori čisto resnico, je rekel sam pri sebi. Nas enemu, ki od malega razrivamo majko zemljo, ne pridejo nobene norosti v glavo. Le ne¬ sreča, da imam premalo zemlje. Da imam pa dosti zemlje, tedaj se ne bojim nobenega, tudi vraga ne. Vrag pa je ravno sedel za pečjo in je vse slišal. Bil je silno vesel, da je napeljala kmetica svojega moža na bahate misli: če bi imel dosti zemlje, vrag bi ga ne vzel. Velja stavo, si je rekel. Veliko zemlje ti hočem dati. Z zemljo te vjamem. * * * 94 Majhna grajščakinja je bila Palio mo v a soseda. Imela je stoindvajset desjetin. Preje je živela s kmeti v dobrem soglasju, storila jim ni nikoli nič žalega. V zadnjem času pa si je bila vzela odpuščenega vojaka za oskrb¬ nika ; ta je trpinčil kmete z globami. Kakor se je Pahom tudi pazil: ali je stekel konj v sosedin oves ali je zašla krava na vrt ali so teleta uhajala na travnik. Za vse je pela kazen. Pahom je plačeval, klel, pretepal svoje ljudi, veliko greha je storil v teku poletja zavoljo oskrbnika. Po zimi se je raznesel glas, da hoče so¬ seda prodati svojo zemljo in da bi jo rad kupil oskrbnik. Ko so kmetje to slišali, so se zelo prestrašili. Ce postane oskrbnik posestnik, so si rekli, tedaj ne bo konca ne kraja kaznovanja. Prosili in rotili so grajščakinjo, naj od¬ stopi posestvo, ne oskrbniku, ampak občini. Ker so obljubili plačati več, je bila zado¬ voljna. Posestvo sosedino je imelo postati torej občinski svet. Kmetje so se zbrali na posvetovanje, se zbrali vdrugič, a se niso zedinili. Hudoba je delala zdražbo. Sklenili so tedaj, naj po pre- moženju kupi vsak za-se ; tudi s tem je bila soseda zadovoljna. Ko je cul Pahom, da je kupil njegov sosed dvajset desjetin, pri čemer mu je bila polovica kupnine dovoljena na obroke, se ga je lotila zavist. Vse pokupijo, si je rekel, in jaz ostanem praznih rok. Posvetoval se je z ženo. ,,Kmetje kupujejo,“ je dejal, „gledati morava, da dobiva tudi midva kakih deset desjetin. “ Prevdarjala sta, kako bi napravila. Sto rubljev sta si bila prihranila ; pro¬ dala sta zdaj žrebe, prodala polovico panjev, udinjala sina za delavca — in tako spravila skupaj polovico denarja. Pahom si je pogledal zdaj petnajst de¬ sjetin z malo hoste in se pogajal s sosedo — za petnajst desjetin se je pobotal, dal roko in aro. Peljali so se v mesto, napravili kupno pogodbo, polovico denarja je položil, za osta¬ nek se je zavezal, da plača v dveh letih — Pahom je imel torej zemljo. Izposodil si je pri svaku denarja, kupil semena in posejal kupljeni svet. Vse je iz- 96 vrstno obrodilo. Že v enem letu je mogel poravnati dolg i pri sosedi i pri svaku. Pahom je bil zdaj sam gospodar. Oral je lastno zemljo, kosil seno na lastnih tleh, na lasten travnik je gnal svojo živino. Ni se mogel dovolj naveseliti: drugačna se mu je zdela trava in drugačne rožice so cvetele v njej ; preje mu je veljal ta svet kakor vsak drug, zdaj pa je bil poseben košček božje zemlje. * * * Pahom se je veselil svojega življenja. Vse bi bilo dobro, ako bi le kmetje pustili na miru njegova polja in ne bi pasli po nje¬ govih travnikih. V vsem prijateljstvu jim je prigovarjal. Oni pa niso nehali goniti svojih krav na njegovo livado, in ponoči so priha¬ jali tuji konji v