440. štev. V L jii bi umi, ponedeljek dne 17. marca 1913. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondcljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša i v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na doni K 1*50; a pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. —- Naročnina se ji: pošilja upravništvu. :a ::: Telefon številka 118. ::: taccajm Leto n. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. |M --T|- "HT» Posamezna številka 6 vinarjev. :i: Uredništvo in npravnUtvot g| Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica «1. & Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana {nam« se ne sprejemajo, rokopisi so ne vračajo. Za oglas« se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju io-- pust. — Za odgovor je priložiti innmko. ::i Telefon številka 118. ji: Naša dosedanja narodna mladina. Odkar se je začel narodni preporod — je hotela biti narodna mladina vedno — najbolj narodna. Zato je bila vzor vsem, ki so se že uklonili in nada vsem, ki so še upali. Ob slavnostnih in neslavnostnih prilikah se je ta mladina trkala na prsi in je govorila — o svoji narodnosti. V starih lepih časih je bila to lahka stvar: čepico na glavo — pas preko prsi — pa liajdi na narodno veselico. Ako si bil zraven še govornik ali pevec — si lahko upal na najlepšo politično karijero. Počasi so tisti lepi časi minili in zahtevalo se je od mladine več: dela, pozitivnega dela. Prišlo je čudno vprašanje: kaj le narodnost? Kdo je naroden? Tako sta nastali na Slovenskem dve narodni dijaški struji: napredna in radikalna. Obe sta trdili, da sta hoteli biti bolj narodni: ena struja je branila narodno čast z orožjem v roki — druga se je oprijela manjšinskega in kulturnega dela. Ako bi ju presojali samo po tem, damo drugi brez dvoma prednost. Prišli pa so klerikalni študentje in so hoteli biti tudi narodni — samo s pristavkom katoliški — in drugi so bili socialisti in so tudi rekli, da so narodni — samo da ne tako. kakor meščanski študentje. Zanimivo je pri tem, da se nobena teh struj — niti radikalna, ki je nabolj visoko dvigala narodni prapor — ni odtrgala v svojem narodnem naziranju od starih tradicij. Govorilo se je sicer tudi o slovanstvu in jugoslovanstvu, toda — samo govorilo Kljub slovanstvu in jugoslovanstvu je ostala naša mladina v ozkih domačih mejah; pri vsem svojem slovanstvu niso prišli n. pr. niti do cirilice, ostali so odvisni od nemškega časopisja — in to je bilo za nas vedno značilno. Priznajmo da so imeli mnogi mladi ljudje pred zadnjo vojno v Jugoslovanih popolnoma resno iste nazore, kakor n. pr. Simplicissimus, ali Muškete. Ta mlada inteligenca se je n. pr. prav dobro zabavala ob nemških dovtipih na Slovane. Saj ni čuda: poleg skromnega časopisja — je bilo nemško časopisje edini vir, od koder je črpala svoje informacije. In pri podcenjevanju, ki je pri nas tako pogostno, je navadno nemškemu listu več verjela. nego slovenskemu. Citati hrvat-sko, sc je zdelo tem skoraj nemogoče — hrvaška knjiga in časopis sta bila skoraj tuja. Kaj šele — srbsko! Ta. nesrečna cirilica! Nad 100 mili* Jonov Slovanov piše o nji — toda mladi slovenski inteligent se je ni mogel naučiti. Tako so nain ostale: srbska, bolgarska in ruska knjiga — zaprte. Istotako časopisje. Tako nismo prišli čez Sotlo, kaj šele čez Drino ali čez Dnjepr. LISTEK M. ZEVAKO: * V senci jezuita. Hripavo ihtenje mu je bruhnilo iz grla. »Vi plakate!« je rekel Monklar z glasom, ki je preplašil njega samega v svoji kHiktosti. Kaj se je zgodilo? Prišel je bil vendar po svojem poslu kot veliki profos! Prišel je, da iztrgji jetniku, preden ga pošlje na morišče, poslednje priznanje — podatke o sokrivcih!... Bil je ves zmeden od tega ihtenja. On!... On!... Izmučen, zasopel, ves strt od čuvstva, za katero ni izraza — kajti tisto čuvstvo ni bilo podobno ničemer pozitivnemu in normalnemu — je povzel grof De Monklar: »Veste .. tista vprašanja, ki ste jih... stavili ječai ju.. ali jih hočete... zastaviti... še meni!.. « Pretekla je dolga minuta, preden inu je mogel I.antnč odgovoriti. Ne, da ne bi bil vedel, kaj naj nm odgovori... Toda na njegovih ustnicah se je prerivalo toliko reči!... Naposled je izpregovoril: »Vam!... Oh, to niso več vprašanja ... Vam napravim zdai do-Pis!.. « Dasl je v naši mladini vedno vrelo — posebno zadnje čase — in se je čutila potreba preobrata in prerojenja — vendar ni prišel tisti popolni preobrat — kulturna emancipacija od nemštva in pogled na vzhod. Pravi se, da moramo biti Slovenci nekaki posredovalci med za-padno in vzhodno kulturo — zdi se mi, da smo premajhni in preslabi za kaj takega: vsi trije naši južni bratje: Hrvati, Srbi In Bolgari stoje z zapad-nim svetom v direktni zvezi in ne jemljejo ničesar od nas — torej nam ni treba zanje skrbeti — skrbimo zase — da botno o slovanskem jugu vedeli vsaj toliko kakor o nemškem severu. Reklo se bo: vsa naša kultura se je razvijala pod nemškim upli-vom. Ni mogoče drugače. Mislim, da bo poslej treba tudi v tem oziru drugače živeti in se bolj približati jugu. To je delo bodoče narodne mladine. Ta mladina se zbira okoli »Preporoda«. Ta mladina je popolnoma se obrnila in je svoji narodnosti dala popolnoma novo vsebino. Danes še slovenska narodna (?) mladina vabi na plese nemške vladne in vojaške oblasti. To je sicer ne moti, da bi ne pela: »Šumi Marica«, ali »Onamo, onaino«. Tudi bo morebiti iskala s slovanskim dijaštvom bratskih vezij — toda taka narodnost je piškava. Ona slovenska narodna mladina, ki resno stremi za narodnimi ideali, bo morala kreniti na popolnoma druga pota. Veliki časi so pred nami, mladina jih čuti. — Pojavi med mladino na slovanskem jugu — v zadnjih dveh Jetih — kažejo, da bomo obračunali s tisto narodnostjo, ki je bila v besedi za, v dejanju je ni bilo nikjer. Vprašanje' je vsak dan važnejše: Mladinsko gibanje je del jugoslovanskega vprašanja sedanje dobe. Zadnje čase smo tudi pri nas slišali razne glasove. Mislimo, da le mladina, ki ima velike ideale, Ima bodočnost. Naš Trst. Trst, 14. marca. J a s n a in temna stran. Kakor vsaka stvar, tako ima tudi I rst poleg dobre v marsičem tudi slabo stran. Narodna zavest ni morda nikjer tako vzplamtela, kakor pri nas. Tudi stremljenje po Izobrazbi raste morda v Trstu v večji meri, kakor kje drugje. Da pa Je bila ta velika masa Slovencev v Trstu prej tako neznana in tiha, je bilo krivo pač to, da niso imeli Slovenci prilike, kjer naj bi pokazali svoje število. Združevali se niso v taki meri kot sedaj; društvenega življenja in gibanja je bilo v prejšnjih časih malo. Se- klar. »Popis! Je zastokal Mon- »Tam zgoraj je soba... lepa, velika soba, stene obvešene s starimi preprogami.. Na eni izmed preprog so vezeni Ajmonovi otroci... na drugi junaški Roland s svojim mečem ... Ostali dve, oh, ne spominjam se iu več ...« Hipnotiziran, bled kakor smrt, tresoč se krčevito, ves znojen po obrazu, ga je poslušal Monklar. In poslušal ga ni samo z ušesi; poslušal ga je z očmi in z vsem svojim bitjem... Lantne je nadaljeval: »Tam stoje veliki naslanjači od črnega lesa; področnike tvore pošasti, na hrbtih pa imajo grb ... Grb vidim... ne, zdaj ne vem več...« »A potem! Potem!« je zahropel Monklar, majaje se. »Dve okni... gledata na širen vrt... odprti sta ... solnce lije skozi njiju v valovili, veter prinaša dišavo roz... zakaj na vrtu je cel dolg drevored z rožnim grmovjem ...