L0VENSK1 GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9 —, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: Cela straa Din 2000'—■, pol strani Din 1000'—» četrt strani Din 500"—, 'Is strani Din 250"—, 'In strani Din 125—« Mali oglasi vsaka beseda Din l-—* Poganstvo zoper hr&ansfvo. Nemški nacionalizem kot pretiranost narodnostnega načela je neskladen z moralnimi načeli krščanstva. Kako poguben je, je dokazala nekdanja avstrijska monarhija, ki je radi njega propadla. Po propadu Avstrije se je ta nacionalizem naselil v Nemčiji. V vsenemškem duhu v Avstriji vzgojeni Adolf Hitler je njegov najizrazitejši predstavnik in njegov najuspešnejši organizator. S smotrenim organizacijskim delom, zlasti med mladino, je nemški narodni socializem,, kakor se sedaj imenuje nemški nacionalizem, kmalu dosegel krepek razmah. Med odraslimi pa se ni mogel tako močno uveljaviti. V dobi demokracije je dosegel pri volitvah tudi v najugodnejšem položaju nekaj nad 40% glasov. Ne po svobodni odločitvi ljudstva, marveč z revolucionarno diktaturo, ki jo je omogočila nesposobnost najvišjih činiteljev v državi, je zavladal nad nemškim narodom. Ko ugasne demokracija, ugasne z njo osebna in družabna svoboda. V Nemčiji so to bridko preizkusili posamezniki in vse ljudstvo. Narodno-socialistična diktatura je pogazila v Nemčiji vse svoboščine, med katerimi zavzema prvo mesto svoboda ve sti. V tem je bila v prvi vrsti prizadeta tista veroizpoved, ki polaga na vest največjo važnost, in to je katoliška vera in Cerkev. Svoboda za krščansko vero in njeno udejstvovanje na svetu: to je bila zahteva katoliške Cerkve že od apostolskih časov. S to zahtevo so stopili pred takratne svetovne mogotce po posameznih državah apostoli in njihovi učenci. Od te svoje zahteve niso nikdar odstopili niti za las, rajši so šli v smrt, kakor da bi priznali sužnost krščanstva svetni oblasti. Boga je treba bolj slušati kot ljudi: to je bilo njihovo geslo. To je ostalo od apostolskih časov vrhovno navodilo za vse zveste in zavedne katoličane. Narodni socializem hoče po vse zasuž niti katoliško Cerkev v Nemčiji, pravic bi imela le toliko, kolikor jih dovoli samo-oblastni gospodar svoji brezpravni sužnji. To pa* je zanikanje katoliške Cerkve, njenega bistva in njene naloge. Cerkev je od Boga ustanovljena družba z določenim na menom zveličanja ljudi in s primernimi sredstvi, da se doseže ta vzvišeni namen. V tem oziru je katoliška Cerkev samostojna, od državne oblasti neodvisna družba. Tega pa narodni socializem s svojim poganskim pojmovanjem naroda in države noče priznati. Tako so kmalu po prevzemu oblasti v Nemčiji med njim in katoliško Cerkvijo nastopili spori. Izpočetka se je čutila ta stranka nesigurno ter je zato sklenila konkordat z rimskim pape žem. Komaj pa se je začutila varno v sedlu, je začela prezirati posamezna določila konkordata, zlasti določbo, ki zajam-čuje katoliški Cerkvi neovirano pravico do vzgoje katoliške mladine. Vedno bolj so se gazile konkordatno in postavno zajamčene pravice Cerkve in katoličanov. Papež Pij XI. je s posebno okrožnico, ki jo je izdal dva dni po prazniku sv. Jožefa, opredelil zmote in zablode nemškega narodnega socializma ter protestiral zoper krivice, ki jih prizadeva narodno-socialistični režim katoliški Cerkvi. Odgovor na to okrožnico je bilo še hujše preganjanje duhovnikov in redovnikov. To preganjanje je dobilo tako ogabne oblike, da je proti njemu javno protestiral v imenu vesoljnega katoličanstva kardinal Mundelein v Chicagu. V svojem govoru duhovščini je opozoril na to, kako se je Nemčija med svetovno vojno razburjala radi propagande zoper njo ter je vse obtožbe proglasila kot klevete. Kar pa se sedaj počenja zoper katoliško duhovščino v Nemčiji, je nesramno klevetanje, zoper katero Cerkev nima sredstev, ker je brez moči in brez pravic. Kardinalu je odgovo- ril znani širokoustni propagandni mini« ster dr. Goebbels v tako prostaškem to* nu, da je kulturni svet nad njim zastrmel. Kako so sedanji narodno-socialistični mogotci izgubili vsak čut dostojnosti itt vsak smisel za pravico, dokazuje Goebbel-sova izjava:. »V Nemčiji ni problema (vprašanja), ki bi se o njem ne smelo javno razpravljati.« Vso hudobnost to laži spričuje dejstvo, da je oblast zaprla vse katoliške tiskarne ter zaplenila vso njihovo premoženje ter da katoličani nimajo nobenega lista več, v katerem bi so mogli braniti; celo povse nabožni listi so ustavljajo drug za drugim. Nekaj pa so javno razpravlja po nemškem časopisju, ki je brez izjeme narodno-socialistično ali pa mora služiti režimu, in to so ostudne lazi zoper katoliško duhovščino in zoper katoliško vero. Ponavlja se torej to, kar je uganjalo poganstvo zoper krščanstvo v prvih stoletjih, ko se je pojavila in razširjala katoliška vera po svetu. Širile so se naj-ogabnejše laži zoper katoličane. Nemško poganstvo ponavlja te metode, pa bo s svojimi klevetami in s svojo surovo nasilnostjo prav tako propadlo, kot je propadlo starodavno rimsko poganstvo. DRŽAV V NAŠI DRŽAVI Stojadinovič-Koroščeva vlada za povzdi-go trgovskih odnošajev z drugimi državami. Ob priliki vrnitve našega trgovskega odposlanstva, ki je sklepalo trgovske pogodbe s skandinavskimi državami, je podal ministrski predsednik časnikarjem kratek opis, koliko je že storila sedanja vlada za zboljšanje trgovskih odnošajev in predvsem s severnoevropskimi ter severnoameriškimi državami. Lani že je zaključila vlada trgovska pogajanja z Anglijo. Tem je sledila trgovska pogodba s Holandsko in severnoameriškimi državami. Sedaj so pa bila zaključena pogajanja z Dansko, Norveško in Švedsko. V najkrajšem času bodo urejena gospodarska razmerja z državami bližnjega vzhoda ter z Južno Afriko in Južno Ameriko, odkoder dobivamo razne sirovine, a te države niso kupovale od nas doslej ničesar. — Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je sklenil ustanoviti pri zunanjem ministrstvu stalen medministrski odbor za enotno trgovinsko politiko. V tem odboru bodo zastopana naslednja ministrstva in ustanove: finančno, trgovinsko, kmetijsko, prometno, vojno in ministrstvo za gozdove in rudnike, zavod za pospeševanje zunanje trgovine, Privilegirane delniške družbe za izvoz poljskih pridelkov, državne nabave in dolgovi, devizna vprašanja, Narodna banka. — 13. junija se bo vršila na Reki prva seja jugo-slovansko-italijanske trgovske zbornice. V DRUGIH DRŽAVAH Svet Društva narodov zaključil seje. V, Ženevi so bile 29. maja zaključene seje sveta Društva narodov, ki bi naj bil rešil ali vsaj omilil vprašanje španske državljanske vojne. Uspeh teh sej je velika ničla in je izražen v pozivu na vse države, naj skušajo, da pride na Španskem že enkrat do izmirjenja. Kakor svoj čas Abesi-nijo, rešuje Društvo narodov sedaj Španijo, ki gre naprej po bratomorni poti, dokler ne bo vsa dežela izmozgana, opusto« šena ter požgana in izropana — oba vojskujoča se tabora pa do popolne onemoglosti zdesetkovana. Nemški zunanji minister obišče balkanske države. Nemški zunanji minister baron Neurath se je podal ta teden na važna potovanja po prestolicah Balkana. Obiskal je Belgrad, Sofijo in bo najbrž tudi Bukarešto. Na povratu se bo oglasil v Budimpešti. Pri tem potovanju gre za poglobitev gospodarskih in političnih odnošajev balkanskih držav z Nemčijo. Berlinski politični krogi pripisujejo Neuratho-vim obiskom velik pomen. niji. Po teh predlogih bi naj kontrolna brodovja Anglije, Francije, Nemčije in Italije onemogočila vsak dovoz tako