njegovo žito. Pahom jih je zapodil in ni zameril kmetom. Slednjič pa se je ujezil in je tožil pri sodniji. Vedel je dobro, da so delali kmetje v sili, ne iz hu¬ dobije. Vendar, je menil, jim moram zasoliti, drugače popasejo vse. Dober nauk bo ko¬ ristil. S pomočjo sodnije je poučil več ko en¬ krat, več ko en kmet je dobil kazen. Tako se je zgodilo, da so dobili sosedje piko na Palioma in so mu radi nagajali. Nekoč se je bil splazil kmet ponoči v gozdič in da si napravi lubja, izpulil kakih deset mladih lip. Pahom se je peljal skoz svojo hosto in glej — nekaj blešči na tleh. Ko je prišel bliže, je videl obeljena drevesca s koreninami ležati na tleh. Jeza ga je po¬ grabila. Ne ene lipe mi ni pustil lopov. Ako bi le mogel dognati, kdo je storil to, tega bi si privoščil. Premišljeval je in premišljeval, kdo bi mogel biti. To ni storil nihče drugi ko Sjemka. Sel je gledat na Sjemkovo dvo¬ rišče, a ni našel ničesar. To je bil prepir! In od tistega trenotka je bil Pahom prepri¬ čan, da ni bil nihče drug ko Sjemka. Vložil je tožbo. Sodišče se je sešlo in — ker ni bilo dokazov — oprostilo kmeta, kar je spravilo Pahoma čisto iz sebe; skregal se je z ob¬ činskim načelnikom in s sodniki. „Vi,“ je vpil, „delate tatovom dolge prste. Ako bi vi sami živeli po pravici, ne bi dajali prostosti tatovom." Z vsemi sosedi je bil skregan. Pač se je 98 bilo povečalo njegovo posestvo, v občini pa mu je postajalo tesneje in tesneje .. . Glas se je širil v tem času, da se ve¬ liko ljudstva seli v novopridobljene dežele. Pahom si je mislil: kaj treba meni samemu puščati svojo zemljo? Ako bi jih pa šlo nekaj naših, postalo bi prostorneje tukaj. Njih svet bi pokupil in ga združil z mojim posestvom. Pretesno nam je tukaj. Ko je sedel nekoč doma, je poprosil kmet-popotnik, da bi ga vzeli pod streho. Pahom ga je pridržal pri sebi čez noč, ga dobro pogostil, povprašal, odkod ga vodi Bog, in govoril ž njim o tem in onem. Kmet je pripovedoval, da prihaja od do¬ jenje Volge, kjer je delal; veliko da se jih je naselilo tam; vpisali so jih v občino in oddelili za vsako dušo deset desjetin: krasna zemlja, veselje je gledati polno klasje. Neki kmet je prišel nag in ubog, samo svoje roke je prinesel seboj, in zdaj je posejal do pet¬ deset desjetin z žitom. Lani je prodal samo žita za pettisoč rubljev. S slastjo je poslušal Pahom. Mislil si je: pokaj bi se trapil tukaj v tesnobi, če lahko živiš dobro ? Zemljo in dvor hočem 99 prodati in si za prejeti denar nakupiti sveta ob dolenji Volgi in urediti gospodarstvo. Tukaj v tesnobi je večen prepir. Pojdem, da tam na mestu poizvem. Ko je nastalo poletje, se je odpravil na pot: do Samare z ladjo po Volgi, odtam peš kakih štiri tisoč verst. Dospevši na mesto, je našel vse tako, kakor so mu opisali: deset desjetin je oddeljenih za dušo in radi spre¬ jemajo kmetje tujca v občino ; ako prinese kdo denarja seboj, lahko dokupi sveta, koli¬ kor ga veseli; tri rublje za desjetino naj¬ boljše zemlje. Ko je Pahom vse poizvedel, se je po¬ vrnil na jesen domov, prodal z dobičkom svojo zemljo, prodal hišo in živino, se izbri¬ sal iz občine, počakal pomladi in odpotoval z družino v novopridobljene dežele. * * * Dospevši z družino na mesto, se je na¬ stanil Pahom v veliki vasi in se vpisal v ob¬ čino. Ko je bil pogostil starejšine, je takoj dobil vse listine. Zdaj je bil sprejet in od¬ delili so mu za pet duš, razun pašnika pet¬ deset desjetin v različnih poljih. Začel je obdelavati in kupil je živine. Samo na dušnem 100 deležu je imel zdaj dvakrat toliko ko preje —- in kako rodovitno zemljo ! Vsega je imel zadosti in lahko je redil živine, kolikor je hotel. Spočetka, ko je še obdelaval in urejal gospodarstvo, se mu je zdelo vse izvrstno; ko pa se je bil uživel, se mu je začelo zdeti tudi v tem kraju pretesno. Kmalu ga je za¬ mikalo, kakor so delali drugi, da bi sejal trdo pšenico, ali v občinskem svetu je bilo malo trdih tal. Mehkih tal je dosti, a so samo za rž, pšenica hoče trdih tal. Trda tla imajo vsi radi. Ni jih dovolj za vse. O tem je veden prepir. Premožni hočejo sejati sami in za¬ dolženi prepuščajo trgovcem dobra tla na- mestu plačila. Prvo leto je posejal Pahom pšenice na prideljeni mu zemlji; obrodila je izvrstno, vsled česar je dobil veselje, da bi imel več sveta na razpolago. Peljal se je k trgovcu in je vzel v najem zemlje za eno leto. Žetev se je bogato obnesla. Žalibog so ležala polja predaleč od vasi, do petnajst verst je bilo treba voziti domov žito. Videl je — v okolici so živeli kmetje, ki 101 so kupčevali, po pristavah in so bogateli. Koliko bolje bi bilo, si je mislil Pahom, ako bi jaz, namestil da jemljem v najem, zemljo' kupil in istotako napravil pristave — to bi dalo okroglo posest v eni roki. In premišlje¬ val je, kako bi napravil, da bi vkupil dobre zemlje. Tu je naletel na kmeta, ki se je bil — v posesti petstotih desjetin — uničil in je hotel zdaj poceni prodati svojo last. Zedinila sta se : Pahom je imel plačati petnajststO' rubljev, od teh polovico takoj, drugo pozneje. V tem času je prišel, da nakrmi konje,, potujoč trgovec na Pahomov dvor. Pila sta čaj ; govorila o tem in onem. Trgovec je pripovedoval, da prihaja daleč sem od Baš- kirjev ; tam da je kupil sveta, kakih pettisoč desjetin, in plačal za to tisoč rubljev. Pahom ga je izpraševal. Trgovec je dal natančnih pojasnil. „Samo se mora človek,“ je pravil, iz¬ kazati dobrega njih starejšinam. Kaftanov in preprog sem razdelil med-nje, kakih sto rub¬ ljev me je stalo ; tudi sem razdelil zabojček čaja in sem dal vsakemu piti žganja, kolikor je hotel. Desjetino sem dobil po dvajset ka- 102 pejk — tukaj je kupno pismo — zemlja ob reki kakor stepa sta travnat svet.“ Pahom ga je izpraševal dalje. „Sveta,“ je poročal trgovec, „ne obho¬ diš v enem letu —• vse to je baškirski svet. Ljudje so neumni kakor ovce, od njih kupi človek lahko skoro zastonj." Pahom si je mislil : e, kaj bi kupil za svojih tisoč rubljev petsto desjetin in si na¬ kopal povrhu še dolg na vrat, ko si lahko pridobim za isti denar neizmerno posestvo ... * * * Pahom je vprašal za pot k Baškirjem. Ko je bil spremil trgovca, se je odpravil na pot. Na polje in dom naj bi pazila žena, vzel je seboj samo hlapca. V bližnjem mestu, medpotoma, sta kupila zabojček čaja, daril, žganja — kakor je bil nasvetoval trgovec, Vozila sta se, vozila — petsto verst sta bila že prevozila — sedmi dan sta prišla v pastirski tabor Baškirjev in našla vse