« »In kaj še... 0\]f kaj §e?...« »I ntcgnili so naslanjače k drugemu oknu; čisto poleg okna., ako vstopiš iz kabineta... Zadaj za naslanjačem pada zastor iznad okna zastor od brokaste svile;. na naslanjaču pa scd: žena oh, mlada je, tako lepa ... tako svetla ... Pred njo je slikar, ki slika njeno sliko... Vstopil j« mož ... poljubil mlado ženo na čelo... in ona ga je pogledala z ljubeznijo .. nato si je mož le tedaj, ko so se začela obnavljati društva in so se začeli spoznavati Slovenci med seboj, se jc začelo za Slovence v Trsta novo življenje. O raznih prilikah so sc zbrala tržaška nar. društva in priredila kako slavje. Ljudi je mrgolelo; in marsikateri se jc ob takih prilikah vzdramil in navduševal, ko je videl, da ni sam. Drugače bi bil morda podlegel med Italijani in postal nevtralen za vse. Prepričani smo lahko, da je n. pr. »Nar. del org.« precej povzdignila Slovenstvo v Trstu. Ona je zbrala tisoče našega ljudstva, pred katerimi so se morali večkrat celo ukloniti Italijani. Kdaj bi se zgodilo, da bi stopali tisoči Sovencev po tržaških ulicah in zahtevali svojih pravic v veliko začudenje in strah Italijanov — ko bi ne bilo te delavske organizacije? — Kadar postane naš človek zaveden Slovenec, napravi še-le prvi korak. Moral bi biti poleg tega tudi strokovno izobražen in vzgojen. Kar se izobrazbe tiče, smo tržaški Slovenci na precej šibkih nogah. Vzrok temu jc pomanjkanje šol. V okolici imamo samo ljudske šole, kvečjemu petrazred-ne. V mestu imamo Ciril-Metodovo ljudsko šolo in v zadnjem času dvo-razredno trgovsko šolo za dečke, za deklice trgovski tečaj. Za glasbo skrbi podružnica »Glasbene Matice«. Ako prištejemo k tem izobraževalnim društvom še naše gledališče, jc to vse, kar imamo. Vse drugo nam manjka. Kje so meščanske, kje srednje Šole? Pa niti ljudskih šol nimamo dovolj, ne v okolici, še manj pa v mestu. Naš mestni magistrat ne mara zidati šol niti v nekaterih okrajih v okolici. Otroci imajo dolge poti do šole, kakor kje v gorah, in nič čudnega ni če je v kaki okoli-čanski šoli slaba frckventacija, posebno v slabših vremenih. Naša vlada pa se prav nič ne briga za to. Ej, ko bi se izpremenili tržaški Slovenci v Nemce, to bi bil kmalu red! Tudi to ne briga našo vlado, da je v Trstu veliko število otrok analfabetov, ker ne obiskujejo šol. Ti so po večini priseljenci iz Ogrske, ogrski Slovenci. Oni niso vajeni pošiljati svojih otrok v šolo, ker na Ogrskem nimajo šol! Anagrafični urad se prav nič ne zgane da bi te nezavedne reve prisilil v šolo, kar bi jim edino-le koristilo, čeprav se tega ne zavedajo. Našim sovražnikom pa je seveda ljubše, da ostanejo Slovenci neizobraženi. To je naravnost njihov princip. — Zato je dolžnost zavedne mladine, da gre med take mlade zapuščene ljudi in jih pridobi za »Nar. soc. mlad. org.« kjer sc jim bo nudila vsestranska izobrazba. \ Slovenska zemlja. Iz Maribora. (Kako se zida. — Klerikalna doslednost.) Proti novemu mostu čez Dravo svoje dni ni bilo argumenta, ki bi bil zamogel nastalo idejo naše vladajoče špirarje ovreči. Kot nalašč — Bog že ve, kterim kozlom roge lomi — so se že kar skraja pokazale napake, ki so pa naše učene gospode iz rotovža, v prvi vrsti dr. Orosla, spravile v tako ekstazo prepričanja, da je le tako kot oni hočejo, prav, da so kar brenčali. Prišel je erar in tako korenito odrl davkoplačevalce, da pridejo protiusluge mestne občine le to že danes 4,000.000 K veljati, seveda, samo na debelo. Za razna »malenkostna« popravila e-ratju na dobro (ker zna tako dobro odirati. Op. poroč.) se je potrosilo se nadaljnih 80—100.000 K. Pa teh ti-soč-kronskih-litanij še ni in ne bode kmalu konec in slijijo kot gobe po dežju na dan. Ko se je na to most preskušal, se je pogreznil kar za celih 20 cm. Komaj jc bilo to pri kraju, so ga morali zopet pričeti deloma razdirati in trgati, ker so umni inženirji Pozabili na — vodovod. Popravili so še to in, oddahnili smo si vsi. Pa poglejte, sedaj se je pokazalo, da ie ves most — dosti preozek. Za pešpoti jc premalo prostora, za bodoči tramvaj pa zopet toliko, da ga na drugi strani ne bode preostajalo za druge vozove. Navadna kolovozna pot jc (ako ozka, da se bosta dva navadna voza komaj ognila drug drugemu, kaj še, če bi hotel slučaj, da se na tem inženirskem nestvoru srečata dva s senom obložena (v katerem slučaju jih bodo najbrže naši mestni svetniki prenašali »štupa-ra-mo«. Poroč.). Pa tudi s tem še ni vse pri kraju. Sta še oba brega Drave, katera bo treba prav korenito regulirati. Desni, nič manj pa levi, bosta zahtevala še stotisoee v ta namen! — Kot' imajo mestni špirarji preglavice pri mostu, jih ima erar z novim poslopjem ok. glavarstva in davkarije. Ta, na sebi Obsežna stavba, se je. izkazala že do lanske pomladi — premajhna. V njej primanjkuje še vse polno, nujno potrebnih prostorov. Tako so morali poriniti registra-turo — v klet. Sicer so že lani prizidali nekaj, pa morali bodo še prizidati mnogo. Že v jeseni so naredili v tem poslopju vodovod, dasi se je tnarsikak svarilen glas slišal v merodajnih krogih. Ker so tako hoteli drugi, je tudi moralo tako biti. Vspeh je bil ta, da je voda v ceveh zmrznila in da so te popokale. Ko so začeli — radi izneševanja menda — kuriti peč, je tudi zrtik sam postal toplejši, so začele cevi — pokati in voda močiti zidovje. Tudi tu je na tisoče škode. Govore pa tudi da vodocevni mate-rijal ni bil dobre kakovosti. So to nekatere naše znamenitosti. Upajmo, da dobodo kmalu — svetovno slavo. — Klerikalci so vedno hudi črez naše denarne zavode in kjer le morejo, pridigajo proti njim bojkot, agitirajo pa za svoje. Koliko prerekanja jc že bilo radi tpga in, koliko ne zgobe-zdajo v ta namen farji po mestih in po deželi. A čujte! Pride zadnjič slučajno naš dopisnik v poslopje mestne »Sparkasse«, pa vidi — rudečelič-nega, debelega in potečega se — zal seboj pripihati nekega preč. gospoda. Sledi mu in stopi skoro hkratu Ž njim v uradno sobo »Sparkasse«* koder je oni gospod dvignil na ledno^ knjižico 780 K, na drugo pa naložil 1100 K. Kaj lepo je bilo poslušati službujočega uradnika, ki je pravi po kavalirsko stregel slovenskemu! »Hochwiirden«? »Hoeh\viirden« so bili sveda silno mehki in veseli ten povedali uradniku tudi neki »bic«, ki ga je le ta vzel z velikim zadovoljstvom in hrupnim smehom na) znanje. Niso pa še pozabili pobasati svojega zadnjega bankovca »Hoch-\viirdcn 1.« in že so prišli neki »Hocli-vviirden II «, katerim je sledil neki »Hoehvviirden in spe«, oba pa stal prišla denar nalagat (kar je nedvomno bilo le iz krščanske ljubezni do bljižnega storjeno, da pomagata izbrisati zadnjo izgubo »Sparkasse« v; višini 161.000 K. ki jo izkazuje zadnja bilanca). Svetujemo maribor. »Stra-ži«, da prav po klerikalnem »spajtla«; oba ta njena pristaša. Zadovoljni bodemo, če to stori samo moralno in — na krščanski podlagi. S—a. Dnevni prepleti. Čujte! Ne spominjamo sc, da bi se za naše gmotno stanje kdaj briga!' vladni možje, še manj pa fnorda vojaški krogi. Zgodil pa se je čudež! Znani vojaški list, ki ima zveze z najvišjimi krogi cesarskega dvora, po imenu »Danzerschc Armeezei-tung«. piše pod naslovom »Revolucionarni duh« o šolski mladini in učiteljih. List piše. da je vzgoja mladine v duhu reda (im Geiste der Ord-ming). ki bi ga imeli učitelji vcepiti mladini kot braniteljem domovine več vredna, kot še tako moderno vojno orožje. Ta dirh reda pa je jako omajan, zato pozivlje list merodajne kroge, naj zabranijo to državi nevarno gibanje in piše: »Hiemit ist das Erziehungsprogi amin fiir die heranwaclisende Jugend gegeben. Hienach luge die Zukunft des Staa-tes in der Hand der Lehrer, die auf der Hbhc dieser ihrer hochwiehtigen patriotischen Aufgabe stehen rnitB-ten. Um sie. nicht cine Beute mate-rialistischcr Ideen und hiedureh der Sozialisten werden lassen, mulite' man sie anstiindig bezahlen und so-zial lieben. Ware ihre Existenz aus-giebig gcsichert und ihre gesell-schaftliche Stellung der VViehtig-keit ihres Berufes entsprechend, danti wiirdcn sie gewili mit Freude« im Intercsse jenes Staates wirken,’ der ihnen solehe Vorteile bietet.