rdeči kakor nacionalistični Francovi vladi. Na vsaki nadzorni ladji bi naj bil po en častnik ostalih treh velesil kot opazovalec, če vrši ladja res kontrolo v pravem smislu. Vojne ladje štirih velesil imajo pravico, da lahko priplujejo v vsako rdečo ali nacionalistično luko. Če bodo velesile osvojile nemške predloge, ki so pogodu Italiji a ne Angliji, potem bi bilo mogoče prisiliti španska vojskujoča se tabora, da se umirita in bi bil omogočen odvoz prostovoljcev iz rdečih in Francovih postojank. Letalska bitka v višini 2000 metrov na španskem bojišču. Nad gorskimi vrhovi Guadarame je došlo 2. junija do hude letalske bitke med nacionalnimi in rdečimi letali v višini 2000 m. V srdite boje je bilo na obeh straneh zapletenih 70 bombnikov in lovcev. Skraja so posegale v borbo v zračnih višinah s tal strojnice in topništvo, a so pozneje gledalci z zemlje prepustili letalcem, da sami odločijo, kdo bo zmagovalec. Zmagali so slednjič nacionalisti, ker so imeli hitrejše lovce in so se morali rdeči piloti umakniti. Sestreljenih je bilo deset vladnih bombnih letal in sedem lovcev, nacionalisti pa so izgubili pet lovcev, ki so obstreljevali rdeče iz prevelike bližine. Piloti sestreljenih letal so imeli toliko časa, da so se poslužili padal, a so pristali največ za nacionalističnimi postojankami in so bili ujeti. Občutna zguba za nacionaliste. Nacionalistični general Emilio Molla, poveljnik armade na severnem baskovskem bojišču, je zašel na oglednem poletu s svojim letalom v meglo, padel na zemljo in se je ubil on, dva generaištabna častnika in oba pilota. Naslednik smrtno ponesrečenega generala Molle. Smrtno z letalom ponesrečenega generala Mollo so začasno pokopali v Sa-lamanci. Pozneje bo njegovo truplo prepeljano v njegov rojstni kraj v Pamplono. Naslednik rajnega Molle je postal general Fides Davila, ki velja za vojaškega strokovnjaka in poleg generala Franca za najboljšega organizatorja nacionalne vojske. Bivši angleški kralj se poročil. Bivši angleški kralj Edvard VIII., sedaj vojvoda Windsorski, se je poročil 3. junija v gradu Conde na Francoskem z gospo Simpso-novo. Poroka se je vršila v najožjem krogu in se je niso udeležili člani angleške kraljevske hiše. Stalin nadaljuje čiščenje s streli in ječami. Po poročilih iz Varšave je čeka ali tajna policija na Stalinovo povelje ustrelila Jana Samernika, podkomisarja za vojno in namestnika maršala in vojnega ministra Vorošilova. Ustreljeni je bil prijatelj Vorošilova, a ni bil po volji Stalinu, ker se ni strinjal z zapiranjem in streljanjem onih vodilnih politikov, kateri so bili nasprotniki Stalinovega režima. Dalje so bili aretirani radi korupcije in poneverb v milijonih uradniki poljedelskega komisa-riata ter ravnatelj državnega žitnega zavoda Iščenko, ki pripada še Leninovi gardi. V Keru na Krimu se zagovarjajo pred sodiščem štirje člani vlade krimske republike radi izsiljevanja, poneverbe in podkupovanja. Čeka je odkrila protistalinsko zaroto v Uzbekistanu. Več zarotnikov je že bilo ustreljenih. — V Azovu ob Azov-skem morju so razkrinkali zarotniško organizacijo in so pahnili v ječe 300 ljudi. Vsi zaprti bodo prišli pred višje sodišče in bodo po stari boljševiški praksi ustreljeni. Občo pozornost vzbujajoče aretacije v sovjetski Rusiji. Zgoraj omenjeno poročilo o Stalinovem čiščenju moramo še izpopolniti v toliko, da je bil v Moskvi aretiran maršal Tuhačevski, o katerem je bilo prvotno sporočeno, da je bil imenovan za armadnega poveljnika ob Volgi. Stalin ga sploh ni pustil na novo določeno mesto, ampak ga je vrgel sedaj v ječo. V Moskvo je bil poklican tudi maršal Blucher, poveljnik sovjetske sibirske armade in organizator ruske vojske proti Japonski. Najbrž bo tudi Blucher delil usodo Tu-hačevskega. — Dalje sta bila v Moskvi aretirana znana sovjetska diplomata: Ka-rakan in Rosenberg. Karakan je bil pomočnik komisarja za zunanje zadeve, nato poslanik na Kitajskem ter v Turčiji. Rosenberg je bil zastopnik Rusije v Parizu ir v Madridu. Nov veter od zgoraj na Japonskem. Zadnjič smo poročali, da je odstopila vlada generala Hajašija, ki je dobila nezaupni: co naroda pri zadnjih volitvah. Japonski cesar je poveril nalogo za sestavo nove vlade princu Konoje. Novi zaupnik dvora bi naj sestavil vlado, kateri bi se ne pro-tivili generali in bi ji ne nasprotovale večinske stranke. Konojeva vlada bi naj bila prehodnega značaja iz vojaške diktature v redno parlamentarno življenje, ki edino ustreza volji ter zahtevam naroda. Princu Konoje je uspelo, da je sestavil vlado, katera je prevzela 4. junija posle. BATERIJE CROATIA žepne anodne-ogrevače, izdeluje samo domača ivornlca IVAN PASPA I SINOVI Ue»ES, H9TURASKA 69 Nemški vojni minister v Italiji. Nemški vojni minister Blomberg se je pripeljal 2. junija z letalom v Rim. Pri sprejemu na letališču je bil navzoč Mussolini, maršala Badoglio in De Bono ter državni pod-tajniki za letalstvo, mornarico in vojsko. Kralj in cesar Viktor Emanuel je sprejel vojnega ministra v daljši avdienci. Koj za tem je imel Blomberg razgovor z Musso-linijem. Ogledal si je v Rimu več vojaških ter fašističnih ustanov, prisostoval je velikim vojaškim vajam in se je udeležil parade vojne mornarice v Napulju. Prekinjeni odnošaji med Vatikanom in Nemčijo. Nemški hitlerizem je zablodil v divjanje proti katoliški Cerkvi in njenim ustanovam tako daleč, da so prekinjeni odnošaji med Nemčijo in Vatikanom. Berlin je zapustil papežev nuncij, Vatikan pa nemški poslanik. Hitlerjeva vlada je s svojimi kulturno bojnimi dejanji poteptala vse določbe pogodbe ali konkordata s sv. Stolico. Nemški režim je zatrl celoten katoliški tisk, ki je bil med katoličani po Nemčiji zelo razširjen. — Naperil je bog-znaj koliko sodnih obravnav napram vsem duhovnikom, ki niso soglašali z narodno-socialističnim divjaštvom in jih je že bilo mnogo obsojenih na 10 do 15 let radi povsem izmišljenih podtikanj. Hitlerjeva ministra dr. Goebbels in dr. Frick sta v zadnjem času v javnih govorih sramotila katoliško Cerkev in katoličane radi tega, k£F se je zavzel za nemško preganjano kato-lištvo čikaški kardinal Mundelein. Višek brezobzirnosti napram konkordatu je dosegla Hitlerjeva vlada s tem, da je izključila katoliško Cerkev od vzgoje mladine. Vzgoja mladine je po pojmovanju hitle-rizma izključno zadeva nemške države in se mora vršiti po naukih narodnega socializma. To načelo se mora izvesti v vseh predmetih, torej tudi v verouku. Iz verouka se morajo črtati in se ne smejo v šoli razlagati vsi tisti nauki, ki nasprotujejo nravnostnemu čutu nemškega plemena — semkaj spada večji del sv. pisma. Španijo hočejo čisto zapreti od morske strani. Zadnjič smo poročali, kako so izzvali rdeči španski letalci Nemčijo, ki je dala v odgovor na napad na nemško bojno kontrolno ladjo »Deutschland« bombardirati pristaniške naprave v rdeči luki Almerija. Za temi izzivalnimi dogodki je tičala sigurno sovjetska Rusija, katera je hotela s pomočjo rdeče Španije uprizoriti krvav spor med francosko-angleško zvezo na eni in nemško-italijansko zvezo na drugi strani. Sovjetom so prekrižali račune Angleži, ki so pomirili Nemce v toliko, da so se zadovoljili z obstreljevanjem Alme-rije. Radi zgoraj omenjenih dogodkov v španskih vodah sta Nemčija in Italija iz-topili iz londonskega odbora za nevme-avanje v španske zadeve. Nemčija je predložila sedaj po svojem zastopniku v Londonu predloge, ki bi naj pripomogli do zaključka bratomornega klanja v Špa- Zopet 1? ©Min Zadnjo nedeljo so se vršile v Sloveniji volitve v 17 občinah. V vseh 17 občinah je zmagala JRZ. Na štajerskem: Hoče pri Mariboru: JRZ je dobila 22 odbornikov, skupna opozicija 2. Cezanjevci pri Ljutomeru: Vložena je bila samo lista JRZ, ki je dobila vseh 18 odbornikov. Mislinje pri Slovenjgradcu. JRZ vseh 24 odbornikov. Slovenska Krajina: Beltinci: Prva lista JRZ 3 odbornike, druga lista JRZ 25 odbornikov; prva lista opozicije 2, druga 0. ¥ taboru JRZ. Bogojina. Prva lista JRZ 3, druga JRZ 12, tretja lista JRZ 3 odbornike. Dobrovnik. Samo lista JRZ vseh 24 odbornikov. Gaberje. Lista JRZ 23, združena opozicija 1. Genteroviči. Lista JRZ I. 3, lista JRZ H. 12; skupna opozicija 3. Lendava: Lista JRZ 22, skupna opozicija 2 odbornika. Orešje. JRZ vseh 24 odbornikov. Poljana. Lista JRZ vseh 18 odbornikov, Na Kranjskem: Begunje (Logatec): Samo lista JRZ vseh 18 odbornikov. št. Vid nad Cerknico: Samo lista JRZ vseh 18 odbornikov. 