tako, kakor je bil povedal trgovec. Ob reki, v stepi, žive Baškirji v kibit- kah 1 ); ne orjejo, ne jedo kruha; krave in ') Kibitka = šotor. konji se pasejo po stepi; za šotori so prive¬ zana žrebeta in k njim priženejo dvakrat na dan matere kobile; iz konjskega mleka de¬ lajo kumis 1 ); ženske medejo kumis in delajo sir; moški ne dela drugega nego pije kumis in čaj, je jančje meso in svira na piščal. Vsi so debeli, veseli, praznujejo vse poletje. Ne¬ olikano ljudstvo, ne razume ruskega, a je prijazno. Ko so zagledali Palioma, so prišli Baš- kirji iz svojih šotorov in obkrožili gosta. Tolmač je bil pri roki, kateremu je povedal Pahom, da je prišel kupit zemlje. Baškirji so kazali svoje veselje, 'prijeli so Pahoma pod pazduho, ga peljali v svoj boljši šotor, ga posadili na preprogo, mu podložili pernice in ga napajali s čajem in kumisom, zaklali so tudi janca in ga pogostili s pečenko. Pahom je prinesel iz svojega tarantasa 11 ) zaboj čaja kakor tudi drugih daril in jih je razdelil med Baškirje. Baškirji so bili veseli. Čebljali in čebljali so med seboj — nato so veleli tolmaču, naj govori. „Dajo ti povedati,“ je pričel tolmač, ,.da % ) Kisla, jako zdrava pijača. 2 ) Ruski voz. 104 te imajo radi. Pri nas je navada, napraviti gostu vsa mogoča veselja, z darili se zahva¬ liti za darila. Ti si nas obdaril, zdaj pa povej, kaj ti dopade našega, da te obda¬ rimo. “ „Najbolj mi dopade pri vas vaša zemlja,“ je odgovoril Paliom. „Doma pri meni je pre¬ tesno in zraven je že vse pod pljugom. Vi pa imate veliko zemlje, in dobre zemlje. Žive dni nisem videl take zemlje . 11 Odgovor Pahomov je prestavil tolmač. Zopet so čebljali Baškirji. Kaj čebljajo, Pahom ne razume, a vidi, da so dobre volje in se smejajo. Nato utihnejo, gledajo Pahoma in tolmač govori : „Dajo ti reči, da so ti hvaležni za tvojo dobrotljivost in ti hočejo odstopiti zemlje, ko¬ likor je hočeš. Pokaži samo z roko, katera zemlja te bode v oči — in tvoja ho.“ Baškirji so se pomenkovali in nazadnje so se začeli prepirati. Pahom je vprašal, odkod je nastal prepir. Tolmač je odgovoril : „Eni menijo, da treba vprašati starosto, brez njega da se ne sme skleniti nobene po¬ godbe; lahko tudi brez staroste, trdijo drugi . 11 * * * 105 Med tem ko so se Baškirji še prepirali, je stopil med nje mož z lisičjo kučmo na glavi. Vsi so umolknili in so vstali. In tol¬ mač je dejal : „To je starosta/' Pahom mu je prinesel takoj najboljši kaftan in pet funtov čaja v dar. Starosta je sprejel darila in se je usedel na prvo mesto. Baškirji so govorili vanj. Poslušal je, se smehljal in pričel po rusko : „No,“ je dejal, „to se da napraviti. Primi, kjer se ti dopade. Zemlje je dosti." Kako pa naj vzamem, kolikor hočem, si je mislil Pahom. Kako moram imeti kakšno sodnijsko potrdilo. Sicer porečejo : vzemi — in pozneje mi zopet vzamejo. Na glas je rekel : ,,Hvala vam za vašo dobro besedo. Zemlje imate veliko in jaz potrebujem malo. Samo vedeti moram, katera bo moja — njo treba odmeriti in potem potrebujem potrdila. Zakaj življenje in smrt sta v božjih rokah. Saj ste dobri ljudje, mi daste zemljo; a lahko se zgodi, da mi jo vaši otroci zopet vzamejo." Starosta se je smejal. 