« t. j. S tem je dan vzgojni program za mladino. To se pravi, da leži bodočnost države v rokah učiteljev,1 ki morajo ostati na čelu te patrotič- ogledal slikarjevo delo ... pohvalil ga je smehljaje... nato se je vrnil v svoj kabinet.. a prej je še potrepljal otroka po licih. . In dete se naslanja k materi... dete ... ah!... smehlja se z vso svojo dušo... srečno je ... kakor ni bilo nikoli pozneje, nikoli... Kajti zdaj ima samo še svojega očeta . . Takrat pa... je imelo mater... mojo mater!« »Moj sin!« Trudoma, kakor dih, je prišla ta beseda preko zateklih Monklarjevih ustnic ... Hotel je stopiti naprej... opotekaje se. pijan, blazen, v skrajnem deliriju razburjenja ... Toda že ob prvem koraku se je zrušil kakor gruda, bled in brez življenja ... Njegov obaz pa se je bil izpremenil v tem trcnotku, in usta so se mu razgrnila v vzhičenem usmevu!... Lantne je napel vse sile v nadčloveškem naporu, da je šel dalje, nego mu je dopuščala dolgost njegovih verig. Ječal jc kakor plakajoče majhno dete. In ponavljal je, ne slisoč samega sebe, ne za veda je se, da govori: »Moj oče... moj oče...« Iztegnil se jc, da so mu zakrvavela zapestja in prasnile mišice; tako sc mu je posrečilo, da je prijel Mon-klarja. Šiloma, s hripavim krikom, ga je pritegnil k sebi. posadil si ga na kolena, objel ga s svojimi rokami, ( obloženimi z verigami... In vroča ploha njegovih solz jc vzdramila velikega profosa!... »Moj oče!... Moj oče!...« »Moj otrok!... Moj otrok!...« Dolgih deset minut se ni slišalo v črni ječi nič drugega kakor vzdihovanje obeh in jecljajoče, brezve-zne besede, vzvišene nad vsak človeški izraz in pomen .. Monklar je gleda! svojega sina, kakor bi bil gleda Čudežno prikazen. In nobenega presenečenja ni čutil nad tem srečanjem; jedva, če je čutil radost a ta radost jc mejila ob blaznost. Da ni primera preodurna kljub svoji resničnosti lahko rekli, da ga je navdajalo slično čuvstvo kakor človeka, ki se jc postil dolgo časa ter na pol poginil gladu, pa najde mahoma priliko, nasititi se. Tako se jc izkušalo nasititi srce velikega profosa. »Daj, da te vidim.« je mrmral. »Ali imaš še vedno tisti dobri, vedri in veseli nasmeh? Saj do tega je moralo priti, vidiš. •. Vedel sem. da živiš... vse preveč sem mislil na te... Pa ti, ali si mislil katerikrat name? Kako si velik in močan! To je neverjetno.. Kdo te je vzgojil... povej! Vedeti hočem... kakšni vrli ljudje so te vzgojili... Da, povej, da jih osrečim in obogatim ...« Lantne je odgovoril tnašinalno: »Neka ciganka z Dvora Čudežev .. . Ciganka ji pravijo vsi...« »Ciganka!« je zarjul veliki profos. Planil je na noge, in ne misleč na to, da pušča sina uklonjenega, je skočil iz celice, hitel po stopnjicah in stekel skozi stražnico na dvorišče... Slepeča svetloba je nastala vi njegovem duhu. Zdaj je razume! dramo svojega življenja! »Ciganka!« je rohnel. »Oh. samo če je še tam!« Da! Bila je vedno tam še!... Na cesti, pod istim prizidkom, je zasledil v žaostni, sivkasti luči zarje nepremično postavo stare ciganke. Kakor bi trenil, je bil pri njej. Prijel jc starko za roko in jo potegnil s seboj, ne da bi črhnil besedico. Ko pa sta bila v njegovem kabinetu, jo je vprašal: »Torej ciganka, ti bi rada priso-< stovala Lantnejevemu usmrčenju?» Ciganka se je zdrznila. Razburjeni glas velikega profosa in način, kako je bi! prišel po njo, sta ji pričala obenem s tem čudnim vprašanjem, da ji preti katastrofa. »Vaša svetlost,« je dejala, »št enkrat vas prosim milosti zanj!« »Milosti zanj! Prepozno je! Nimam ga več v oblasti!« »Ali le pobegnil!« je vzkliknila ciganka z zamolklo kletvico. »Še hujše, kakor če bi bil pobegnil! Mrtev je!« Ciganka je zdaj razumela vodenje velikega profosa vsaj zdelo aa ji je, da ga razume. (Dalje prdu) ne naloge... Da ne postanejo žrtev materialističnih in socialističnih ide] se jih mora pošteno plačati in socialno dvigniti. Ako je njih eksistenca zagotovljena in če njih socialno stališče enako važnosti njih poklica, bodo gotovo z veseljem delali za korist one države, od katere imajo dobiček! Dvojni klerikalci so se pojavili pri nas: goriški in kranjski (tudi štajerski in koroški so bolj svoje sorte.) Pravi klerikalci po Mahničevem receptu so — goriški klerikalci. Oni sploh ne priznajo kulture. Kranjski klerikalci so v tem bolj popustljivi in so v tem oziru malo boljši (če se da sploh o boljših klerikalcih govoriti.) Tako idiotsko kakor pišejo okoli »Novega časa« na Goriškem menda sploh nikjer ne pi-šijo na svetu. Človek si misli, da so se zbrali skupaj najbolj neumni ljudje — da bi s svojimi oslarijami uničili naše ljudstvo. Dasi je proti takim ljudem boj lažji, ker kažejo klerikalizem v svoji absurdnosti — so nam vendar naši ljubi klerikalci, ki se ne drže tako strogo rimskega in-dexa. Plačani agenti okoli Hrv. Dnevnika« v Sarajevu še tako daleč niso prišli, da bi pisali Skoplje namesto Ueskiib, ko že nemški listi pišejo Skoplje. Stadlerjeva plačana družba okoli »Hrv. Dnevnika« dokazuje, da so Srbi nasprotniki monarhije in hrvaškega naroda. Proti temu pisanju so se obrnili bosanski Hrvatje, češ, da se ne strinjajo in da obsojajo jezuitsko Stadlerjevo politiko, ki jo delajo plačani ljudje. Domačin« slavnostno sežgan. Ko smo pregledali Domačina, smo ga prijeli in smo ga sredi redakcije slavnostno sežgali. Domačin namreč trdi. da ima le tujec, Nemec in Nemčur pravico v naši domovini, oni so domačini — mi smo tujci na svoji zemlji. Domačin, ki hoče razširjati med nami take nazore — ne zasluži drugega, kakor na ogenj z njim. Prah smo izročili vetru, ki ga je odnesel daleč od Učiteljske Tiskarne. »Popotnik« prinaša v svoji 3. številki sledeče članke: Dr. Iv. Lah: J. J. Rousseau kot človek in pedagog.