109 Naši dopisi. V Gorici 1. aprila. — Danes je dan, ki ga je naredil Gospod — dan veselja (Velika noč) — kedo bi hotel tedaj danes biti čemeren?! Tudi naše ulice in njihove krstne botre — mestne očete — pustimo danes v miru. In to tem bolj , ker me je nejevolja zarad „Travnika" v zadnjem dopisu zapeljala, da sem nekaj narobe sporočil. Pisal sem, da nove ulične plošče so modre in napisi na njih beli. Kam sem gledal? Plošče so bele, porcelanaste, modro obrobljene, in napisi modri. To ste naši mestni barvi. Sicer pa je, kakor sem že potožil, vsa modrost uliškega preminjenja v tem, da so nam — „T r a v n i k" vzeli, druzega je malo novega — razen nekaterih novih ulic, ki so res novih imen potrebovale. In tu sem se spet vjel v poslednjem dopisu — rekoč, da moja ulica nima še uradnega imena. Prav pred nos so mi zdaj dejali novo tablico z napisom: „via del Giardino". To imž je pametno, saj smo že sami poprej ulico tako imenovali. — Uni pot sem tudi rekel, da je smešno novo im6 starega „Studenca" = „Acque dot t o". V uradnem 110 spisku novih uliških imen, ki je te dni po oglih prilepljen , zapazil sem pa še drugo smešnost. ,,Kapucinski ulici" so dali (21. okt. 1. 1.) imč ,,via de i cipressi", potem pa so spet sklenili, da o razširjenji ondašnjih ulic — v kateri namen so Kapucini dva kosa svojega vrta prodali — morajo se stare, krasne ciprese posekati. Kak pomen bode imela zdaj ulica „dei cipres si" V Dalje — so marsikateri ulici pustili staro ime", dasi ulice ne zaznamuje več primerno, na pr. ,,via scuole". Nekdaj so bile res vse šole tam, ali dandanes je večina učilišč v druzih ulicah in v „šolski ulici" sta le gimnazij in neka senca stare normalke, to je — 3razredna deška vadnica. Znabiti, da naletim še na kako nepriličnost gledč uliških imen , kedar bodo vse plošče vizdane. Med tem naj povem, kar naš „Eco del Litorale" o novih uliških imenih piše. Narpred se norčuje se starešinstvom, da je „Travnik" tako neumno prekrstilo. „Piazza grande" —pravi —jii ime, ampak le povdarek , da je trg — velik. Ce ste se že hoteli iznebiti slovenskega imena, zakaj ga niste vsaj naravnost prestavili v laško ,,prato" (na pr. ,,piazza del prato")? .,Toda mi — pravi dalje „Eco"— »menimo, da italijanstva, če ga je kaj (v Gorici), ne gre iskati v uliških imenih, in da se ni treba toliko plašiti zarad kake slovenske reči, dokler je več ko polovica Goriških priimkov slovenska. In, če hočete biti logični, morate prenarediti tudi ime „Gori-zia"". — Tem treznim besedam „Eco"-vim pritrjujem tudi jez. — Včlikega tedna nam ni motila letos ni-kaka ,,divina commedia" — kakor lani in predlanskim, to je, neka teatralna produkcija v cerkvi. Pač pa je nekaj druzega Goričane prav razveselilo, namreč to, da se naš novi gosp. župan, dr. Deperis, drži v cerkvenih rečeh stare navade, katero je bil čudni njegov prednik odpravil: šel je namreč sinoči za procesijo. To se pravi imeti — takt. — V četrtek se prične deželni zbor, a glavarja — še nimamo! Ce ga današnja „Wiener Ztg." nima — prinese ga res še le telegraf v prvo sejo. Sicer pa nas ta pot podglavar bolj mika, ko glavar. NovoillCStO 26. marca. — Obljubil sem Vam zadnji pot, da hočem pri priložnosti navesti vzroke, zakaj bilo bi potreba našemu meščanstvu priporočati čitanje slovenskih knjig, zakaj treba priporočati mu naša literarna dela. Žalostno je videti domoljubu, da tako malo poznana je tu domača literatura. Izdelki naših pesnikov so na domači zemlji le tuja stvar, lepoznanski naši listi pri nas v privatnih hišah le bele vrane. Da bi omenil kaki