106 Gotovo se da napraviti/' je zatrjeval, „tako trdno, kakor ne more biti trdneje." Tedaj je pričel Pahom: „Slišal sem," je dejal, „da je bil pri vas neki trgovec. Dali ste mu zemlje in ste napravili kupno pismo. Tako bi hotel imeti tudi jaz." Starosta je zapopadel takoj. „To vse lahko naredimo," je vzkliknil. „Saj imamo pisarja : peljemo se v mesto in damo pritisniti vse pečate." „In kakšno ceno bodete hoteli?" ,,Imamo samo eno ceno, tisoč rubljev za dan." Pahom ni mogel razumeti, kakšna mera bi bil dan. ,,Koliko desjetin bo dalo to ?“ „Tega ne razumemo računiti. Za dan prodajamo toliko zemlje, kolikor je moreš ob¬ hoditi v enem dnevu. Cena dneva je tisoč rubljev." Pahom se je čudil. ,,V enem dnevu," je menil, »človek lahko obhodi veliko zemlje." Starosta se je smehljal. „Vse bo tvoje. Samo en pogoj : ako v teku dneva ne prideš nazaj do kraja, odko- 107 der si odšel, tedaj je tvoj denar izgubljen. 4 ' „A kako se bo vedelo, kje sem hodil?" „Na kraj odhoda, ki ga izbereš, se po¬ stavimo — mi ostanemo in ti greš — za teboj jezdijo naši fantje — kjer ukažeš, za¬ bijejo kole — potem potegnemo s pljugom brazde od kola do kola. Vzemi svoj krog. kakor se ti ljubi — samo glej, da boš pred solnčnim zahodom na mestu, odkoder si odšel. Vsa zemlja, ki jo obhodiš, je tvoja." Paliom je privolil. Sklenili so odriniti zarana, potem so se še pomenkovali, pili čaj in kumis in jedli pečenega janca. Ko je napočila noč, je legel Pahom spat, Baškirji so se razšli. Zarana so se ho¬ teli zbrati, da pred solnčnim vzhodom odri¬ nejo na mesto. * * * Pahom ni mogel zaspati. Vedno je mislil na zemljo. Kaj bom tukaj vse napravil! Celo kneževino obseženi — petdeset verst napravim v tem enem dnevu — dan je zdaj tako dolg, v petdesetih verstah leži desettisoč desjetin. Pred nikomur se mi ni treba uklanjati — po- orjem, kolikor hočem — ostalo pustim za pašo. Vso noč ni spal, samo proti jutru je 108 malo zadremal. Komaj pa je bil zadremal, je imel sanje, ležal je v ravno tej kibitki in slišal zunaj nekoga se smejati. Da bi videl, kdo se smej a, je stopil iz kibitke. In tu je videl sedeti starosto Baškirjev, ta se je držal z obema rokama za trebuh in se tresel od smeha. Pahom je stopil bliže in je vprašal, zakaj se smeja — a tu je videl: to ni sta¬ rosta Baškirjev, ampak trgovec, ki je prišel na njegov dvor in mu pripovedoval o teh krajih. In ravno vpraša trgovca : Ali si že dolgo tukaj ? A to ni več trgovec, ampak tisti kmet, ki je v domačem kraju prišel k njemu od dolenje Volge. Zdaj tudi ni več kmet — sam živi vrag je, ta sedi tu z ro- žički in kopiti, in smeja se in gleda na eno mesto. In Pahom si misli: na kaj gleda? nad čem se smeja? V sanjah je videl ležati člo¬ veka, bosega, v sami srajci in hlačah, z nosom navzgor in belega kakor rjuha. Ko je pogledal ostreje, kakšen človek bi bil to, mu je postalo jasno: on sam je bil. Od strahu se je prebudil. Kaj vse ne pride človeku v sanjah. Ozrl se je. Že se je pričelo daniti. Treba zbuditi ljudi, čas je, da odrinemo. * * * 109 Pahorn je vstal, vzbudil hlapca, ki je spal v tarantasu, pustil zapreči in je šel budit Baškirje. „Cas je,“ je klical, „da odrinemo na stepo.