— Černy, PFibil: Narodna pedagogika. — F. Kirschensteiner-Flere: Šolstvo v Miinchnu — Košir Učiteljeva priljubljenost pri šolski mladmi — t Janez Koprivnik — Književno poročilo. — Razgled. — »Popotnik« je pedagoški list, namenjen šoli in javnosti. Članki in razprave v niem imajo pomen za tvse, ki se zanimajo za javno vzgojo. Stane na leto 0 K. Šišensko društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški ima občni zbor v torek, dne 18. marca 1913 ob polosmi uri zvečer v gostilniških prostorih pri Ančniku. Vspored: Volitve in slučajnosti. Ker je med slučajnostmi razgovor o realizaciji društvenega smotra, se vabijo članice, 'Člani in prijatelji društva, da se polnoštevilno udeleže tega občnegla tbora. Ljubljana. — Proti parcelaciji trga Tabor so se pritožili posestniki okoli trga s sledečo pritožbo. Glasom poročil časopisov je mestni občinski svet v seji dne 11. t. m. sprejel predlog, da naj se prvotno v celem obsegu nameravana izvršitev parka na trgu Tabor Opusti, večji del tega prostora parcelira, manjši pa za park po- rabi. Proti temu sklepu občinskega sveta protestiramo posestniki na trgu Tabor in njegovem okolišču najodločneje. Od leta 1903 ko se je parcelacija knezoškottjskih njiv izvršila, pa do seje občinskega sveta meseca oktobra t. 1. je bilo sklenjeno. ter se v časnikih večkrat zatrjevalo, da se iz zemljišča na trgu Tabor park napravi, kakor hitro bodo zadostne vrtnarske moči na razpolago. Tudi se je ta prostor po malem že urejeval, na njem se nahajajoči mali hiši kupili in podrli ter potrebna zemlja navozila, tedaj toliko storilo, da se lahko trdi, da so bili glavni stroški za ta park že izdani. Vsled vseh teli sklepov, zatrdil in predpriprav za park na trgu Tabor se je ta in oni zdajšnji hišni posestnik ob trgu Tabor in v bližini tega odločil, r'a si svoi dom postavi ravno tu in ne kje drugje. Pa tudi oni posestniki ob Taboru, kateri še niso zidali, nameravajo pa to storiti, bi teh stav-binskih parcel ne bili kupili, ko bi bili vedeli, da parka ne bo, vsaj ne tako velikega, kakor ga obris parcelacije iz leta 1903. kaže in da bo novi občinski svet ovrgel ono, kar je stari za dobro spoznal. Kdor je na tem delu mesta zidal, ali zidati namerava, temu je bilo pred vsem ležeče na lepem razgledu in zdravem zraku. Nameravati obširen park ni pa imel biti samo vkorist okolu njega se nahajajočih posestnikov, ampak tudi šentpeterskega. vodmat-skega in kolodvorskega okraja sploh tedaj za kakih 15.000 ljubljanskih prebivalcev, dobro tretjino občinstva Ljubljane. Ako se to število ljudi uvažuje, kateri bi bili obsežnega parka več ali manj lahko deležni, bi od občinskega sveta v to svrho preračunjeni stroški ne smeli toliko v poštev priti, Še posebno, ko se je v ta namen že veliko večja vsota potrošila. V slučaju, da se od občinskega sveta sprejeti tozadevni predlog v resnici izpelje, bi se tudi naj-brže ne ravnalo v smislu stolnega kapitlja v Ljubljani, kateri je tako velik prostor mestu gotovo le pod tem pogojem po nizki ceni prodal, da tukaj v doglednem čas_u park postane, v katerem bo pri neznosni vročini počitka iskalo staro in mlado, nikakor pa ni storil kapitelj tega v svrho. da bi mesto ta svet parcelira in mu pri prodaji stavbišč konkurira. Občinski svet se skhcuje na hrvaški trg. Ta je pa vendar tako majhen, da ne more priti v nikak poštev. Visok uradnik iz Zagreba je strme gledal ta park ter se čudil, da nima M^bljana trifc vetjem \n lepšega za brate Hrvate, podpisani pa pravimo: Za tretjino ljubljanskih prebivalcev! Da bo vendar nekoliko več ustreženo želji prebivalstva iztočnega dela mesta, se pa napravi prav pred priljubljeno vojašnico še en tak vrtiček, kakor je na Hrvaškem trgu, tako je sklenil občinski svet. Seveda ima Ljubljana Zvezdo, podturnski in 1 urbarjev park in se druga letališča, koder se sme vsakdo sprehajati, ali vse to za zgoraj omenjene okraje le malo v poštev pride, ker leže tako od rok, da večina ljudi iztočnega dela mesta raie doma ostane, kakor bi hodila tako daleč sence iskat. Občinski svet bi v zadevi trga Tabor v svoji zadnji seji najbrže kaj takega ne bil sklenil, ko bi ga občinski svetnik g. Boncar ne bil o tem napačno informiral in tako zapeljal, trdivši, da posestniki ob trgu Tabor nimajo ničesar proti temu, če se ta prostor zazida. Pač pa je res. da si ti posestniki le parka Žele. naj sl Bo v te] ali oni obliki in ako se prostor tudi samo zravna ter s travo naseje. Tudi otroško igrišče bo treba za iztočni del mesta napra-viit, ako ne na Taboru, pa kje drugje, če ne prej, pa takrat, ko bodo stavbene parcele na nekdanjem kne-zoškofijskem posestvu zazidane. Teh je pa še okolo 16. iz česar sledi, da za zidavo trga Tabor še ni nikake potrebe. Ljubljanski občinski svet bi-tudi ne bil smel okolnosti prezreti, da so si posestniki ob trgu Tabor nekake pravne pravice pridobili do večkrat imenovanega parka, zlasti tudi zato, ker so bili, oziroma so še zavezani v odprtem, dražjem sistemu zidati in da bodo vedeli tudi braniti te pridobljene pravice, ako sc skleniena zazidava ne prepreči. Podpisani vemo, da ima mesto zdaj velike iinaneijeine težkoče, bolj nujne in važne izpeljave, kakor ie park na trgu Tabor, ali stroški za tega bi bili že pozabljeni, ko bi se bili izdatki za razširjenje podturnskih nasadov za ureditev trga Tabor porabili in tako zadovoljili prebivalci iztočnega dela mesta, kateri že celih deset let čakajo na obljubljeni jim park. Iz zgoraj navedenih vzrokov podpisani prosimo, da se trg Tabor tudi deloma ne zazida, ampak v prav kratkem času in po prvotnem načrtu park uredi. — Slovensko gledališče. V soboto je bilo gledališče polno občinstva in polno smeha. »Pred poroko« se rade pojavijo v družinah komične komplikacije — ki imajo svoje žalostne in vesele strani — srečen ali nesrečen konec. »Pred poroko« je ena tistih burk, ki Je preračunjena na satu smeli. To zahtevajmo od nje in nič več. V tem oziru je boljše delo te vrste. Kotnaj 24 ur pred poroko se začne zmešnjava — ki se po dolgih humorja polnih krizah — srečno razjasnijo in mladi par se vzame. Gledališče je kar pokalo od smeha. (Drugo dejanje bi kazalo na koncu prikrajšati, da bi si komične tri scene hitro sledile — ker sicer zadnja najbolj komična zgubi efekt.) Igralo se je izborno. Igralci so bili v svojih ulogah kakor doma. J. Bukšek se je izkazal kot ženin — in gospodična Vera mu je bila prav dober par. G. Verovšek, Danilo Povhe — so podali svoje posrečene tipe: g. Skrbinšek je zaigral mladega zaljubljenca z vso komiko — ga. Juvanova mu ni ostala nobene besede dolžna — pa prav imeniten nastop je imela. Enako sta izpolnila svoji ulogi Bukšekova in Kreisova. Skratka: večer smeha. Pojdite st- voaledat tudi tisti, ki na gledališke kritike nič ne daste. Bodete videli, da je res. -- Včeraj popoldne je žela enake aplavze stara burka. Nebesa na zemlji. Gledališče je bilo polno. Zvečer se je igrala »Jesenski manever«, ki je nam znan Gdč. Grossova kot gost je žela lepe vspehe in je pokazala lepe vrline igre in glasu. V drugih ulogah pa smo bili prejšnja leta razvajeni. Opereta je lepo uspela. — Iz gledališke pisarne. V torek, dne 18. marca se ponovi opereta »Jesenski manever« zg nepar z odličnim gostom gospo Irmo Polakovo iz Zagreba. Gospa Polakova je bila mnogo let najpriljubljenejša moč našega gledališča; v Zagrebu se je razvila iz operetne subrete v mnogo zaposleno operno pevko. Na njenem repertoarju so: Micaela v »Carmen«, Mimi v »Boheme,« Jelena v »Zrinjskem«, »Madame But-terfly«; zadnje čase je pela glavno partijo v d’ Albertovi operi »Hči morja« (»Liebeslcette«) z največjim uspehom pri občinstvu in z najlepšo pohvalo skladatelja, ki je v Zagrebu svoje delo sam dirigiral. — Društvena »Narodna Šola« v podporo ubogim učencem, je gospa Marija Tičar, trgovka s papirjem in pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani. Sv. Petra ccsta, poslala 50 K. Za ta veledušni dar se odbor iskreno zahvaljuje. — Novo nastopi v kavarni Central prve vrste hrvatska salonsko damska kapela »Graničar«. Kapela je delovala za dalje časa na Francoskem, Nemškem in raznih drugih, krajili. G. kavarnarju se je posrečilo dobiti to krasno kapelo in jo hoče tudi dalje časa obdržati, za to se slavno občinstvo opozarja, da si ogleda to noviteto, ker v naših krajih tega še ni bilo. — »Kinematograf