9. junij 1937. ¡SLiUViiJINSKI GOSPODAR Stran 3. Ribno (pri Bledu): Samo lista JRZ vseh 18 odbornikov. Javorje nad Škof jo Loko: Samo lista JRZ vseh 18 odbornikov. Poljane nad Škof jo Loko: Samo lista JRZ vseh 18 odbornikov. Trata v Poljanski dolini: Samo lista JRZ vseh 18 odbornikov. Ljudska fronta proti veronauku. Kako je vlada ljudske fronte v Španiji postopala ter postopa z versko vzgojo v šoli, je znano. Prepovedala je veronauk in vsako versko vzgojo v državnih šolah, zaprla vse zasebne verske šole, po komunističnih tolpah dala razrušiti samostanske šole ter pobiti duhovnike. Ljudska fronta v Franciji kajpada do takih skrajnosti ne more iti. Je pa do verske vzgoje mladine sovražno razpoložena. Kakor znano, so državne šole v Franciji povse brezverske; učitelji, ki na njih poučujejo, so povečini socialisti in komunisti ter uživajo vso za-slombo pri sedanji vladi. Želja, ki preši-nja sedanje vlastodržce, je vpeljava monopola brezverske državne šole po vsej Franciji. Trn v peti so ljudskim fronta-šem verske šole v Alzaciji in Loreni. Ko sta po svetovni vojni ti dve pokrajini bili pridruženi Franciji, je nova državna oblast morala šole priznati, ker jih ščiti konkordat. Tudi Blumova vlada se jih ne upa naravnost odpraviti. Zato pa si je izmislila drugo sredstvo, da bi te šole oškodovala. Odredila je namreč, da morajo tisti otroci, ki obiskujejo te šole, ostati eno leto dalje v šoli, kot otroci, ki hodijo v brezverske državne šole. Torej kazen za prejemanje veronauka in verske vzgoje: eno leto dalje v šolo hoditi. Takšni so liberalci, marksisti in komunisti, ki se zbirajo v ljudski fronti. Njihovi liberalni in socialistični somišljeniki v naši domovini niso niti za las boljši. Ko bi imeli moč, Li postopali po vzorcih ljudske fronte v Franciji, še rajši pa po vzorcih rdeče Španije. Junaške mladenke. Narodnosocialistično nasilje v Nemčiji je vzelo katoličanom vsako orožje, da bi se branili. Celo papeževe okrožnice, namenjene razsvetljenju narodnosocialističnih zablod in obrambi najosnovnejših pravic katoličanov kot ljudi, se ne smejo razširjati med ljudstvom. Zgodilo pa se je, kakor poroča vatikanski list »Osservatore Romano«, da je v mestu Essenu sedem deklet, starih od 16 do 18 let, pred cerkvijo delilo te papeževe okrožnice. Niso se brigale za prepovedi policije, niso se plašile njenih groženj. Policija jih je zgrabila in začasno zaprla v župnišču z namenom, da jih kmalu odvede v zapor. Radi tega se je ljudstva polastilo veliko razburjenje. Zvonovi so zazvonili ter zaklicali na pomoč. Policija je iskala avto za p-3voz z-ačajnih katoliških mladenk v zapor, toda noben lastnik avtomobila ni hotel izpolniti te zahteve. Končno so našli v kraju, ki je bil oddaljen 7 km, avto, toda ljudstvo je preprečilo njegov prihod. Župan je zaman posredoval, policija zaman dajala obljube, da bodo mladenke kmalu izpuščene. Ljudstvo je zahtevalo: »Takoj jih izpustite!« Policija ni mogla drugače, kot da je ustregla ljudski zahtevi. Nato so ljudje z največjim veseljem sprejeli v svojo sredino junaške katoliške mladenke ter jih v zmagoslavju spremili do njihovih stanovanj. Cerkev gre naprej. Lanskega leta je Amerikanec Tomaž Coakley obiskal Evropo. Prepotoval je vse države. V svojem potopisu zabeležuje to, kar je najbolj vzbudilo njegovo zanimanje. Poseben predmet njegovega opazovanja so bile katoliške cerkve. Njihovo rastoče število je v posebni meri vzbujalo njegovo pozornost. V Rusiji, tako ugotavlja, število vseh cerkva nazaduje, v vseh drugih državah pa napreduje. Predvsem velja to o katoliški Cerkvi, ki povsod dobiva nove krasne cerkvene zgradbe. Coakley tako zaključuje svoje poročilo: »Cerkev gre naprej. Moderna gradbena umetnost glasno oznanja svetu, da se Evropa vrača k veri.« Nesreče. Smrtna nesreča v tovarni. V znani melj-ski tovarni g. Huter in drug v Mariboru se je zgodila zadnje dni smrtna nesreča. Ivan Cizej, predilniški mojster, je nadzoroval več strojev. Nesreča je hotela, da ga je zagrabilo transmisijsko jermenje za obleko in ga je pognalo ob zid, kjer je obležal s polomljenimi udi in s počeno lobanjo. Reševalci so hudo poškodovanega prepeljali v bolnišnico, a je že med prevozom izdahnil. Smrtonosen padec. Mariborski 64 letni cestni pometač Jakob Schafhalter je padel in si je zlomil rebra. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je podlegel poškodbi. Huda avtomobilska nesreča. Ko je peljal 3. junija tovorni avto Franca Seme-iiiča, prevoznika živine iz Gornje Radgo-fie? skozi Osek y Slov. goricah, mu je prijezdil nasproti posestnik Lovrenc Vogrin iz Brengove. Tik pred avtomobilom se je konj splašil in se zaletel v avto. Avtomobil je podrl jezdeca s konjem vred. Konj je obležal na mestu mrtev, hudo ranjenega Vogrina so prepeljali v zelo resnem stanju v bolnišnico. Nesreča osješkega pogrebnega avtomobila. Pogrebni avto mestne občine v Osje-ku je peljal v Kamnik krsto s truplom Ivana Česen, tovarniškega nastavljenca, ki je utonil pri nabiranju cvetlic v močvirju. Na prvem hribu za Slov. Bistrico je odpovedala na avtomobilu zavora in voz je pričel drčati navzdol. Šofer se je hotel izogniti nesreči in je zaokrenil avtomobil proti njivi ob cesti. Avto pa je zadel ob brzojavni drog, ga podrl in se je zaril končno v travnik. Šoferju in spremljevalcu se ni zgodilo nič, pač pa se je voz toliko pokvaril, da ni mogel nadaljevati vožnje. Krsto je prevzel drug mimo vozeči tovorni avto, ki je oskrbel prepeljavo v Kamnik. Smrtna žrtev avtomobilske nesreče. Zadnjič smo poročali o avtomobilski nesreči mariborskih izletnikov v Veleniku med Slov. Bistrico in Pragerskim. Najhujše Dve ženi - dva svetova .... ne pustim več, do bi se c. do bi se r oj Jonezek rol Z Volimi Otroci I" ,,Zo božjo voljo, zo Jo-, nezkovo umozcno oble-ko bi skoro morolo imeti krtočo iz žice I" „Kaj se, somo provo milo potre-bujesl" „ — dobrego SCHSCHTOvega MILA „JELEN" ne more nihčo več pogrešati, kdor je le enkrot spoznal to čisto in izdatne ^ilol" poškodbe je dobila 29 letna zasebnica Grt ta Riegler iz Studencev pri Mariboru, 1 je sedaj umrla v mariborski bolnišnici. Otrok ubit od električnega toka. Pavle Štafič, šestletni delavčev sinko iz Zapu pri Ljubljani, je nesel s svojim bratom po cesti mleko. Fantek je opazil na travniku cvetlico, skočil po njo in je stopil na od droga odtrgano žico z visoko napetostjo. Električni tok je Pavleta na mestu ubil. Zobar ponesrečil z ženo. G. Sabo, zobar v Radečah pri Zidanem mostu, se je odpeljal s svojo ženo na motornem kolesu proti Trbovljam. Na ozki cesti Zidani most— Hrastnik je zapazil