naši gospej ali gospici besedico o Vodniku, Pre-širnu, Koseškem itd., gled&la te bo debelo, kakor da ne bi bila še nikoli slišala teh imen. Izjem najdemo težko toliko, da bi jih na pet prstov našteli. Pač pa leži v vsakem kotu kak beletristični list, pisan v jeziku edino izveličalnem — v preblaženi nemščini. Vsaj ti ,,die herr-lichen ,,romani nemškega „uma in dlana" ali nemški prevodi francoščine mičejo nežne čutnice! Zraven pa imajo Še drug dobiček iz teh nemških fabrikatov naše dame, namreč ta, da se naučijo iz njih na pol nemščine, drugo polovico ,,aber" menda dob6 iz konverzacije ali kje; včasi je pa tudi „na pol" dobro, vsaj se bere sem ter tje, da so slovenska mesta „na pol" nemška. Al idimo stvari do konca. Spominjam se izreka slavnega nemškega Herderja, ki pravi nekje: „jedes Weibes Fehler ist des Mannes Schuld". In pri nas? Nočem govoriti o nemškutarjih , kajti ti so za take stvari gluhi vsled svoje narodne mrtudnosti. Omenim naj le tega ali unega narodnjaka, ki ima rodovino in je znabiti tudi ud čital-ničin, kako odgoja potomce svoje? Poklada jim duševno hrano iz nemških jasel! Ne rečem, da vsak, a trdim, da mnogi, mnogi! Jaz nisem prerok Jeremija, da bi pel lamentacije nad razvalinami domače stvari, le dramil bi rad take , ki so narodni le po eni strani, po drugi pa, kjer bi mogli največ storiti v prospeh narodnega proba-jenja, delajo temu nasproti. Naj nihče ne misli, da vrstice te pišem „cum studio e tira", — ne, ne! Iz srca rad postanem panegirik in hvalo pojem vsem , ki so se spokorili spoznavši, da jih je rodila mati Slovenija in da so si v glavo in srce vtisnili, kar ber6 v nemškem klasiku Schillerji: „an das Vaterland — da3 theuere — schliess' dich an mit ganzer Seele"! Iz Spodnje Idrije 30. marca. — Naši otroci, katerih je okoli 40, so od novega leta brez vsega nauka ali šole. Lanskega leta je šolo obiskovalo v 1. razredu 41, v 2. razredu 45, nedeljsko šolo pa 50 otrok, tedaj vseh skupaj 136. Al žalibog, letos je vse drugače se obrnilo; od novega leta do 19. svečana ni bilo prav nič šolskega nauka. V nedeljo 18. svečana so častiti gosp. kaplan oznanili, da bodo zopet učiti začeli, ker poprej niso časa imeli zavoljo drugih opravil; organist je pa odpovedal, da se ne bode za 20 gold. celo leto s 40 otroci glave vbijal. In res je to prav čudno, da se za učenje 136 otrčk dvema skupaj 60 gold. remuneracije daje: organistu 20 gold., gosp. kaplanu pa 40 gold., ko je prejšnja leta sam po 60 gold. dobival. Napravili smo prošnjo na s!, deželni odbor v Ljubljano dne 12. iisto-pada 1875. leta št. 656, da bi se našima učiteljema za njuni trud s toliko otroci plača nekoliko zboljšala, al naša prošnja bila je zastonj, kakor že več druzih. Naj nam mile „Novice" svetujejo, kaj nam storiti. *) Iz Gorenskega 31. sušča. — V 12. in 13. listn „Novic" smo brali, da gospodje, ki so v shodu, sklicanem od naše si. družbe kmetijske 25. svečana v Ljubljani, zastopali obrtnijško družbo, so zelo povdarjali veliki zaslužek, ki ga Gorenci dobivamo od nje. Treba se nam zdi, to stvar razjasniti po starem našem pregovoru: „da se resnica prav spozna, treba čuti dva zvona". — Predvsem opomnimo na to, da mi govorimo kot vpra-vičeni posestniki spadajoči pod nekdanjo Blejsko grajščino, kot taki pa nikakor ne moremo pritrditi, ampak po vsem ugovarjamo zoper to, da bila bi fužinska obrtnij a na Gorenskem podlaga našemu pre-življenju, ampak kar naravnost rečemo, da stanovitna podlaga naše Gorenjske strani je kmetijstvo ž živinorejo, planinstvom in mlekar i j o, in se tedaj le