Ideal«. Danes se zadnjič predvaja senzacijska tragedija »Ugasla luč« z umetnico Heti-ry Portteu. Gaumontov tednik prinaša najnovejšo modo. Jutri »Ljudje brez domovja«. Sijajni detektivski roman. Kastracija. Pred tednom je avstrijski parlament obravnaval tudi zakon o epidemičnih in nalezljivih, posebno spolnih boleznih. V tem oziru opazujemo v modernem svetu novo engenetično gibanje, ki ima namen izpopolniti duševno in telesno človeški rod ter ga rešiti degeneracije, ki je naravna posledica sedanjih življenjskih razmer — z drugimi besedami — obvarovati človeško družbo pred boleznimi in slabostmi, ki se podedujejo od rodu do rodu — tako da se množi število telesno slabih iu bolnih ljudij — pa tudi duševno nenravnih in nesrečnih bitij. Človeški rod najbolj uničujeta dva demona, ki sta med seboj v ozki zvezi: to je: alkohol in spolne bolezni. Iz pijane družine prihajajo telesno slabi in duševno bolni otroci — ako zaidejo v družino spolne bolezni — trpijo pod tem celi rodovi — podedujejo se posledice takih bolezni na otroke in vnuke — dokler cel rod nesrečno ne izutnrje. Toda en sam bolan človek lahko okuži mnogo zdravih zato je v korist družbe in države — da to zabranijo. Zabra-niti pa bi se moralo tudi plojenje onim, ki so bolni in niso ^ zmožni ustvarjati zdrave ljudi. Človeška družba sama je začutila, da se mora zavarovati proti z.lu, ki preti uničiti dve prednosti Človeka: krasoto in zdravje... Zato imamo danes že organiziran boi proti degeneraciji in ni dvoma, da bo v človeštvu popolnoma zmagala misel: da le krepek, zdrav rod ima pravico do bodočnosti, ker le iz zdravih ljudi pridejo zdravi potomci. Zato n. pr. v mnogih severo-amerikanskih državah dopušča o-blast zakon le po natančni zdravniški preiskavi — pri kateri se dokaže, da sta ženin in nevesta popolnoma zdrava — spolno in duševno bolnim ljudem ni dovoljeno stopiti v zakon, ker bi mogli iz zakona priti L bolni otroci. V Ameriki pa so poskusili še na drug način preprečiti, da se ne množe bolni in slabi ljudje — namreč s kastracijo, s čimer se vsaka ploditev v zakonu in izven zakona onemogoči. Eden iz glavnih bojevnikov za to misel, VVilmarth. svetuje tako postopanje iz gospodarskih ozirov. V Indiani (v Ameriki) je uvedena kastracija (skopljenje) za nepoboljšljive zločince. Zadnji čas se je v Švici pri reformi kazensko-bi ne kazalo kastracijo vpeljati kot kazen za one, ki so dedno podvrženi kakemu zločinu in bi bili tudi njih otroci k takim zločinom nagnjeni. Evropski zdravniki si glede tega vprašanja še niso edini. V Nemčiji mislijo na bolj zmerna sredstva. Ako se pogleda v rodovino zločincev — se pokaže kastracija kot nujno sredstvo proti zločinu, ki se podeduje od rodu na rod. Seveda se ne more o vsakem zločinu trditi, da je »v krvi« in da ga je treba izruvati s korenino. Ker nekateri ljudje ne čutijo v sebi nikake odgovornosti do družbe in širijo v družbi slabost in bolezen, jih je treba na ta . način narediti neškodljive. Kastriranje pozna že prva zgodovina. V asirskih in babilonskih haremih so evnuhi stali na straži. V poznejših stoletjih je bila v Nubiji in v Abesiniji prava kupčija s skopljenci, ki so jih rabili bogati ljudje za sluge. Skopljenec je veljal kot sluga v vsakem ozitu več. nego navaden suženj: bil je resnejši, zvestejši. mirnejši in uslužnejši. hiši bolj udan — in nenevaren. Skopljenec je imel ceno 2000 K. Kastracija se je pojavljala vedno tudi pri verah — in sicer pri malikovalcih prav tako. kakor pri kristjanih. V prvih stoletjih po Kr. je Valerij, učenec Origenov, okoli leta 250. ustanovil sekto skopcev; telesna poželjivost je imela biti uničena, da je mogel človek tem bolj sveto živeti. V sedanji dobi se pojavljajo skopci na Ruskem in se širijo kljub prepovedim ruske vlade. Svetost skopcev je tein večja, čim bolj bolestno je bilo skopljenj in čim hujše posledice so ostale. Še pred nedavnim časom je bila kastracija stvar špekulacije. V Italiji so dali stariši svoje dečke kastrirati, ker na ta način niso mutirali in so ohranili visok glas: tako so se delali umetni tenoristi oz. sopranisti. V cerkvi sv. Petra v Rimu so peli taki sopranisti, ki so bili svetovno znani po svojem lepem glasu, Pri neciviliziranih narodih jc navada kastrirati vjete sovražnike, da se ne množe (v Avstraliji!) V Evropi imajo še Turki svoje evnuhe, kot sluge in stražnike v haremu. Antropologi opazujejo pri skopljencih posebne izpremembe — njih telo dobiva navadno oblike drugega spola. Cttdno je, da so skopci izredno visoke postave. Na značaj kastracija slabo vpliva — pada pogum. in odkritosrčnost. Telesne sile se poninožc. Vendar pozna zgodovina tudi tu izjeme (Narset, bizantinski zdravnik. En trop, minister cesarja Arkadija.) Tako je v zgodovini imela kastracija različen pomen, dandanes jo hoče porabiti družba v svojem boju proti degeneraciji. Vprašanje je. če bo to pravo sredstvo iu se bo doseglo svoi namen. Dr. K. A. Spominjajte se dijaškega društva „Domovina" ! FRANCE ŠT A JER: Jože Rvačar. (Tragikomičen poem v treh oddihih.) (Dalje.) 2. prizor. (Elegantna jedilnica. V njej se vrste ,vsi slogi, kakor bi se razvijala kultura pri skledi. Poleg baročne, zve-rižene, kitajsko lončene peči — dremlje temnorujavo prebarvana in lepo zrezljana staroslovenska skrinja V dijagonalnem kotu tiči ličen rokoko - divan. Ob stenah pa se košatijo gotske kredence, kjer se v ozadju beneških obokov medlo svetlikajo grški vrči in Jamaica-Rum — Veranda — terasasta nudi krasen razgled. V višnjevkastem trepetajočem ozračju plava sedem golobov. V rumenkasto zelenkasti travi pa se je strnil s škrlatnosivimi in vijoličastimi cveti temen klopčič, morebiti krtina, morebiti ideja. — To ni krtina, to ni ideja, marveč »Poeta Natus.« Kakor Aoolon pride vi dvorano.) Poeta Natus: (poje mono«. tono) Daj Bog fantazije, daj da se mi y;lije ko plaz verzov za goro. V solnčnem gradu biva Vladka sladka ki ljubila kdal m« bo?. (Se ozre in o čudo. V levem kotu sedi v iilastem oblačilu lepotica, obrazek liki svetišče, izklesano iz rožnato oranžnega mramorja. V desnem pa sedi v rožnatem oblačilu egipčanska krasotica’. V ospredju ilevem sedi vitez z mandolino, v desnem pa diplomat. Med vratmi prinaša brhka sobarica v dokolen-skem baletnem oblačilu steklenico refoška. Vsi so okameneli. kakor v davnih bajkah.) Poeta Natus? (maje z glavo, gre k sobarici) O zlato vince, rujni vinček dišiš kot desetletja in vendar vedno svež, vriskavo ognjevit ko jug... Srkal bi Te kot srka trta paleče solnce. Žejen sem, pa na moči (ji vzame steklenico) Čemu molčiš... ... tak mrzla tvoja je ročica. Srce pa toplo, kaj?! V mojih žilah polje kri. kakor mlado vinc, kadar temne zrem oči — ter poljubljam Nino ... (Jo poljubi.) Sobarica: (se zgane, kot bi sc predramila iz dolgih sanj). A — a (se čudi in si mane oči.) Poeta Natus: Kaj je. kaj? (Sobarica se še čudi; poeta misli, da ga bagatelizuje, ali noče uslišati.) (Vzkipi.) Ali je res usoda tako I krivična, da zatre najljubšim bitjem l oosluh?. AJb, kako hrepenim po Tebi j ah, tak čudno domotožje se me po-lašča v domovini, lako rad bi pritisnil razbeljeno čelo na Tvoje grudi in vijoličasti vonj Tvojih las... Sobarica (naglo) parfumi- rarn se pa ne — Poeta Natus: A vseeno dišiš kot rožica • • Brezkončne so moje želje, in ko bi bila utešena ena, vzrastla bi nova. kakor zmaju glave. Ali mi je res usojeno, da se vsa moja sila in