na ovinku v zadnjem trenutku pred seboj motocikel s prikolico. Dr. Hugon Eckener, slavni graditelj nemških zrakoplovov, se pogaja v Združenih državah Severne Amerike za dobavo helijum plina, s katerim bodo za bodoče polnili nemške zrakoplove. Pri heliju je izključena eksplozija. Ker ni mogel več zaustaviti svojega kolesa, je za vozil v kup kamenja in je zadel z ročajem kolesa ob brzojavni drog. Sunek je prevrnil motorno kolo in pri padcu si je g. Sabo zlomil kost levega ramnega Bklepa in njegova soproga ima lažji pretres možganov. Poškodovana so oddali v bolnišnico v Brežice. Podlegla opeklinam. Poročali smo, da je zadela nesreča eksplozije 24. maja na stanovanju v palači banovinske hranilnice v Ljubljani učiteljico Albino Travnovo. Doma v sobi je čistila pri zaprtem oknu obleko z bencinom. Koj nato je prižgala plinski gorilnik v kopalnici. Vnel se je plin, ki se je bil nabral od bencina in povzročil eksplozijo, ki je razdejala stanovanje in je dobila Travnova hude opekline, katerim je kljub zdravniški negi podlegla 4. junija v ljubljanski bolnišnici. Brzovlak povozil voznika in dva konja. Pri postaji Brezovica v ljubljanski okolici se križata železnica in banovinska cesta. Trgovec Grebene iz Podpeči je poslal dne 3. junija zjutraj hlapca 20 letnega Jožefa Ogrinca zelo zgodaj zjutraj v Brezovico z dvovprežnim vozom po brusni kamen. Na omenjenem prelazu je zalotil voznika radi goste megle tržaški brzovlak. V trenutku trčenja lokomotive ob voz je imel Ogrinc Berlin bo slavil letos 700 letnico. Na sliki vidimo znamenita brandenburška vrata v Berlinu. Novi angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain. še kos kruha v ustih in so našli tudi v jarku kos kruha. Kruh je znak, da je fant povsem mirno zajtrkoval in niti najmanj ni slutil, da je že bil v objemu strašne smrti. Lokomotiva je zadela ob voz z brzino 80 km na uro. Hlapca je odbil sunek na levo, konja na desno, voz pa je suval stroj naprej, dokler ga ni razmetal na vse strani. Hlapec in konja so bili koj mrtvi. NOVA KNJIGA, KI JE IZŠLA V ZALOŽBI TISKARNE SV. CIRILA V , MARIBORU: Davorin Pet&nčič: »Svete Gore«, broš. 18 Din, vez. 28 Din. Smrtma nesreča šolskega upravitelja. Na Zaplani pri Vrhniki je pregledoval 35 letni šolski upravitelj Janez Hartman s svojim znancem samokres. Ravnal je z orožjem tako neprevidno, da se je sprožilo in ga je zadela krogla. Hitro so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je podlegel notranjim krvavitvam. Zapušča ženo z dvema otrokoma in mater. Smrtna nesreča otroka. Pri gostilni Ple-terski v Rajhenburgu je hotel prekoračiti cesto šestletni Rudi Samec. Pridrvel je motociklist, ki je otroka podrl in povozil. Hudo poškodovanega so oddali v bolnišnico v Krškem, kjer mu ni bilo več pomoči. BivSi nemški ministrski predsednik dr. H. Brüning se je vrnil lz Amerike na Angleško, kjer bo Imel na vseučilišču v Oxfordu predavanja. ■HMMMW C. ' ^WpSflK v» 'â^îSt^ Mw^iSmaSKS^i^-^: /M t * IKKÜMS HHWÉ M J- // JfrA i i5n m l r T Ii PIWITT : 0m Romunski prestolonaslednik Mihael se je mudil na obisku na Poljskem. Princa pozdravljajo poljske mladinske organizacije. Fantič utonil v Savi pri Krškem. Pri Krškem sta se podala v čolnu v valove Save dva fantiča, da bi dosegla drugi breg. Eden je veslal stoje v prednjem delu čolna, Marijan Kaplan je zadaj krmaril. Ko se je zaletel močan val ob čoln, je pobral s seboj krmilarja in Sava ga je odnesla. Razne požarne nesreče. V Goriškem vrhu pri Dravogradu je uničil ogenj Škor-jančevo hišo in je škoda prav znatna. Rdeči petelin se je pojavil, ko so pekli kruh. — V Št. Janžu pri Dravogradu je vsled preveč razgretega dimnika nastali ogenj vpepelil leseno hišo kočarice Marije Pok, ki je oškodovana za 15.000 Din. — V Nadgorici v ljubljanski okolici je zgorela Leopoldu Rožmanu domačija. Rozmanu je hiša že dvakrat pogorela pred vojno, tretjič je nastal požar leta 1920, zdaj je postal omenjeni dom zopet žrtev ognja. — V Vešeniku pri Slov. Konjicah je na večer nenadoma izbruhnil požar na strehi viničarije Antona Finka. V hiši je stanoval delavec Ludovik Petrin, kateremu je zgorelo vse in si je otel le golo življenje. Znamenito dirkališče za avtomobile pri Berlinu, kjer prirejajo največje mednarodne dirke. Za dirkališčem vidimo moderno upravfio poslopje. Razne novice. ZAVAROVALNINE »SLOVENSKEGA GOSPODARJA« Za preteklo tromesečje so bile izplačane sledeče zavarovalnine: Ivančič Anton, Predtrg 6, Laporje. Šilec Vinko, Selce 103, p. Sv. Barbara pri Mariboru. Lesjak Jakob, Podlože 59, p. Ptujska gora. Zaradi premalo plačane naročnine nista mogla biti deležna: Šešerko Matija, Sušeč Franc. Za informacije smo vprašali še pri nekaterih manj točnih prijavah. Zavarovalni odsek. »Kmetski list« — »štajerc«: zanimiva vzporeditev. ^Kmetski list« sam sebe lažnivo proglaša za kmetskega, isto je pred svetovno vojno delal ptujski »Štajerc«. Ko je 30. maja 1917 bila proglašena majska deklaracija, jo je »Štajerc« (giftna krota) strupeno napadal. Ko smo 30. maja 1937 praznovali njeno dvajsetletnico, jo je »Kmetski list« preziral, »štajerc« je zločinsko izrabljal kmečko krinko za razširjanje lažnivega svobodomiselstva in proti-slovenstva v podeželju, »Kmetski list« uporablja isto krinko za razširjanje liberalizma in protislovenskega JNSarstva. Duševni voditelj »Štajerca« je bil bivši marksistično-socialistični pristaš, pri našem »Kmetskem listu« pa mnogo zaleže in pomenja beseda bivših komunistov, organiziranih v komunistični stranki! Tako veporejanje nam je vsililo postopanje »Kmetskega lista« o priliki dvajsetletnice za slovenstvo in jugoslovanstvo velepo-menljive majniške deklaracije. Zmešalo se je kolesje, in sicer »Kmet-skemu listu«. V svojem zmedenem članku »Ob dvajsetletnici deklaracije«, ki o deklaraciji piše samo v člankovem naslovu, premleva »kmetski inteligent« staro, tisočkrat ovrženo laž, da je pokojni škof dr. Mahnič proglašal slovensko narodno zavest za nekaj poganskega. Ker ima laž kratke noge, ne more tudi »Kmetski list« z njo naprej. Če je slovenska narodna zavest nekaj poganskega, odkod potem dejstvo, da so se katoliški duhovniki borili za slovensko narodnost? Zgodovinsko dejstvo je namreč, da so bili in so katoliški duhovniki prvoboritelji za slovensko narodnost ter da pripada glavna zasluga za ohranitev slovenske narodnosti vprav katoliški duhovščini. In tako zmešano kolesje producirá (proizvaja) umske izdelke, ki naj služijo za duševno hrano podeželskemu liberalnemu življu! Priganjač za odpad. »Kmetski list« zadnji čas udarja vztrajno na odpadniški boben. V številki z dne 2. junija poroča iz nekega kraja, da se pripravlja več družin za prestop iz katoliške Cerkve v drugo. To poročilo se je kajpada porodilo iz želje, da bi se to zgodilo. Lepi katoličani, ki stoje za tem listom! Svarimo kmečko ljudstvo pred listom, ki dela za odpad od katoliške Cerkve. Odpad od katoliške vere je velik greh. Greh pa je tudi citati liste, ki ljudi navajajo k odpadu. Pri Mariboru naplavljeno truplo neznanca. Pri Poševi gramozni jami pri Mariboru je naplavila Drava truplo kakih 45 let starega neznanca. Truplo je prinesla Drava najbrž iz Avstrije. Nove elektrifikacije. Občina Dobova pri Brežicah bo dobila z okolico vred elektriko od banovinskih elektraren. Na ta način bo elektrificiran tudi Leskovec na Kranjskem nad Krškem. Od Brežic bo Pri osebah, ki jim ni mogoče veliko kretati, pa zaradi tega trpe na zapeki ln motnjah v prebavi, spremljanih na istočasnem pomanjkanju teka, nudi