“ Baškirji so vstali, se zbrali, tudi starosta je prišel. Zopet so pili kumis in so hoteli pogostiti Pahoma s čajem. On pa je silil na odhod. „Ce gremo," je klical, „naj se zgodi precej. Skrajni čas je.“ Baškirji so se odpravili na pot, eni so jahali, drugi so se peljali v tarantasih. Pahorn, spremljevan od hlapca, se je peljal v svojem tarantasu. Prišli so k stepi, ko je jutranje solnce rdečilo nebo, šli na hrib in se zbrali. Sta¬ rosta se je približal Pahomu in je pokazal z roko na stepo. „To vse,“ je dejal, „kar moreš obseči z očmi, je naše. Izvoli poljubno." Pahomove oči so se svetile: daleč tja je videl travnat svet, gladek kakor dlan, črn ko mak, v globinah je rastla različna trava, vi¬ soka do prsi. 110 Starosta je snel lisičjo kučmo, jo položil na sredo hriba in dejal: „To je znamenje; tu gor položi svoj denar. Tvoj hlapec bo tudi stal tukaj. Odtod pojdi in semkaj pridi nazaj. Vsa zemlja, ki jo obhodiš, je tvoja." Pahom je izvlekel svoj denar in ga po¬ ložil v kučmo; slekel je kaftan, tako da je ostal v samem suknjiču, oprtal si je malho s kruhom, plosko steklenico vode si je privezal za pas, nategnil škornje in se pripravil na pot. Premišljeval je in premišljeval, katero smer bi vzel. Povsodi je tukaj krasno. Mislil si je: vseeno, grem proti solčnemu vzhodu, in se je postavil z obrazom proti solncu — zdaj se je pretegaval in čakal, da se pokaže solnce nad obzorjem. Časa ni gubiti, si je mislil, v hladu se da celo lažje hoditi. Jezdeci so se vstopili zadaj za njim. čim se je pri¬ kazalo solnce, je odrinil — jezdeci za njim- Ni hodil ne počasi ne hitro. Kako verst morda je bil premeril, ko je, ne da bi po¬ stal, velel zabiti kol. Enkrat v hoji, je po¬ spešil svoj korak in je kmalu pustil zabiti drugi kol. Ozrl se je za trenutek: hrib je bilo še videti, tudi ljudi na njem. Ko je po¬ lil gledal na solnce, je sklepal, da je moral prehoditi kakih pet verst. Ker se je bil segrel, je slekel suknjo. Po nadaljnih petih verstah ga je nadle¬ govala vročina ; pogled na solnce ga je poučil, da je čas za zajutrk. Dober kos sem že na¬ pravil, si je mislil — seveda se gre za njih štiri v dnevu — vendar je še prezgodaj, da bi zavih Škornje hočem sezuti. Usedel se je, sezul škornje in šel naprej; zdaj je lahko hodil. Mislil je : še pet verst lahko grem, potem zavijem na levo. Cim dalje, tem lepše je postajalo. In šel je še naravnost. Ko se je ozrl nazaj, je bil hrib komaj še viden in ljudje zgoraj so se dozde¬ vali kakor mravlje. Zdaj pa treba zaviti, si je rekel. Kako sem se segrel ! Žejen sem: Vzel je stekle¬ nico, pil gredoč, pustil zabiti še en kol in je zavil na levo. Šel je, šel — trava je stala visoko, njemu je bilo vedno bolj vroče.. Trudnost se je pojavila. Pogled na solnce mu je pokazal, da je poldne. Treba odpočiti, je menil. Ustavil se je in je jedel malo kruha. Ce se usedeš, potem zaspiš. Stal je torej neko- 112 liko, se oddahnil, šel naprej. Spočetka mu je bilo lahko, od jedi mu je bila prišla nova moč. A postajalo je preneznosno vroče in spanec ga je obhajal — čutil se je preutru¬ jenega. No, si je mislil: za urico trpljenja, sto let življenja. Na tej strani je šel pač kakih deset verst. Hotel je zaviti na levo, a glej — kraj je tako lep — bujna dolinica — škoda bi bilo, pustiti jo: lan mora tukaj izvrstno rasti. Naravnost