življenska moč izgublja v brezobraznem vsemirju, posutem z večjimi in manjšimi hrepenenji, liki dolga, ovinkasta cesta s kantoni, mejniki, konfini. Sobarica: (užaljeno). Zakaj me zmerjate? Ali sem konfin? Ali sem cesta -- pohojena kot cesta? Poeta Natus: (strastno) Bodi moja nevesta! Sobarica: Ste v državni službi? Imate penzijon? Poeta Natus: (zasuknjen). Kaj pa pomenijo ti spalci ali spava- či? . Sobarica: (se ozre in zdrzne, zakrije obraz). Poeta Natus: Hudiča, po- vej no! (jo potrese krepko.) Sobarica: O — groza — groza... Prišli ste v zakleti grad. Starec, vel in razbrzdan, nas je zaklel ... . Poeta Natus: (pridržuje sapo od začudenja) Zakaj — zakaj... Sobarica: Ker sta ta dva oženjena gospoda mene Ičipala {por kaže z roko momka in si zakrije obraz.) Poeta Natus: In tako lepe žene imata — a čemu je kaznoval starec ženski? Sobarica: Ker ste ljubili gospoda dr. Poeta Natusa ... Poeta Natus: (začuden, ne verjame besedam) Natusa? ... Sobarica: Da, rimski doktor so gospod... Poeta Natus: lli sanjam? Ili bdim? Podiže se četa mala protislovij O — o—o — (si zatisne oči...) (deklamuje) Srce naše je kakor kletka v njem shranjena je mnoga Metka premnoga v njem počiva spletka • ljubezen čudna zagonetka, zdaj mil je njen krasen obraz ledeno zdaj odseva mraz* iz teh oči — ah, kak drhti srce... Kdo ve? Kak tam v obupu vsa divja, telo v tresljajih drgeta, lase si ruje — misli snuje —- jezo kuje — , . (resignirano. ker mu pohaja sapa; A — a - a — (diha naglo m globoko.) . . „ Sobarica: (jo je ze prej popihala vsu obupana, tiesoča se, ker misli, da je ušel ta človek iz blaznice). kr . . Poeta Nat Ufi (modruje za- ljubljen) Tam je ribnjak: ločevje, bičevje, vodne piške, temnozelena voda, lokva. a vse naokoli jelke, smreke in ko stopaš v vodo (gleda nepremično spečo krasotico), da bi se okopala, se zganejo drevesa, zašepečejo storži, iii lokva in cvetke in zaregljajo žabice, drhteče blaženosti: dobrodošla, dobrodošla!... O srečna voda. o srečen jaz, če bi me ljubila ... (Globoko zasipe) O — o — o — Cvetke spe, ko poljano mrak odeva, tja pod jelke krasna deva k viru gre. Zvezde bde, Ko krilatci po nebeški lestvi nosijo z nasmeški V noč želje. Tak drhte. sladkost v ude mi polega. ko na oknu v roke sega mi dekle! — O — o — o ... (burno) Ne morem se premagovati — jaz Te ljubim (se ji bliža) — kakor koralde so Tvoje ustnice (se pripogne, a zopet odmakne) a objemi moji bi Te stopili, kajti Ti si biser, in jaz? Vinski jesih — a Kleopatra je vražja usoda, (se ne more več premagovati, in utrujen vsled dolgoveznega klepetanja omahne v njeno naročje ter jo blagoglasno poljubi.) Tedenska kronika. Pregled najvažnejših dogodkov.. Svet postal je kot obseden, nihče več miru ne da — ' kar si pisal prejšnji teden -1 čez par dnij več ne velja. Prej je bila vsa Evropa, * ‘ kot velika spalnica — zdaj pa vse na noge stopa, svet je kot gugalnica. ► Vse se meša, vse se giblje —> k Vsepovsod je dirindaj — Kadar se preveč zaziblje, je nevaren — položaj. Svet povsod prepira išče, nihče več se ne spozna — najtežavnejše stališče pri tem diplomat ima. Da je Berchthold zgubil glavo, *- kdo bi temu čudil se — saj je — kot bi šlo za stavo — * za Albance trudil se. Da napake bi popravil, * ki se svet jim je smejal, } je pojedno napravil — in poslancc je pozval. Kakšni naši so poslanci, to je dobro znana stvar, z vlado vsi so dobri znanci — ljudstvo — jim je malo mar. Vsak dan služijo dijete, lepih, svetlih dvajset kron (ljudstvu dajejo nasvete — vladi delajo — poklon!) Mi v njih vidimo junake, ki za narod se bore — t (vlada vidi njih napake —t in jih pridobi za se!) Hude hude disonance nam iz tromb se teh glase -za divjake naj Albance vsa Evropa v vojsko gre. Ker po svetu je odmeval za Albance bojni klic in za vojno se ogreva! y se je dvignil — ruski stric. Ker strokovnjak povsod! in že znan špecijalist — je o najnovejši modi spisal svoj pastirski list. Berchthold to je dobro vedel, (saj je prvi diplomat!) 'da kaj dobrega bi snedel vsak z njegove mize rad. (Priliko je to porabil, — to je namreč glavna stvar, da bi parlament pozabil, kje državni je denar!) Kdor je lačen, se upira; in pravice sl želi — kdor je sit — ne protestira, ker se dobro mu godi. So polanci se odzvali, bilo jih je do dvesto — so krog mize se smejali govorili so lepo. (Saj na mizo za poslance 'dali dobre so jedi — tam ne bodo jeli žgance —. vino iz boljših je kleti!) Bila lepa je gostija, marsikdo se je napil — oj ti. draga domačija, kdo bi zate se boril! Za poslanca vsak se sili, imamo jih res dovolj, če jih bodo pa gostili — bodo silili še bolj. iTudi naši klerikalci na gostiji so bili (vem, da pravijo nam bralci: to pač novega nič ni!) Berchthold je lepo govoril vsem poslancem za pozdrav. Rekli so: vse kar si storil, dragi Berchthold — vse je prav, Kdo bi vedno se prepiral saj beseda to ni konj — kdo bi vedno protestiral saj tako je vse zastonj! Ko je bila ura rana So se gostje vračali — s tem je bila stvar končana — drugi bodo plačali. i % !A med tem se spremenila nič ni situacija, dasi se je naznanila ,'demobilizacija. iVsak zahteve svoje imia, s(in zahtev teh konec ni) z Dunaja. Berlina, Rima yedno kdo se oglasi. |Vsa Evropa razdeljena |e sedaj na dela dva —* kar bi rada zveza ena —< lo ji druga ne prizna. Sicer nima te navade, 'da bi vojsko vodil rad — ampak če kdo preveč krade, ga je treba kaznovat. Stric sicer je dobra duša vendar zna le biti hud — če ga kdo le r.e posluša pa postane tudi krut. Ker le eno so trobili: le »Albanija in Drač« — ker so vedno ga jezili, vzel je v roke korobač! Grdo, grdo je pogledal 'da so vsi umolknili — (kar jim je na to povedal težko so pogoltnili.) Grki so se izkazali — (Bil je tudi zadnji čas. ker so ljudje smejali niih junaštvom se na glas.) Vdala se jim je Janina (to jim staro slavo da — njih novejša zgodovina take zmage ne pozna.) Cesar Viljem ne pozabi da je Nemcev vseh vladar, vsako priliko porabi da povzdigne nemško stvar. Grku sam je gratuliral — Grk čestitke je sprejel — (Bethmann pa je protestiral, rda bi Grk Janino vzel...) Cesar Viljem v tem je slaven. rda preveč rad govori — ker povsod bi rad bil zraven, se mu večkrat — zaleti. V Nemčiji ga že poznajo, da se rad — zaklepeta — mnogo sitnosti imajo — ker skrivnosti njih — izda. Kogar vojska ne zanima naj kaj drugega izve — (ker slovo že jemlje zima, in pomlad v deželo gre.) Lepi, jasni zimski dnevi so minili kar gredoč — že z veselimi napevi, bliža se velikanoČ. Postni čas je čas pokore, da se grešnik spokori (vendar vsak greši, kdor more, kdor ne more — si želi.) Kdor nič nima — ta se posti, drugim tega treba ni — kdor vsega ima zadosti ta se z ribami gosti. Taka naša je kultura ves izprijen je naš svet — in zato Bonaventura Je sxoj glas povzdignil spet. Z modo zdai so res težave polna lepih je prevar (naj si škof ne beli glave to je stara — ženska stvar.) Ženske rade so vabljive. (to je lepa njih lastnost), so čarobne, goljufive, večno si žele mladost. Kar je lepega, pokaže — vsaka rada — (kaj za to!) če ne more — se pa zlaže, in pomaga si kako. Mi pa vidimo prav radi če se videti da kaj — žalibog, da po navadi — se prikriva marsikaj. Ko Bog Evo je ustvaril nič obleke ji ni dal — (da z lepoto jo obdaril —s bilo mu potem je žal.) In od takrat ženske rade moške zapeljujejo; kar se komu bolj dopade, rade razkazujejo. To pa ni po volji