večtedenska kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša FRANZ - JOSEFOVE vode zjutraj na tešče in zvečer, predno ležete spat. Ogl. reg. S. br. 30474/35. zgrajen dva in pol kilometra dolg daljnovod. Pri brežiškem kolodvoru je že do* grajen transformator, ki bo preskrboval z elektriko vse kraje do hrvaške meje. Ba-novinske elektrarne bodo nadaljevale z elektrifikacijo od Brežic preko Bizeljske-ga in Št. Petra do Šmarja pri Jelšah, kjer. bo brežiški daljnovod zvezan z daljnovodom, ki bo vodil iz Celja mimo Šmarja do Rogatca. Nadaljevanje regulacijskih del ob Savinji. Dne 23. junija bo licitacija za tretjo etapo regulacijskih del ob Savinji od tako zvanega »Jungferšprunga« navzgor. Dela so predvidena na 2,308.000 Din in se bo regulacija raztegnila 800 m na dolgo. Država bo prispevala 500.CoG Din, banovina 1,058.000 Din, občina mesto Celje 450.000 Din in celjski cestni odbor 300.000 Din. Misijonski teden v Grobljah. V. nedeljo 13. junija otvoritev: ob 6 govor in sv. maša (kanonik dr. Tomaž Klinar), po maši otvoritev misijonske razstave pred Društvenim domom, ob 9 proslava 200 letnice kanonizacije sv. Vincencija Pavelskega, govori dr. A. Zdešar C. M., ob pol 11 prvo predvajanje misijonskega filma, ob 15 misijonska molitvena ura, ob 16 skioptično predavanje »Slovenski misijonarji«, ob 19 misijonski film. Študijska knjižnica v Mariboru. Za dobo od 10. junija do 8. septembra se uvedejo v študijski knjižnici nedeljene uradne ure kakor v ostalih mestnih uradih, čitalnica bo v tej dobi zaprta, knjige pa se bodo izposojale dvakrat na teden: vsako sredo od 8 do pol 13 in vsake ap-boto od 8 do 12. Eventuelne želje glede uporabo knjižnice v znanstvene svrhe naj se javijo ravnateljstvu. Obžalovanja vredni slučaji. Dva vloma. V noči na 3, junij je bilo v Mariboru v Kosarjevi ulici 52 od neznanca vlomljeno v stanovanje upokojenca K. Valha. Še neizsleden vlomilec je odnesel obleke za 4000 Din. — V Poljčanah je bil izvršen drzen vlom v manufakturno trgo- Prvi ranjenec Iz svetovne vojne V Szegedinu na Ma-djarskem je nedavno umrl 43 letni trafikant Franc Balla. Zadela ga je kap. Balla je bil prvi ranjenec in invalid v svetovni vojni. 30. julija 1914 se je prostovoljno javil k poizvedovanju v čolnu pri Smede-revu v Srbiji. Na vožnji Ičez Donavo pa je dobil strel v trebuh. Proglašen je bil takoj za invalida ter odpuščen L? vojaške službe. Vrana z briljanti V nekem dunajskem parku je zagledal neki časopisni poročevalec sredi tropa golobov črnega vrana. Ptič je sekal s kljunom vneto po bleščečem se predmetu, ki je ležal pred njim na Grofov jagar. Povest iz domačih hribov. 22 »Od kdaj?« »Nekaj tednov.« »To ni mogoče. Včeraj je bilo tri tedne, kar sem bil tu; tedaj te ni bilo.« »Prav danes tri tedne sem prišla... Kaj pa hočeš ti tu?« »Obiskati hočem bolnico. Menda veš, da mi je kakor mati.« »Vem. Nisem se koj spomnila. Pojdi!« Naglo je stopil v sobo k bolnici, za njim pa dekle. Cenca je že sedela v postelji, iztegnila je obe roki in veselo pozdravila: »Anza, moj Anza! Da si ti spet prišel! Koj sem te spoznala po .glasu.« »Kako vam je, mati?« je vprašal in ji krepko stisnil desnico. »Dobro mi je, kar je Veronika pri meni. Tako postrežbo imam zdaj, da si bolje želeti ne morem. Take je ni več, kakor je Veronika.« Dekle je močno zardelo in je hotelo oditi. »Ostani tu, Veronika!« jo je zaklicala Cenca. »Saj se morata vendar spoznati. — Glej, ta fant — to je Anza, moj Anza!« »Midva se že poznava,« je rekel grofov jagar. »Poznata se že? Odkod pa?« »Ko pod istim zvonom živiva, se bova vendar poznala.« »A tako! Pa premalo se poznata, saj sta si čisto tuja .. v Veronika, ne boj se ga! Anza je dober fant.« »Zakaj bi se ga naj bala?« je menila Veronika, toliko da je kaj rekla. »Ni zakaj.« »Mati, ta se nobenega hudirja ne boji, to vem jaz, haha,« se je jagar po sili nasmejal. Nekaj časa je bilo tiho. Cenca je zvedavo motrila zdaj jagra, zdaj Veroniko. Potem je dejala: »Anza, nocoj boš seveda tu ostal. Veronika ti bo zunaj v kamri postlala. Gotovo si lačen in truden.« »Truden nisem, lačen pa kot volk,« je odgovoril. »Že od jutra nisem kaj jedel.« »Ti revež ti! Veronika, pojdi no hitro pa mu kaj dobrega skuhaj, prosim te!« »Ne, zaradi mene ji ni treba kaj napravljati!« »Saj bo hitro!« je dejalo dekle in švignilo iz sobe. Ko sta ostala jagar in bolnica sama, se je moral na posteljo usesti, ona pa je na vse pretege hvalila mlado postrežnico in je venomer govorila le o dekletu. Anza se je porogljivo smejal, majal je z glavo in dejal: »Mati, čisto vas je premotila. Pa se nič ne čudim. Je coprnica; zna nekaj, da vsakega premoti, ki ga hoče.« vino Marije Vodenik. Vlomilci bo odbili železni drog na vratih, so prišli v notranjost trgovine s ponarejenimi ključi ter so pokradli raznega blaga za 3000 Din. Dninar obupal nad življenjem. V Breznu ob Dravi so našli v Časovem gozdu obešenega 34 letnega dninarja Jakoba Pu-šnik iz Javneka. Tatvina denarja. Ko se je vrnila domov na večer v Z g. Voličini pri Št. Lenartu posestnica Marija Mlakar, je ugotovila, da se je priklatil v njeni odsotnosti neznanec v njen stan, iz katerega ji je odnesel poleg razne obleke še 1600 Din gotovine. Po dveh mesecih so ga potegnili iz Mure. Z Vranjega vrha pri Velki ob severni meji je zginil pred dvema mesecema z doma delavec Matija Pire, kojega truplo je Mura sedaj naplavila pri Radgoni. Dolgoprstnež na delu. V Slov. Bistrici je sunil neznanec hišnemu posestniku Fr. Safran iz stanovanja razno obleko in gotovega denarja za 1200 Din. Prijeta tihotapca. V murskosoboškem vlaku med ljutomerskim glavnim kolodvorom in postajališčem je prijel orožnik znana tihotapca Roka Lončar iz Maru-ševca pri Ivancu na Hrvaškem in Miška Kolar iz Varaždina. Imela sta pri sebi 9 kg saharina, 50 vžigalnikov in 8 paketov igralnih kart. Prepoznan utopljenec. V Spuhlji pod Ptujem je naplavila Drava truplo, v katerem se prepoznali 30 letnega zasebnega uradnika Gabrijela Skerk. Do lanskega decembra je živel v Mariboru, kjer je bil nekaj časa uslužben pri banki. Rodom je bil iz Trsta, kjer ima njegov oče gostilno. Iz Maribora se je preselil v Zagreb. Pred kratkim se je najbrž zopet vrnil v Maribor, kjer si je izbral prostovoljno smrt v Dravi. Mladoleten tat. V Celju pred Grofijo je stanoval s tremi drugimi 17 letni dijak Jožef M. iz Vinice pri Črnomlju. Omenjeni je izmaknil iz kovčega sostanovalca in kleparskega pomočnika Jožefa M. prihranke v iznosu 18.000 Din. Mladostni tat je opeharil tudi gospodinjo za stanovanje ter hrano. Za nepridipravom je izdana od policije tiralica. V shrambi se obesil. Na Pragerskem so našli v shrambi obešenega 53 letnega železničarja Franca Vindiš. Vzrok samomora je neznan. Obupanko potegnili iz vode. Iz potoka Poljska v Kaplji pri Vranskem so potegnili 31 letno Antonijo Turk, doma iz Tr-nave blizu Gomilskega. Truplo imenovane je ležalo v vodi pod jezom, kjer je globo-čina 2 m. Na bregu so bili črni ženski čevlji, ročna torbica in nedaleč proč je ležalo novo žensko kolo. Komisija ni ugotovila na truplu nobenih znakov nasilja in gre za samomor. V brezposelnosti obupal. V Ljubljani v Koseskega ulici 34 so našli obešenega hišnega gospodarja Ivana Slavec. Rajni je bil brez posla, hiša mu je bila zadolžena in je moral skrbeti za ženo ter tri otroke. V smrt radi hude bolezni. V glavo se je ustrelil radi hude bolezni v Celju Koloman Weintraub, zlatar. Obupanca so prepeljali s prestreljenimi možgani v celjsko bolnišnico, kjer je 6. junija umrl. Weintraub je bil madjarski državljan, a je bil dalje časa v Celju uslužben. Strel radi zavrnitve zakona. 