je Sel, si prisvojil tako dolino in pustil zabiti kol. Zdaj še-le je naredil drugi kot. Ko je vrgel pogled na daljni hrib, je komaj mogel videti ljudi tam. Do njih bo okoli petnajst verst. Ti dve strani sem vzel predolgi, tretjo treba torej napraviti krajšo. Sicer bo na ta način posest nekoliko v pošev — a kaj na¬ praviti drugega? Zabrniti moram — potem naravnost k hribu — - požuriti se moram — ne po nepotrebnem zavijati v stran —■ saj zemlje imam zdaj čezinčez dovolj. In obrnil se je in stopal naravnost proti hribu. * * Noge so bolele Pahoma, shodil jih je bil. Kolena se mu šibijo — počival bi — a ne 113 8 sme — ne utegne — pred solnčnim zato¬ nom mora dospeti. Solnce ne čaka. Kakor da bi ga kdo priganjal, tako je tekel. Ali se nisem zmotil ? ali nisem vzel preveč? Ce ne pridem pravočasno! Daleč je še in jaz sem - že ves zdelan. Ce le ne poj¬ dejo pri tem v izgubo vsi moji izdatki in trudi! O napeti moram vse svoje sile ! Stresel se je, se spustil v dir. Noge so krvavele — on je tekel. Tekel je, tekel, vrgel suknjo strani, škornje, steklenico, če¬ pico. Bil sem preveč požrešen — vse sem pokvaril — ne bom na cilju pred solnčnim zahodom. . . - Se hujše je postajalo : od straha mu je pohajala sapa. Tekel je — srajca in hlače so lepile na životu -- usta so bila kakor izsušena — kakor z mehovi v kovačnici je delalo v prsih — v srcu je tolklo kakor s kladivi — kolena, kakor da niso njegova, so klecala. . . Komaj je še mislil na zemljo; mislil je, kako bi napravil, da bi ne umrl od napora. Da, bal se je umreti, a ustaviti se vendar ni mogel. Toliko sem tekel, in če zdaj odne¬ ham, me bodo imenovali norca. 114 Baškirji -. razločno je slišal — so cvi¬ lili, klicali. Od njih vpitja je še bolj gorelo njegovo srce. Zbral je svoje zadnje moči in je tekel — solnce je stalo skoro na robu — a do hriba je bilo že čisto blizu. Baškirji so migali, klicali — videl je lisičjo kučmo — videl denar notri — videl starosto, kako je čepel na tleh in se držal za trebuh. In prišle so mu v spomin sanje : zemlje, je pomislil, je veliko a bo-li Bog pustil živeti na ujej ? Ah, uničil sem se —- in pri tem je tekel, tekel . . . Pogledal je na solnce. Veliko je bilo, rdeče, se dotikalo zemlje, je že tonilo .. . Zdaj je dosegel hrib — solnce je zašlo. Bolesten vzkrik se mu je izvil: menil je, da je vse izgubljeno. A spomnil se je, da se mora z višjega kraja solnce še videti. . . Planil je gor po hribu — tu je ležala kučma. Spoteknil se je, padel, segel z rokami do kučme. o „Korenjak !“ je zaklical starosta pridobil veliko zemlje.“ Ko je hotel hlapec Pahomu priskoči na pomoč, ga vzdigniti, je videl : iz ust mu je tekla kri, bil je mrtev. Hlapec je tarnal. Starosta je čepel na tleh, smejal se je na glas in se držal za trebuh. Zdaj se je vzdignil in vrgel hlapcu lopato : „Tu, kopaj!" Baškirji so vstali in so šli. Hlapec je ostal sam z mrličem. Izkopal je Pahomu grob, ravno tolik, kolikor je meril od glave do nog — tri aršine — in ga je zagrebel. VSEBINA. Jetnik v Kavkazu .. 4 Starca.. 53 Koliko zemlje potrebuje človek?. 91- TISKOVNE POMOTE. Na str. 24 čitaj s e ogledala — ne je ogledala. „ „ 60 „ potem — ne potetn. NARODNA IN UNIVERZITETN knjižnica ■v / ( V * $ . y’