škofu, ker greše pri tem oči — saj skoraj pri vsakem knofu vidiš, kaj za njim tiči. Ker sedanja ženska moda vzbuja želje in strasti — mislimo, da ne bo škoda, če se druga naredi. ^ a <26 Svet slovenski je pregrešen, (in duhovski stan ves z njim) da bo grehov vseh rešen — šel na romanje bo v Rim. Mnogo to ne bo veljalo le okoli 300 kron — (za denar dobiš zdaj malo, še manj pa dobiš zastonj). Naše ljudstvo je ubogo, (to se sliši dannadan) vendar je denarja mnogo, kadar se ga meče stran. Rim je kierikajcem solnce, zato tja ljudi ženo, — to bodo letele kronce — še zadosti jih ne bo. Pri tem imamo uteho: kar ne bo vzel Italijan, šlo bo pod domačo streho: Romanje ne bo zaman. Taka stvar je vedno draga, v tem izkušnje vsak ima, ker odprta je bisaga — vedno: v Rimu in doma. Pa kdo je kriv? (Opomba h kulturnemu škandalu v Ljubljani dne 11. marca 1913.) (Konec.) Letos pa se je tudi izkazalo, da je bila zelena teorija nekaterih nad-estetikov brez vsake realne podlage. Koliko črnila so izlili, koliko rohnenja in zabavljanja smo čjtali proti burkam, operetam, proti »Mlinarjem«, »Robertom in Bertramom« in proti plesom! Vse se je cedilo od same estetike! Kakor najfanatičnejši der-viši so kričali nad »Propadanjem« »čiste umetnosti« ter deklamirali dan za dnem: »Občinstyo treba vzgajati! Treba ga je dvigniti! itd.« A glejte, burke, operete, Mlinarji, Roberti In Bertrami so se vrnili in so našli družbo v famoznem Bas-ker villskem psu; igral se je žalostni greh iz mladosti, videli smo zopet »Nebesa na zemlji«, »Charleyevo teto«, občudovali smo »St. 17.«, pogreli smo »Vojni načrt« iti se veselili »Fraka«. Zellerjev. »Ettč&r« nam l* bil noviteta, »Boccacio« Ras je moral desetkrat zabavati. »Orfeus v podzemlju« je markiral klasični re-pertvar in toliko grajani »Grof Luksemburški« je bil sprejet zopet kot rešitelj v zadregi! Itd., itd.! Obeta se nam iznova toli zaničevani a prilju-Ijeni »Jesenski manever* in končno tista v »Slovencu« opetovano z gnusom odklonjena, a krasna »Tosca«. Prevredenje vseh vrednot! Kar bilo še danes osorej črno, je zdaj že belo; kar se je lani še obsojalo in grajalo, se letos že priporoča in hvalisa! O quae mutacio rerum! Kolika kapitulacija na vsej črti! Kako strašna Kanossa slovenskih nadestetikov! »Drame je treba le najskrbneje naštudirati, potem se bodo mogle ponavljati tudi tolikokrat, kolikorkrat se zdaj ponavljajo operete!« Tako je govoril lani neki teoretik. Letos pa doživlja — dogodek 11. marca! Griin, mein Freund, ist alle Theorie! Kdor previsoko leta itd. Govori se in piše, da je kinematograf edina rešitev našega gledališča. Jaz pa trdim, da je smrt slovenske dramatične umetnosti. Lani je otvorila dunajska »Zeit« veliko anketo o kinematografu, in oglasila se je dolga vrsta gledaliških ravna* teljev, pisateljev, umetnikov, znanstvenikov in celo politikov k temu vprašanju. Vsi so se izrekli proti puhlemu, večinoma krvavemu, le s senzacijami in razburljivimi efekti, z dnstiko in iznenadenji delujočemu kinematografu. Ljudje, ki dero h kinematografskim predstavam, ne zahajajo sploh več k dramam, nego k večjemu še k baletom in operetam! Klnematograi ima kulturni pomen le kot ilustrator poučnih predavani, kakor jih prireja dunajska »Urania«. Kinematcgrafirane drame in burke pa odklanjajo resni kulturni ljudje povsod, čeprav so se dali kinematografskim podjetjem za velikanske vsote angažirati celo odlični umetniki. Za visok denar se prodajajo kinematografskim tovarnam najboljši igralci, igralke, pevci in celo slavni režiserji, a značilno _ je, da so tl umetniki večinoma le Židje!! — V Ljubljani bodo kinematografske piedsiave popolnoma ubile dramo; zlasti resna, umetniška drama izgubi še zadnje svoje prijatelje. Ker naši igralci z rafiniranostjo kinematografski!* specijalistov ne morejo tekmovati in ker ni oprema našega odra niti senca prekrasnih prizorišč kinematograf, predstav, bo naša drama kmalu izginila. Kdo pojde še gledat naš revni odrič iti naše igralce, ko mu bodo za manjšo vstopnino na razpolago kinematogr. razkošna prizorišča z vsem bleskom in bogastvom. prvi specialist in specijalist te najsijajnejših toalet? Zato pa ne pusti nobeno resno gledališče v svoje prostore kinematografa. Kaj počno razna predmestna. zasebna čitutska podjetja, to za deželno narodno gledališče ne sme biti merodajno. Naši nadestetiki so do letos vedno kričali: »Proč z burkami! Proč z operetami! Proč z vsem, kar ni resno, estetsko najvišje, kulturno dvigajoče in umetniško! Naše gledališče je kulturno svetišče!« — a zdaj uvajajo še kinematograf. Meni pa je najsilabsa opereta, govorjena, peta in svirana, večji umotvor kot najrafiniranejši, nem kinematografski film! Življenja, lepote govora, duhovitosti dialogov iu idej, dovtipov, glasbe, petja in orkestra ... vsega tega film ne nudi. Kakor gramofon ne nadomešča živega petja, ali živega orkestra, tako tudi kinematograf ne more nikdar nadomestiti žive drame, opere in operete. Prav lepo opero, opereto in dramo bi lahko že imeli Slovenci in prav nič bi ne potrebovali kinematografa. Tudi Ljubljančanje zahtevajo vedno novih pevcev in novih igralcev. Naveličajo se vsakogar. Ta jim je predebel, oni presuh, ta premajhna, ona prevelika itd. Tako se menja personal neprestano, in z repertoarjem je večen križ. Stalno osobje pa bi imelo tekom nekaj let velikansi repertoar, in opere, operete in drame bi mogel intendant kar sipati med občinstvo. Tako delajo vsa gledališča, le naše ne more, ker — ne sme! Izkaže se pa še huje, da je to dejstvo smrt gledališča. Toda ne, nikomur ne očitajmo ničesar! Vsaka šola velja, in v Slovencih je že od nekdaj tako, da iz šolanja in eksperimentiranja ne pridemo. Morda se končno vendarle še izmodrimo. Potem pa izprevidimo, da je možno rešiti naše gledališče le z večjo podporo mesta, ki naj poslopje kupi ter ga vodi le tako, kakor' to zahteva gledališko občinstvo! Pa prav ittč drugače!! Ako se to zgodi, ne bo več 11. marcev in tudi kinematografa nam ne bo treba. Iv. K. Op. ured. Z Izvajanji g. pisatelja o kinematografu se popolnoma ne strinjamo. Prav. ie, 'da se slišijo tudi pomisleki Trst. Volitve v občinski »ret trtaiUl. Nasprotniki sc za ktoinje vt*0ive v občinski svet trla*ki le dol?o fcaia sem pripravljajo. Oni bi nas hoteli pri letošnjih volitvah popolnoma udariti, pritisniti k tlom. Ni jim prav, da imamo tudi mi Slovenci zastopnike v omenjenem zastopu; oni bi hofeli gospodarili po svoji volji, brez kontrole. A mi jim povemo že visaprej, da se bridko varajo. Pri letošnjih volitvah Slovenci ne bomo spali, spali tudi poprej nismo; odkar smo pro-bujeni, živimo, imamo odprte oči. Doba, ko se Slovenec m zavedal, da je Slovenec, doba, ko je bil slov. narod za svoje pravice brezbrižen, ko jih ni niti poznal, je minula. Sedaj smo probujeni in vemo, kaj je naša dolžnost. Je sicer precej še zaspanih, ampak prisilili jih bomo, da sc zbudijo tudi oni. Vsi moramo delati, vsi od prvega do zadnjega moramo v boj, kajti le vztrajno in resno ter navdušeno delo nas bo rešilo, Nihče, ki narodno čuti, naj pri letošnjih volitvah ne miruje; vsak naj dela po svojih močeh, po svojih zmožnostih. Pripravimo se na boj, glejmo, da dosežemo zadostno število zastopnikov, ki bodo zastopali in branili v občinskem svetu naše pravice. V boj, na delo! Stene vstajajo. Jožef Patrone ima pri Sv. Ivanu (trž. okolica) dve mali vili pod štev. 1822. Ena izmed teh je popolnoma prazna, druga pa. katera je prirejena samo za poletno stanovanje, je opremljena z pohištvom. — V četrtek ponoči so prišli tatovi k oni vili, ki je opremljena in so se lotili takoi dela. Najprej so predrli stene hleva, ki je prizidan vili in spravili na »varno« 20 kokošij. Nato pa so začeli vrtati zid. da bi prišli v vilo. — Vrtali so in vrtali, toda zid se jim je zazdel predebel in zato so popustili prvotno misel. Poizkusili so svojo srečo pri oknu. Pričeli so lomiti oknice, da bi na ta način našli vhod v stanovanje. — Sedaj pa so imeli smolo. Ropot je zaslišal Franc Zavnič, ki je spal v prvem nadstropju in čuval vilo. Čuvaj je vstal iit poslušal. Udarci tatov so nadaljevali, Tedaj je stopil k oknu in zaklicali »Redarji, tatovi so tu!