28 letni delavec Ladislav Česen, rodom iz Goč pri Vipavi in stanujoč v Velesovem pri Kranju, je imel za izvoljenko 31 letno Rafaelo Kobal, ki stanuje v Branici pri Štani-jelu. Omenjena sta se sestala v Ljubljani in Česen je nagovarjal Kobalovo, da se čimprej poročita. Kobalova je zahtevala od Ženina, da si mora poiskati poprej kako službo. Ta zahteva je Česna toliko razburila, da je pognal Kobalovi kroglo v trebuh. Gostilničar obupal. Na Golovcu pri Ljubljani so našli obešenega 48 letnega Benedikta Kraker, po rodu s Poljan pri Novem mestu, ki pa je. imel v Ljubljani na Je-gličevi cesti gostilno. V obup nad življenjem ga je spravil neki dolg, katerega ni mogel poravnati. V smrt, ker je bil porok. V Blagovici na Kranjskem se je ustrelil radi prevelikega poroštva Mirko Cerar, najstarejši sin Pi-skarjeve rodbine. Beg iz življenja. V Belokrajini v Suhori ju si je vzel življenje s kroglo bivši občinski tajnik Anton Lušicky. Samomorilec je pred leti doma na Vipavskem ustrelil svojo taščo, smrtno nevarno je obstrelil svojo ženo in je nato sam sebi pognal kroglo v glavo skozi oko, a ni bil mrtev. VARNOSTNE NAPRAVE PONAREJEVALCA Zadnjič smo poročali na kratko, kako je bil zajet od orožnikov iz Slov. Bistrice v Spodnji Novi vasi znani ponarejevalec Franc Rupnik in predan v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Rupniku je uspel lani decembra pobeg pred orožniki v Radvanju pri Mariboru, kjer so mu zaplenili orožniki iz Studencev celo delavnico za potvarjanje stotakov in tisočakov. Iz hiše v Radvanju je ubežal Rupnik skozi okno, na katerem je že bil poprej prežagal križe in so bili ti samo kot slepilo za zasledovalce prislonjeni v okno. Tudi skrivališče v Sp. Novi vasi pri SI. Bistrici si je stari Rupnik opremil z raznimi varnostnimi napravami, ki bi ga naj obvarovale pred iznenadenji od strani orožnikov in detektivov. K posestniku Ivanu Mlakerju v Sp. Novi vasi se je zatekel Rupnik letos januarja. Po Mlakerjevi izpovedi se mu je predstavil kot 58 letni brezposelni kleparski pomočnik Anton Sušnik iz Kranja. Imel je s seboj tudi na to ime izstavljeno legitimacijo, katero si je očividno sam napisal. Pri Mlakerju je najel sobo, v kateri je povečeval fotografije in se je na ta način preživljal. Dne 28. maja so izsledili Rupnika pri Mlakerjevih orožniki iz Slov. Bistrice in več mariborskih detektivov. Obkolili so hišo tako, da jim ponarejevalec nikakor ne bi mogel ubežati. »Njena coprnija — to je prijaznost njena, njena dobrota,« mu je pojasnila ona. »Nak! Je nekaj posebnega. Vse mora rajati, kakor ona žvižga.« »Ali je tebe tudi premotila?« »Ne, nikar! Mene nobena ne premoti.« Nekaj časa sta molčala, potem je bolnica izne-nada vprašala: »Kako pa je kaj Sultanu, mojemu psu?« »Imenitno!« je odgovoril jagar. »Da je prost in na planinskem zraku, to mu je po godu. Z gamsi si je bil kmalu dober; se že igrajo z njim.« »Zakaj ga nisi s seboj pripeljal?« »Na straži mora biti in gamse mi mora varovati. Priden je za varuha. Zato se zdaj laže utrgam.« »Ali ima kaj jesti, ubogi Sultan?« »Več ko dosti! Menda vam je žal, da ste mi ga dali, kaj?« »Ne, saj vem, da je pri tebi na dobrem. Pri onih babah, ki so bile prej tu, bi bil gotovo poginil; tista rusasta bi ga bila najrajši zastrupila. Le kar obdrži ga; Veronika bi se ga še bala.« »Veronika — bala — he!« se je Anza namrdnil. »Ko pridem prihodnjič, ga pripeljem s seboj.« V tem je stopila Veronika v sobo in je povedala, da je večerja skuhana; ali naj jo prinese sem noter ali pa bo raje zunaj v kuhinji jedel? Malo je okleval, potem je dejal: »Bom v kuhinji. Je bolj pri roki.« Zunaj je postavila Veronika tečno juho in dobršen kos cvrtja predenj, potem pa je sklediko juhe nesla bolnici ter ji pomagala pri jedi. Žena pa je imela kmalu dosti in je poprosila: »Čuj, Veronika, naj me zdaj samo! Preveč sem bila pokonci in preveč sem govorila. Rada bi si malo počila. Pa Anzanu delaj kratek čas!« Ko je prišla nazaj v kuhinjo, se je prestrašila, ko je videla, da je jagar že vse pojedel: »Ti moj Bog!« je zardela. »Premalo sem ti skuhala.« »Ne! Bilo je več ko dosti. Hotel sem ti le pokazati, kako mi je šlo v tek,« je odgovoril. Čez nekaj časa je dejala ona: »Mati bi radi počivali; utrudili so se.« Potem dolgo ni spregovoril kateri. Slednjič je jagar z ostrim glasom vprašal: »Zakaj si huda?« »Kdo pravi, da sem huda?« ga je rezko zavrnila. »Ali misliš, da sem slep? Zaničuješ me. To mi de bolj ko vse drugo.« »Težko je spoštovati moškega, ki besede ne drži.« »Kdaj besede nisem držal?« »Pri misijonu.« »Storil sem, kar sem obečal. Bil sem pri pridigah.« (Dalje sledi) Ueh. časnikar je tlesknil z rokami, ptice so odletele, z njim se je dvignil tudi vran, ki pa bleščeči se predmet vzel v svoj kljun. Po kratkem poletu ga je spusti) zopet na tla. časnikar je stekel tja in je našel lep, zlat prstan s temnim sa-firjem v sredi, na obeh straneh safirja pa sta bila dva kakor poprove zrno velika briljanta. Dragoceni prstan je nesel na policijski komisa-rijat in domnevajo, da ga je vran kje ukradel, saj je znano, da se te ptice zanimajo za vse predmete, ki se bleščijo. OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo naibolfši uspeh! Pri hišni preiskavi so izsledili Rupnika na podstrešju, kjer je bil zakopan v kup suhe praproti. Na podstrešju je imel leseno kamrico, katero je uporabljal kot delavnico in prebivališče. Okno te sobice je bilo zamreženo, križi prežagani in bi bil Rupniku vsak čas omogočen pobeg na enak način, kakor mu je uspel v Radvanju. Pri Mlakerju je imel stari lisjak napeljano žico iz kuhinje v svojo izbico in na njo privezan zvonček. Iz skritega prostora v kuhinji bi ga lahko s klenkanjem zvončka opozorili, da se mu bliža nevarnost in da se naj skrije ali pa zbeži skozi okno. Pod senom na podstrešju je že imel posebno skrivališče, v katerega se je hotel zateči za slučaj skrajne nevarnosti. Tokrat pa so ga zasledovalci tako izne-nadili ter prehiteli, da ni utegnil več v seno, ampak se je pokril samo s praprotjo. Pod senom so našli v dveh kovčegih modem fotografični aparat, kemikalije, razne plošče in več komadov napol izgotov-tjenih tisočakov. Mlakerjevi tajijo, da bi jim bilo znano, da se je skrival pri njih dolgo časa iskani ponarejevalec Rupnik. Aretirana sta bila oba zakonca Mlaker, njuna hčerka Antonija Winter in še Mlakerjev zet Vekoslav Postržin in njegova žena Antonija. Po-stržin je osumljen, da je on Rupnika napotil po pobegu iz Radvanja v Sp. Novo vas k Mlakerju. Preiskava bo že dognala vse podrobnosti. Izpred sodišča. Smrtonosen obračun med Bosancema pred sodniki. V začetku maja je beležil naš list vest, da je 37 letni delavec Franjo Ma-toševič iz okolice Travnika v Bosni dne 3. maja zvečer na cesti pri Šporerjevi krčmi v Št. Juriju ob juž. žel. v prepiru prebil sorojaku Ivanu Debeljaku s kolom lobanjo in je udarjeni podlegel poškodbi. Ubijalec se je 4. junija v Celju zagovarjal radi smrtonosnega dejanja, katerega je priznal in je bil obsojen na tri leta robije. lmu^KNfiCTSKasaa VESTI Spored tabora fantov in mož v Celju od 27. do 29. junija V ponedeljek 28. junija: Ob 20 v mestnem gledališču športno-gimnastična akademija s pestrim sporedom. — Ob 21.30 bakljada po mestu in podoknica pokrovitelju tabora, prevzv. nadškofu g. dr. Antonu Bonaventuri Jegliču in la-vantinskemu vladiki prevzv. knezoškofu g. dr. Ivanu Jožefu Tomažiču. V torek 