334
Ozir po svetu.
Ljudojedeži ali psoglavci v jutrovi lndii.
Bataz-i (tako se imenuje odo koleno, ki ljudi žre) v jutrovi Indii so strašno divji ljudje, kteri se zmiraj vojskujejo. Čuvaj luke morskega mesta Pinang-a je bil z enim njih poglavarjev v bližnji rodbini. „Kader sem se z njim pogovarjal", pripoveduje nek britišk popotnik v svojem potopisu, „stopi visok nič prav častitljiv mož v kočo tega čuvaja, ki mi ga kakor jedoega uar serčnejšega lovca in nar več lakomnega ljudijedeža popiše. Poprašam ga več stvari, na ktere mi je prav z veseljem hitro in natanko, kakor se mi je zdelo, odgovarjal. Za resnic) mi je terdil, da je meso mladih mož sladko in gojno (sočno), meso moža pa, kterega lasje so začeli že sivi prihajati, je med vsim najbolje."
Na dalje pravi ta popotnik: „Nekaj časa potlej sem se zopet v novic znašal v deželi teh ljudojedežev, in sem se prav naglo prepričal, da nisem mogel resnice tistega nič več dvomiti, kar sem poprej slišal. Jeden poglavarjev mi da človeško glavo, ktero so nekaj dni poprej oglodali; pokaže mi tudi šestero žen in dvoje otrok, ktere so prihranili, jih pervi praznik pojesti. Bataz-i se mi niso malo čudili, ko sem jim rekel, da dvomim, da oni radi človeško meso jedo. Vendar pristavijo, da je začela ta navada per njih bolj in bolj redka prihajati; pa vendar pojedo tiste, ktere so v vojski vjeli, ne toliko zavolj dobrote mesa, ali se s tem hraniti, ampak le samo zavoljo velikega sov-ražtva do njihovih nasprotnikov. Njih prestojnik „Xaja Tana Java" pa je tako tega živeža navajen, da, ako ne je vsaki dan človeškega mesa, narstrašnejše bolečine v trebuha občuti, kterih ne more drugače potolažiti, kakor s to jedjo. Ako nima nobenega vjetega več, pošlje svoje služne na človeški lov, da vjamejo kakega moža v kakem bolj daljnem kraji in ga umore, njegov život razsekajo, na bambusove palice nasade in v zemljo zakopljejo, kjer čez kaj dni bolji in sladkeji okus dobi."
335
Kadar Bataz-i v vojsko gredo, vzamejo vselaj vrečo polno soli in eitron s seboj, da morejo meso svojih sovražnikov mahoma frišno za živež pripraviti. Kieri najpervi kakega sovražnika prime, ima pravico, s svojimi zobmi kos mesa z njega odgrizniti, ktero si potem v najljubšo jed pripravi. Glavo mu brez odloga odrežejo, in ti peslajuarji serkajo lakomno se toplo vrelo kri, deržaje glavo za lase nad svojimi astmi.                                     Sajovec Jakob.