« V tem hipil je zagledal Zavnič, kako sta se zge-nili dve senci. Tatova sta začela lomastiti čez ograje in naposled sta izginila v noč. Čuvai ;c šel pogledat, kaj so lopovi storili, in v svoje začu-* deriej je zagedal velike luknje v zidu. — Opravi se je in šel na policijo na* zrn,nit spretnost lopovov, ki pa st;i bila že davno na varnem. Iz Sv. Križa pri Trstu. Socialno-deirokratični terorizem. Veliko klošarjev iz Sv. Križa hodi delat v Nabrežino. Socialni demokratje so do danes veliko narodnih klesarjev prisilili, da so se morali organizirati pri njih. V zadnjem času pa se ju začelo svitati tudi pri klesarjih. Zavzela se je za njih Nar. del. organizacija. ki je ustanovila v Sv. Križu podružnico. In oni klesarji, ki so bili pod pritiskom organizirani pri socialnih demokratih, se pridružujejo Nar. del. organizaciji. Toda socialni demokratje jim žugajo, da bodo izgubili delo vsi oni, ki ne marajo biti pri njih organizirani. Dne 10. t. m. se je pripetil prvi slučaj, ki je velika vnebovpijoča krivica. Delavec Ivan Pence iz Sv. Križa je bil namreč vsled socialno-demokratičnega terorizma odpuščen iz službe. Bil je v službi pri podjetniku Benvenutti v Nabrežini. Ko pa so socialni demokrati izvedeli, da je organiziran v Nar. del. organizaciji, so grozili, da stopijo v štrajk, ako podjetnik ne odpusti tega delavca. Povelje, da morajo tako postopati, imajo seveda! od tajnika klesarske organizacije' Albina Ivantschaa Omenjenii delavec Ivan Pence. je moral z ozirom na to zapustiti delo. Prišel je ob kruli zaradi socialnih demokratov, katere prav nič ni sram tako postopati napram delavcu. Ko je podružnica N. D. O. v Sv. Križu izvedela, kaj se je zgodilo, je poslala takoj zastopnike v Trst, ki so celo zadevo naznanili centrali N. D. O., katera je nemudoma napravila ovadbo. Teroristi bodo torej kaznovani zaradi izsiljevanja. Tudi pri zidarski obrti se je vršila lansko leto taka gonja. 'Poda N. D. O. je nastopila odločno iij je razdrobila socialno demokratični terorizem. In tako bo tudi v Nabrežini pri klesarski obrti. Vsi oni, k' simpatizirajo z N. D. O. in so pri socialnih demokratih samo pod pritiskom, naj se pridružijo N. D. O. brez skrbi in bojazni, zakaj N. D. O. jih bo že branila in bo pustila social-no-demokratične hujskače ostro kaznovati. Vsaka krivica, ki se pripeti članom N. D. O., naj se nemudoma naznani odboru podružnice N. D. O. v Sv. Križu, ki bo sporazumno s centralnim vodstvom v Trstu nastopal proti vsem podobnim krivicam, kajti ta terorizem mara biti strt. .. A i l r i i Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. KOLIKO BOLNIH IN KANJEMH JF. V BLLGRADU. Belgrad, 16. marca. Po uradnem izkazu se nahaja v belgradskih bolnicah 1054 ranjenih in bolnih. DEPUTACIJE V SOFIJI. Sofija, 16. marca. Ministrski predsednik Gešov in predsednik sobranja dr. Danev sta sprejeta danes v zbornici 700, delegatov okrajev Si-listrija, Dobrič in Balčik, ko so pred-nesli svojo prošnjo in zahtevo, da naj jih vlada nikar ne izroči tuji državi, in da naj stori vse, da prepreči, da bi prišli ti kraji pod rumunsko oblast. Gešov in dr. Danev sta dala deputa-ciji zagotovilo, da bo bolgarska vlada pri odločujočih državah razložila vse želje in zahteve dcputacije, kot predstaviteljg naroda in vse mogoče storila, da obvaruje državo pred takšno krvavo amputacijo. Tudi radi vo-Jakov-iimakov že, ki prelivajo svojo kri v daljnih krajih za domovino, mora vlada h* bo tudi vse storila, da jih ne oropa domovine. Sploh pa upa bolgarska vlada v pravičnost velcr sil. da ne bodo dovolile sprememb taistega, kar so same z Rusijo vred pred 35 leti ustvarile. Sofija, 16 marca. Dr. Danev odpotuje v Petrograd, da bo prisostvoval razpravam konference, ki obravnava bolgarsko - rumunski spor. FRANCIJA JE MIROLJUBNA. Pariz, 16. marca. Pri vojaških paradah, kjer jc bil predsednik republike predmet splošnih ovacij, je taisti se izrazil, da se Francija hoče obdržati na vsi višini, kot jc in da-jo pri vseli njenih pripravah vodijo edi-r»o le miroljubni nameni. Miroljubna •»olitika bo politika Francije tudi v zanaprej. PREBIVALSTVO JE ZADOVOLJNO. Pariz, 16 marca. Predsednik z vojnim ministrom in senatom je imel pomladansko inšpekcijo armade, ob kateri priliki je bil od prebivalstva burno pozdravljati. GRŠKE ZMAGE. Atene, 16. marca. Ob burnem pozdravljanju prebivalstva so zasedle grške čete otok Samos. Atene, 16. marca. Korespondenčni urad poroča, da so grške čete zasedle Premeti; Turške čete so se umaknile v Berat. DEPUTACIJA IZ JANINE. Atene, 16. marca. Pred prestolonaslednika Konstantina je prišla iz Janine deputacija obstoječa iz župana, maftija in notablov, ki so prestolonaslednika poprosili, da bi prisostvoval pri Te Deum, ki se bo obhajal v mestu. Prestolonaslednik je želji ugodil. FRANCOSK’ PARNIK FREICYNET. Pariz, 16 marca Od Turkov zadržana ladja »Freicynet« je bila preiskana in ker se ni našlo na njej nič kontrabanta je bilo odrejeno, da se Izpusti. REVOLUCIONARNI ČASTNIKI. Carigrad, 16. marca. Skupina častnikov je podala velikemu vezirja memorandum, kjer se pravi, da poslednja rnladoturška revolucija n) državi čisto nič koristila In se je sedaj vlada izkazala za nezmožno voditi stranko države in da naj zato odstopi In prepusti usodo države boljši in energičnejši vladi. POGOJI ZAVEZNIKOV IN MINISTRSKI SVET. Carigrad. 16. marca. Ministrski svet se je pečal o mirovnih pogojih zaveznikov in dal nato turškim zastopnikom nove inštrukcije. HAMIDIJE. Carigrad, 16. marca.. Tukajšnji listi poročajo, da je križarica Ha-midie pasirala arhipel. ZOPET KOLERA. Berlin, 16. marca L. A. poroča, da so se slučaji kolere v poslednjem času v Drinopolju tako pomnožili, da preti resna nevarnost. Carigrad 16. marca. Včeraj sta se pojavila dva slučaja kolere. TURŠKI LISTI IN POGOJI ZA- VEZ^KOV. Carigrad. 16. marca. Tukajšnje - časopisje se z velikim ogorčenjem peča z mirovnimi pogoji zaveznikov. Posebno »predrzna« sc mu zdi zahteva po kapitulaciji pripadnikov bal-kanskiji držav, kot (udi zahteva po privilegijah pravoslavni* OPOZICIJA V SOBRANJU. Sofija, 16. marca. Včerajšnja izjava ministrskega predsednika Ge-šova je bila predmet razpravljanja. Vodje opozicije so se izrazili, da zasluži država pomoč in da ji to pomoč tudi dajo na razpolago. AKCIJA HAMIDIE, SRBSKO ČASOPISJE IN SRBSKO JAVNO MNENJE. Belgrad, 16. marca. Akcija kri-žarice »Hamidie« se različno presoja iti je splošno predmet razpravljanja. Nekateri trdijo, da je akcija v najožji zvezi z avstrijsko-albansko politiko. »Politika« prinaša vest, da so avstrijski pristaniški »radi dali Hamidie varstvo, i