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla: Ob 5.30 in ob 6 v vseh celjskih cerkvah sv. maše in sv. obhajilo fantov in mož. — Ob S sprevod po mestu. — Ob 9.30 pred Marijino cerkvijo pridiga in sv. maša prevzv. knezoškofa g. dr. Ivana Jožefa Tomažiča. Ob 10.30 na istem prostoru slavnostno zborovanje fantov in mož. — Ob 16 na Glaziji javen nastop fantov. Ministrstvo prometa je dovolilo 50% popust na vseh naših železnicah za čas od 26. junija do 2. julija opolnoči. Preskrbljeno bo za ceneno prehrano in za skupna pa tudi za privatna prenočišča. • Tabor fantov v Petrovčah Fantje! Dan našega prvega nastopa bo v nedeljo 13. junija. Na njem hočemo pokazati sadove svojega dela, izpovedati hočemo svoje hotenje, veseliti se hočemo svojih uspehov. Naj ne manjka nihče! — Spored tabora v Petrovčah je naslednji: i. Po prihodu celjskega vlaka v Pe-trovče ob 8 slovesen sprejem gostov; 2. sprevod v Petrovče: pozdrav okrožnega predsednika; 3. sv. maša s pridigo; 4. po sv. maši tabor slovenskih fantov in mož pred cerkvijo; 5. po taboru telovadci na telovadišče, kjer bo generalka za popoldanski nastop; 6. po vaji za nastopajoče skupno kosalo. — Po-oldan: 1. Ob 2 slovesne ve-černice; 2. po večernicah športno-gimnastični nastop fantov. # Laško. V nedeljo 20. junija se vrši pri nas večja prosvetna prireditev, in sicer predpoldne. Blagoslovila se bo nova zastava našega prosvetnega društva »Slomšek«. Govoril bo predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip H o h n j e c. Sv. Florijan pri Šoštanju. Zopet sta zapela oba šentflorijanska zvonova ter nam naznanila, da Je 28. maja zvečer umrl posestnik v št. Florija-nu in cerkveni ključar naše podružnice Anton Koren v starosti 55 let. Pogreb rajnega je bil v nedeljo 30. maja. Na domu je imel poslovilni govor Martin Berložnik in v imenu zadruge Mihael škruba. Rajni je bil topolški rojak, zato sta mu zapela tudi zvonova pri Sv. Jakobu v Topolšici zadnje slovo. Krsto z rajnim so nosili tovarniški delavci, ker je tudi Koren delal v tovarni in tam pustil tudi zdravje. Pri župni cerkvi so prišli nasproti štirje duhovniki: razen domačih še g. župnik J. Rožman iz Zavodnja. Domači g. župnik P. Gril je spregovoril nekaj lepih besed v tolažbo ob preranem grobu. Rajni zapušča poleg žene tri hčerke in tri sinove, izmed katerih je najmlajši star komaj pet let. Hudo prizadetim iskreno sožalje! Vransko. Daneč naokoli znanega Felicjanove-ga očeta ni več, tako je šel glas dol do Celja. Neizprosna smrt mu je odtrgala nit življenja v 79. letu. Bil je mož, kateri je izpolnjeval zapoved božjo: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Vesel je bil, da je le mogel komu kaj pomagati, ne za denar, ampak brezplačno, ni gledal, ali je domačin ali tujec, siromak ali bogatin, pri njem so bili vsi bratje. Sovraštva ni poznal, zato ga je vse spoštovalo in žal takih je danes malo, ki bi imeli v sebi pravi krščansko-socialnl čut. Kako priljubljen je bil, je pokazal njegov pogreb, ki so pohiteli ga spremljat na njegovi zadnji poti od blizu in tudi po več ur daleč. Ob grobu se je od njega poslovil g. To-minšek, kaplan v Teharjih. Bil je tudi prijatelj naših listov in »Slovenski gospodar« mu je bil stalni gost, katerega je tudi drugim priporočal. Naj mu bo Vsemogočni za vsa njegova dobra dela obilen plačnik! Sv. Rok ob Sotli. V nedeljo 30. maja je pri ranem sv. opravilu zadela srčna kap Uršulo P», točnik, vdovo in posestnico v Guličnem, mater enajstih, večinoma še nepreskrbljenih, otrok. Bila je v 51. letu. Prejela je še sv. maziljenje, nakar je po nekaj minutah zaspala v Gospodu. Mož jI je umrl pred šestimi leti. Bila je dobra, povsod spoštovana žena. Svoje otroke je vzgajala v krščanskem duhu. Naj počiva v miru! »OPIS! šmiklavž pri Slovenjgradcu. 20 letnico majske deklaracije smo v naši mali župniji sicer bolj skromno, ali ne manj navdušeno obhajali kakor v drugih krajih. Na predvečer smo zakurili tri kresove, pri Jesenjaku in Planšaku na Graškl gori in na župnijskem travniku v šmiklavžu. V nedeljo 30. maja po nedeljski božji službi so se zunaj cerkve zbrali vsi cerkveni obiskovalci. G. župnik je v daljšem govoru pojasnil pomen deklaracije in posebno poudarjal, kako se moramo veseliti, da smo v lastni narodni državi, ako pomislimo, kako so v narodnem oziru zatirani koroški in primorski Slovenci. Cerkveni pevci so nato navdušeno zapeli narodno himno »Hej Slovenci«. Vrli mladenič Franc Mirkac je nato zelo lepo in navdušeno deklamiral Gregorčičevo pesem »Naš čolnič otmimo«. Končno so pevci zapeli zelo ginljivo »Gor čez izaro«, nakar so s« udeleženci navdušeni razšli. Marenberg. Letošnje cerkvene Slovesnosti pri sv. Janezu Nepomučanu na Suhem vrhu so se obhajale v najlepšem vremenu in ob veliki udeležbi, zlasti na binkoštni ponedeljek je prišlo toliko ljudstva, kot že mnogo let ne. Ta dan so bile štiri sv. maše, na Janezovo nedeljo 23. maja ena in na lepo nedeljo 30. maja dve. Veliki oltar, ki je prava lepota, je bil zelo okusno ovenčan s svežimi cvetlicami in z zelenjem; smo ga fotografirali kakor tudi cerkev. Posebno pohvalo zaslužijo fantje iz vasi, ki so tako lepo ubrana potrkavali ob Janezovem in na lepo nedeljo. Dne 17. maja se je vršil po cerkvenem opravilu shod JRZ za marenberški okraj na prostem pod lipo; navzoč j« bil tudi g. okrajni glavar Milač. O našem gospodarstvu je govoril g. Kugovnik iz Pre-valj, o političnem vprašanju vuzenlški župan g. Peruš, oglasilo se je pa še več govornikov. Na lepo nedeljo 30. maja pa smo tudi tukaj obhajali 20 letnico majniške deklaracije. Fantje so postavili visoke mlaje in je letos prvič po tolikih letih bridkosti in velikih razočaranj na mlaju plapolala velika slovenska zastava. Obletnica majniške deklaracije pa ima pri Sv. Janezu še svoj poseben pomen. V začetku leta 1918, ko se je vršil pri Sv. Janezu občni zbor mladeniške in dekliške zveze za Marenberg, se je tu podpisala majniška deklaracije in izjava poslala na Dunaj državnemu zboru, odkoder je prišel odgovor, ki ga imamo spravljenega. Zelo lepo je takrat tukaj govoril blagopokojni g. Vladimir Pušenjak. Od leta 1918, torej še v stari Avstriji, pa do danes ni bilo pri Sv. Janezu slovenske zastave. Dal Bog, da bi se ideali, ki smo jih takrat imeli, vsaj nekoliko uresničili in da bi to, kar so nam govorniki zadnjič razlagali, kmalu postalo — dejstvo! Selnica ob Dravi. Na tukajšnji Telovi procesiji je bila pomotoma zastava starih veteranov, in sicer brez dovoljenja in vednosti cerkvene oblasti. Prepričani smo, da tudi tisti, ki je zakrivil, da Je prišla zastava k procesiji, ni imel pri tem niti najmanjšega slabega namena. Za nasprot- nike je pa bila seveda to mastna kost, ki so jo kot gladni volkovi pograbili in začeli glodati. Hinavsko so zavijali oči in hoteli napraviti iz tega celo afero, človek se vpraša: odkod v teh krogih naenkrat to »sveto« navdušenje za narod in državo? Ob 20letnici majske deklaracije je n. pr, ni bilo v navedenem časopisju najti niti sledu. In vendar j« obletnica majske deklaracije najlepša prilika, dati duška čustvom ljubezni do naroda in države. A nikjer nič. O, saj se poznamo! JNS je zaveznica in zaščitnica nemškuta-rije po naših krajih. Ne ljubezen do naroda, nekaj drugega jih vodi! Tu je pač cerkev vmes — in krasna priložnost, udariti po njej.., To in nič drugega! Limbuš. Vrli laznlški fantje se učijo novo igro. — Zadovoljstvo z novim občinski rt odborom, kateremu je na čelu župan g. Javnik, je splošno. Pravičnost in razumevanje