po pravici pritožiti moremo zoper pritisk obrtnijske družbe katere postopanje to naše gospodarstvo zel6 slabi, a vkljub temu trdi, da je podlaga za preživljenje našega kraja, ker za mnogotere zaslužke veliko denarja tukaj izplača. Ce tudi nikakor tajiti nočemo, da tudi kmetijski posestnik ima priliko z vožnjo pri fužinah kaj zaslužiti, je vendar ta zaslužek le bolj dozdeven, majhen, postransk, le od danes do jutri, zato se nikdar ne more imenovati podlaga našega preživi j enja, vsaj se ga pri tej priči radi znebimo, če se nam le naša kmetijstva, zlasti paša, pri sta- *) Radi Vam povemo, kar vemo in znamo. Ljudske šole so ali prave šole ali pa, kjer se te še niso ustanovile zavoljo revščine občin in druzih vzrokov , so tako imenovane šole za silo, kjer za šolstvo vneti duhovni gospodje name-stujejo učitelja in za njihov trud iz šolskega zaklada dobivajo remuneracije, ki pa nikjer ne dosegajo plače stanovitnega učitelja. Vaša šola, kakor popis Vaš kaže in tudi iz imenika Kranjskih šol razvidimo, je ,,šola za silo" , tedaj podvržena vsem neugodnostim, ki zadevajo take šole. Plača gosp. duhovnika s 60 gold. na leto in dan je res siromaška, in če ima on še cerkvenih opravil, ne more se redno ukvarjati s šolo. Prošnje za povikšanje remuneracij pošiljajo se na c. k. deželni šolski svet. Plača organista pa ne pripada šolskemu zakladu; za orgljanje mora ga farna blagajnica od-škodovati. Vred. 111 rem puste, kakor smo jo poprej brez vse zapere vživaliin se je zraven gozd še lepše redil, kakor zdaj. Mi4kmetijški posestniki ta postranski zaslužek ravno, ker vemo, da ni stanoviten, da nas ne redi poglavitno, in se ga tudi le nekateri poslužujejo, ne štejemo za pravi vir našega obstanka, ampak to, da naše kmetije stoje na trdnih lastnih nogah, da obstati in nas preživljati morejo, če tudi fužinski zaslužek popolnoma odpade. S zaprto pašo je ustavljenvvir, iz katerega je nam dohajal po glavitni živež. — Ce se nam dalje od nasprotne strani pravi, da iz Gorenskega, kjer deluje obertnijska družbba, prihaja toliko denarja v hranilnico Ljubljansko , je to lepa beseda, katero utegne za resnico imeti le tak, ki nima natanko te reči pregledane. Naj se pregledajo hranilnične bukve, in našlo se bode, kar se* tiče kmetijskih posestnikov, v katerih imenu edino tukaj govorimo, največ le pri takih, ki prav čisto nič pri fužinah zaslužka iskali niso, ampak so le s^oje če tudi majhno kmetijsko gospodarstvo dobro oskrbovali. Kako čudna je tedaj trditev, daje fužinska obrtnija podlaga našega preživljenja, ki smo kmeti ški posestniki, in smo v srce zadeti le takrat, če se nam paša stisne, ne, pa če nam ta negotovi zaslužek odpade, Dia nekaterim neposestnikom zaslužek pri fužinah ps?av hodi, hvaležno spoznavamo, dasiravno zopet zraven pcotožiti imamo , da pa ravno to nam posestnikom pla-čillo delavcev povikšuje in druzih nepriličnosti pri naaših gospodarstvih vzrokuje. Da sploh z Gorenskega veeč denarja v hranilnico pride kakor iz Dolenskega, utegne že res biti, toda gotovo pretirano je rečeno, če sej ta različnost obstanku fužinske obertnije prripisuje, katere prav resnični vzrok je le ta, daje Gtorenec celo leto delaven, trdega vajen in zelo varčen. Čfe obrtnijska družba tako toplo povdarja zaslužek, ki i ga naklanja delavcem, naj bi vendar tudi spre-viidela, da ta denar izdaja za korist fužin in na sxcvoj dobiček, ne pa kot milodar našim ljudem, ki swojo delavno moč žrtvujejo njej. In naj ne žabi tudi, d&a, fužine po vsem svetu veliko proletarijata stva-rijjo, ki po svojih rodovinah in