SAMOUPRAVNA PREOBRAZBA KULTURE
Zrahljani stiki z uporabniki
Delegatom za skupščino samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Ljubljana Center je bilo na prvi seji v novem mandatu predloženo poročilo, ki je nastalo na podlagi poročil o delu vseh občinskih kulturnih in Ijubljanske kulturne skupnosti ter prika-zuje oris dejavnosti, dogajanj, dosežkov in problemov na področju kulture v Ljubljani za obdobfe delovanja prvega tnandata samoupravnih interesnih skupnosti.
Tak prikaz nam omogoča celovit pregled prizadevanj, ki so bila včasih uspešna in so 'izkazana v dosežkih na po-dročju kulturnih dejavnosti deloma pa ne in odražajo na ta način še vedno mnogo odpr-tih in nerešenih vprašanj na področju kulture v Ljubljani.
Nosilcem samoupravne kulturne politike so bile te-meljne naloge začrtane z Za-konom o kulturnih skupno-stih in samoupravnimi spora-zumi o ustanovitvi občinskih interesnih kulturnih skupno-stih.
Ze z samim samoupravnim sporazumom o ustanovitvi je bilo v nekaterih elementih za-stavljeno delovno področje občinskim kulturnim skup-nostim. Tako so naloge občin-skih kulturnih skupnosti predvsem v naslednjem;
-  načrtovanje kulturnih de-javnosti v posameznih obči-nah;
-  spodbujanje   kulturnega dogajanja v delovnih organi-zacijah;
-  spodbujanje   kulturnega dogajanja v KS;
-  izpeljava dogovarjanja o programih kulturnih dejavno-sti;
-  skrb za zagotavljanje po-trebnih sredstev;
-  nadzor   nad   uresničeva-
njem dogovorjenih     progra-mov;
-  povezovanje s kulturnimi skupnostmi drugih občin;
Z namenom uresničevanja določenih skupnih interesov, pravic in nalog je bila usta-novljena še ljubljanska kul-turna skupnost. Skupne nalo-ge, ki so ji bile zaupane so predvsem v povezovanju in usklajevanju skupnih intere-sov občinskih kulturnih skupnosti, s čimer bo zago-tovljena enotna politika kul-turnega razvoja mesta ter na drugi strani enakomernejša razporeditev v vseh občinah.
Problematika in organiziranost kulture
V prikazu problemov, ki so zavirali polni razmah samo-upravne kulturne politike in iz nje izhajajoče kulturne ustvarjalnosti ugotavljamo, da jih v preteklem obdobju ni bilo malo. Elementi te proble-matike so bili predvsem v:
-  razmeroma  šibki in ne-funkcionalni medsebojni po-vezanosti področja kulturno-umetniške dejavnosti z zdru-ženim delom in iz tega izhaja-jo pomanjkljivosti - glede dogo-varjanja in svobodne menjave dela;
-  skromen  delež kulturne osveščenosti, kulturne politi-ke in načrtovanja kulturnega razvoja v temeljnih organiza-cijah združenega dela in kra-jevnih skupnostih;
-  odsotnosti    poglobljenih vsebinskih razprav, razgovo-rov in kritike;
-  razdrobljenosti in medse-bojni   nepovezanosti   sestav-nih delov kulturnega življe-nja;
-  pereč gmotni položaj kul-turno-umetniških dejavnosti, kar je imelo za posledico pro-bleme pri uresničevanju pro-gramov, nagrajevanju delav-cev,   spodbujanje   k   novim ustvarjalnim dosežkom ter re-ševanja prostorske problema-tike.
Zato se je v preteklem ob-dobju najčešče razpravljalo ravno o navedeni problemati-ki in načinih reševanja le-te. Že v letu 1975 je bilo odprto vprašanje organiziranosti kul-turnih organizacij ter njihovih dejavnosti v Ljubljani. Ra-zmišljanja so bila predvsem v smeri integracijskih procesov na gledališkem, glasbenem, likovnem in knjižničarskem področju, kar naj bi imelo za posledico boljšo kvaliteto in smotrnejšo porabo sredstev. Kljub dogovorjenim stali-ščem in začetim akcijam pa z dosedanjo konkretizacijo do-govarjanja ne moremo biti za-dovoljni.
Eden od objektivnih vzro-kov neizvajanja vseh dogo-vorjenih stališč, pri naporih za boljšo organiziranost kul-turnih dejavnosti in stabiliza-cijskih prizadevanj, so v sla-bih prostorskih, kadrovskih, materialnih in tehničnih mož-nostih. Vendar nam nekatere dobro začete ali izpeljane ak-cije potrjujeio, da bi se dalo kljub navedenim razlogom narediti na tem področju več konkretnega.
Artur Boroje