otrocih pride pogostoma oi-bčini na vrat ki ga po občinski in domovinski postavi na posled preživiti mora. — Tudi to je sama učena dcomišlija, kar se je govorilo, da bi po Gorenskem sam krras nastal, ako bi po fratah pasli. Da to ni res, pričajo vsi časi pred obstankom obrtnijške družbe, v kaaterih se je vse križem po fratah paslo in je vendar naajlepši les rastel sam ob sebi brez vsega varstva. Č?e bi bilo to res, kar se nasproti trdi, bi obrtnijska d^ružba bila le že sam kras dobiti mogla; pa je n&asproti le to res, in oči kažejo , da ravno, kar obrt-nijjska družba po našem kraji gozdno varstvo ima, naši geozdi prav hitro zginujejo, in le tam les ne raste, kjer srvet ni zato, naj je že potlej pod varstvom obrtnijške dcrružbe ali pa ne. Eden v imenu vseh. Iz Ljubljane. — Deželni zbor se prične jutri (5i. dne t. m.) ob 11. uri po slovesni sv. maši v stolni ceerkvi. Delati bode moral na pretrganje , da ob krat-keem času, ki mu je odločen (menda do 20. aprila) za zboorovanje, dovrši le vse proračunske in računske raz-praave. Za mnogo druzih, čeravno važnih nalog, ne bo irmiel časa, ko že z začetkom njegovim se mu na vrata zboornice zapise ominozno „memento mori", to je, do tef ga in tega dneva, hočeš ali nočeš, moraš zapreti zbornico. Ko se državni zbor brez konca in kraja sirja, prrihajajo deželni zbori od leta do leta bolj pasterki, ka-texrim je ustava čedalje bolj mačeha. A vendar se gospoda, ki ima zdaj krmilo v svojih rokah, zove ,,usta-vcroverna" — zares prav: ,,lucus a non lucendo"! — Iz Dunaja se nam poroča, da c k. deželni pred-fleždnik Widmann utegne priti za ces. namestnika v Brno, na njegovo mesto za c. k. deželnega predsednika pa deželni glavar vitez dr. Kaltenegger. Veže se ta govorica z njunim nedavnim poklicem na Dunaj in au-dienco pri cesarju. — (Iz seje dež. odbora 28. in 80. marcija.) Pre-vdarjali so se in določili različni proračuni za leto 1878. in pa računski sklepi za leto 1876., kateri bodo v obravnavo predloženi prihodnjemu deželnemu zboru, — odpoved dr. Razlaga deželnemu poslanstvu vzela se je na znanje; — doktorandu Jožefu Pihlerju in Jan. Hafner-ju ste bili izprazneni sekundarski službi v deželni bolnišnici Ljubljanski podeljeni; — deželni odbor je pritrdil, da se definitivne službe podelijo Jožefu Dulerju, učitelju v Dvoru pri Žužemberku, Francetu Weberju, učitelju v Selcah, Matevžu Mraku, učitelju na Dovjem, Jožefu Ko vš eku, učitelju na Vinicah, Francetu Grosu pa služba nadučitelja v Zagorji; — na vprašanje c. k. deželne vlade: koliko bi deželni zaklad hotel pripomoči k stroškom za nameravano uravnavo Savine struge pri K lečah in Dov-skem, je deželni odbor ukrenil odgovoriti vladi, da, dokler odbor ne pozna načrta, kako se ima navedena uravnava izvršiti, na koliko so stroški prevdarjeni itd., ne more on nič odgovoriti in totem manj, ker Sava tudi više gori in niže doli potrebuje uravnave na korist kmetijstvu in bi tedaj pred vsem kazalo, ves program za uravnavo Savine struge imeti, za katero so se že pred več leti glasi culi tudi iz Gorenskega. — (Iz seje družbe kmetijske 25. marcija), v kateri sta pod predsedstvom barona Wurzbacha, ker so se obravnavale državne podpore, tudi bila pričujoča deželni glavar vitez Kaltenegger in c. kr. deželne vlade zastopnik pl. Fiadung, naznanjamo sledeče: Tajnik dr. Bleiweis pred vsem poroča, da je si. ministerstvo kmetijstva računske sklepe o podporah za podkovsko in živinozdravnisko šolo, za vodnjake, za sadjerejo, govedorejo in ovčjerejo in pa čebelarstvo za leto 1876. popolnoma odobrilo , ter predlaga , da se to na znanje vzame, gosp. blagajniku Brusu pa zahvala izreče za tako korektno računovodstvo; — odbor soglasno pritrdi predlogu. — Dr. Po k lu kar poroča o dopisu, s katerim si. ministerstvo izročuje 500 gold. podpore podkovski in živinozdravniški šoli in obeta še 100 do 200 gold. učne pripomočke tej šoli, — 400 do 600 goldinarjev za popotne kmetijske nauke, in da je si. ministerstvo volja dati tudi podpore za nadaljevalni nauk v kmetijstvu na ljudskih šolah. Po obširni razpravi o navedenih 3 zadevah se je soglasno sklenilo: a) podporo za živinozdravnisko šolo obrniti tako kakor lani, — b) zarad popotnega nauka v kmetijstvu povprašati prof. Po v še t a, ali ne bi hotel tudi letos prevzeti mandata popotnega učitelja, — c) prositi si. ministerstvo kmetijstva 2000 gold. podpore deloma za remuneracije takim učiteljem na ljudskih šolah, ki so sposobni za predavanje kmetijskih naukov, ali kjer bi takih učiteljev še zdaj ne bilo, v kmetijstvu izvedenim duhovnikom ali pa drugim strokovnjakom, deloma pa za nakup učnih pripomočkov tem šolam; izbiranje tacih učiteljev in določitev remuneracij naj bi si. ministerstvo izročilo c. kr. deželnemu šolskemu svetu vzajemno z zastopniki deželnega odbora in pa odbora družbe kmetijske. — Potem objavlja dr. Bleiweis iz poročila g. Pisk ar j a, ki je lani v Smartnu pri Litiji in Stariloki razkladal nauk v predivstvu po Belgijskem načinu in povdarjal potrebo izdelovalnice prediva, rekši, da predivstvo naše bode se povzdignilo na višo stopnjo le tadaj, ko bodo kmetovalci pridelovali lep lan, v predivo pa ga bo izdelovala posebna fabrika, kakor je to tudi v drugih deželah , ki so v tej stroki na visi stopnji. Ker poroča gosp. Piskar , da v Smartnu je z veseljem zapazil voljo nekaterih domoljubov za napravo take izdelovalnice, ako bi jim došlo kaj podpore, je bil nasvet g. deželnega glavarja viteza Kalteneggerj a sprejet: naj g. Piskar predloži natančen program (poročilo) onih domoljubov o namenu, stroških in občni koristi take naprave, kje jo mislijo ustanoviti, kdo jej bo vodnik itd., potem naj pride stvar zopet odboru v obravnavo. G. Piskarju se je poleg tega votirala zahvala za njegov trud. — Bralo seje na dalje poročilo predstojnika podružnice Metliške g. Homača o lanskem popotnem predavanji prof. Povšeta na Dolenskem in sklenilo, zahvalo izreči profesorju za vspešno njegovo delovanje, —-prošnja občine Borovniške, naj bi prof. Povše tudi v oni kraj prišel podučevat, se je na znanje vzela, ker se bode rešila po odgovoru prof. Povšeta. — Čebelarju Jan. Pol žar ju iz Ilove gore sta se darovala dva pa-njova. — Prošnja vodstva ljudske šole v S t ur j ah za denarno podporo za ondašnji šolski vrt se ni mogla vsli-šati zato, ker je ta šola dobila že dvojno podporo. — Prošnja kmetijske podružnice v Bohinjski Bistrici za državno podporo velike nove sirarske združbe „Savice" se ima s toplim priporočilom predložiti si. ministerstvu kmetijstva. — Za novega uda družbe kmetijske je bil sprejet posestnik Gregor Zajic iz Zavrha. — Dr. Wretschko (nekdaj Vrečko), po odstopu ministerstva Hohenwartovega zopet c. kr. deželni nadzornik srednjih Kranjskih gimnazij, pride na Dunaj za nadzornika doljno avstrijskih srednjih šol. — Za spominek S lom še ko v, ki ga bo izdelal naš akademiški podobar Zajic, naročeni marmorje predvčeranjim prišel iz Italije v Ljubljano. — (Dr. Valentin Zamik) ima svojo odvetniško pi-sarnico v tistih prostorih, kjer je bila poprej bilježniš&a pisarnica ranjkega notarja gosp. dr. J. Rebič-a nasproti „Križankom