za težnje posameznikov sta odlika dobrega gospodarja, desetkrat večja pa, ako poseduje Iste predsednik občine. Še o tem veselem dogodku: ženska, ki je že v letih, si je izbrala za stare dni moža. še pred poroko je to zvedel njen bivši častilec. Ves razburjen je javno grozil in se celo v cerkvi oglasil s protestom. Da se omogoči mirni potek poroke, so ga orožniki vtaknili v občinski zapor, kjer je žagal drva, dokler se je umiril. Pobrežje pri Mariboru. V soboto 29. maja, na predvečer dvajsetletnice majniške deklaracije, je bila bakljada, pri kateri je sodelovala gasilska četa Pobrežje z naraščajem ter gasilska četa iz Zrkovc. Častno je bila zastopana tudi gasilska četa iz precej oddaljene Kamnice. Sledilo je tudi kolesarsko društvo »Perun«. Veličasten vtis so napravile rakete in kresa, ki sta bila vidna po vsej okolici Maribora. V spomin na majniško deklaracijo smo postavili 24 m visok mlaj, ki je bil ponoči razsvetljen. Spominski govor o dogodkih pred 20 leti je imel predsednik krajevne organizacije JRZ g. Mastinšek. V znak narodne zavednosti je ljudstvo med bakljado in po govoru burno vzklikalo iniciatorjem majniške deklaracije dr. Kreku in dr. Korošcu, knezu Pavlu in kraljevskemu domu. Prireditev je povzdignilo pobreško pevsko društvo »Zarja«, ki je zapelo nekaj narodnih pesmi in državno himno, za kar ji gre čast in priznanje. — Pobrežani pa si bomo zapomnili sledeče: Občinska uprava Pobrežje je poslala uredništvoma »Mariborer Zeitung« in »Večernik« v objavo apel na občane, da razobesijo za ta narodni praznik zastave. »Mariborer Zeitung« je apel objavila, »Večernik« pa ne. In še to: Krajevni odbor JRZ Pobrežje, ki je priredil proslavo majniške deklaracije, je ipoleg drugih društev povabil na to proslavo tudi Rdeči križ. Predsednik Rdečega križa pa je kljub temu, da je društvo bilo vabljeno že štiri dni prej, sklical ravno za ta dan in ob istem času odbo-rovo sejo, oziroma na »majhen pomenek« za igro »Slaba vest«. Tudi članstvo Rdečega križa ni bilo od predsedstva o tej proslavi obveščeno. Dopisniku nekega mariborskega popoldnevnika gotovo ni bilo prav, da je proslava majniške deklaracije na Pobrežju tako lepo uspela. Obžalujemo, da je med bakljado padel za tako proslavo neumesten vzklik, ki pa ni bil izraz toliko političnega, kakor osebnega nasprotstva. Ugotavljamo pa, da je bil dotlčnlk od vodstva proslave takoj opozorjen, da naj s takimi vzkliki preneha. Od dotičnega lista pa bi pričakovali toliko vljudnosti, da bi tudi svoje ljudi opozoril na razne vzklike, ki so ob priliki neke proslave padali od njegovih ljudi, katerih pa mora biti sram vsakega zavednega Slovenca. Dopisnik s Pobrežja nikakor ne bo predrugačil splošnega mnenja na Pobrežju, da še take proslave pri nas ni bilo. Slivnica pri Mariboru. Praznik presv. Rešnjega Telesa smo obhajali slovesno. Godbe nismo imeli, mmmmmmmmmmmmmm Romanje na Breite. Na željo mnogih, ki so se udeleževali skupnega romanja na Brezje, prirejamo tudi letos to skupno božjo pot, Gremo dne 24. julija popoldne in pridemo že zvečer na Brezje. Drugi dan bo dovolj CäSdi Zel I verske pobožnosti in tudi za izlet na Bled. Domov se vračamo tako, da bo vsak v ponedeljek opoldne že na domači postaji. Prečastite župne urade prosimo, da romarjem ustrežejo v toliko, da zbirajo prijave. Pravočasno bomo poslali izkaznice in navodila. Za čas do konca junija potrebujemo vsaj približno število. Vse, ki so se že sedaj prijavljali pripravljalnemu odboru v Mariboru, prosimo, da se prijavijo pri domačem župnem uradu. Pripravljalni odbor. smo pa zato bolj pobožno molili. Zanimalo nas je dejstvo, da je bila požarna bramba Hotinja vas prva na mestu. Upamo, da se bo isto zgodilo tudi o priliki blagoslovitve vaške kapele v Hotinji vasi. Slovenska Bistrica. Misel ,ki je že dolgo bdela med nami, je dozorela: pozidali bomo »Slom-šekov farni dom«. Delo se je že začelo; sploh se kaže veliko navdušenje med vsemi dobrimi fa-rani, ki brez posebne prošnje dovažajo stavbni materijal in pomagajo pri delu. Vsi se zavedamo, da je tako podvzetje v času gospodarske stiske in velike zaposlenosti na travnikih in polju dovolj smelo, toda če pomislimo na pekočo potrebo takega doma, ne moremo mirovati. Pri vsem tem mora stavba biti zaradi mesta tudi na zunaj mogočna ln reprezentativna, kar bo kajpak močno povečalo stroške. Toda če bodo — ln da bodo, o tem ne dvomimo — vsi farani pomagali po svojih močeh, bodisi z delom in vožnjami, bodisi z denarjem, pa bomo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili. In kakor moramo biti ponosni sedaj na naše cerkve, tako bomo lahko ponosni tudi še na naš »Slomšekov farni dom«! Šmartno na Pohorju. Letos obhajamo pri sv. Arehu na Pohorju »Antonovo« v ponedeljek, dne 14. junija. Vsi častilci sv. Antona in Areha prav iskreno vabljeni! Iz vseh sosednih župnij, iz Maribora, lz Slovenskih goric, zlasti tudi Jurjevčani, ki ste od nekdaj že tako radi pohiteli v častnem številu k sv. Arehu, ki je ena najlepših pohorskih točk! Sv. Lenart v Slov. goricah. Proslave, kakršna je bila ob 20 letnici majske deklaracije pri nas, Sv. Lenart in z njim vse Slovenske gorice še ne pomnijo. Kako tesno je ime dr. Korošca in dr. Kreka in z njima majska deklaracija povezano z ljudstvom, to je sijajno dokazala proslava v soboto zvečer. Po šmarnicah ln že prej so se zgrinjale množice mož in fantov, žena in deklet ter mladine na določen prostor pri Narodnem domu, odkoder se je točno ob 21 začela impo-zantna bakljada, katere se je udeležilo preko 700 ljudi, število, ki ga Sv. Lenart ob enakih prilikah še ni videl. V popolnem miru, z Izjemo par nasprotnih prenapetežev, ln ob krasno razsvetljenem ln z zastavami okrašenem trgu se je dostojanstveno razvil ogromen sprevod ob navdušenem vzklikanju dr. Korošcu in kraljevemu domu. Po zaključku bakljade je pred Narodnim domom spregovoril spominsko besedo dr. Kram-berger, nakar smo zapeli »Hej Slovenci« in državno himno. Sprevod se je nato podal k mogočnemu kresu, kjer je bil razložen pomen kre-sovanja in kjer so udeleženci z enominutnim molkom in s trikratnim »Slava mu!« počastili spomin velikega dr, Kreka. Ob spuščanju raket se je zopet uredil sprevod, krenil nazaj v trg, kjer je bil razhod. Veličastna proslava je bila končana. V njeno dopolnitev se je v nedeljo dopoldne vršilo v Narodnem domu ob lepem številu prisotnih slavnostno zborovanje s petjem, deklamacijami ln slavnostnim govorom, zaključilo pa se je s »Hej Slovenci« in z živio-klici dr. Korošcu. Križevcl pri Ljutomeru. 30, maja je bil za Mursko polje dan slave ln veselja, ko se je obhajala proslava majniške deklaracije. Na predvečer so zagoreli kresovi, oznanjajoči pomemben dan. Zjutraj je zaigrala godba, gasilci, križevski mladci in mladenke v narodnih nošah so ob zvokih godbe prikorakali v cerkev in po sv. maši šli v mimohodu pred okrajnim načelnikom. Slom-šekova dvorana ne pomni zlepa toliko ljudi. Po pevskih točkah je nastopila žena iz ljudstva, g. Trezika Koren, posestnica v Borecih, ki je v svojem jedrnatem govoru zbudila živahno navdušenje. G. Snoj nam je orisal potek in začetek Jugoslavije. Ob tej priliki je g. okrajni načelnik izročil našemu zaslužnemu možu in voditelju, banskemu svetniku g. štuhecu red sv. Save. Proslava je naredila na vse najboljši vtis. Veržej. Naša narodna šola je proslavila svojo stoletnico obstoja! Skromna je bila ta proslava, skoro preveč, in šola se niti pomladila ni! — Bolj navdušeno smo obhajali 20 letnico majniške deklaracije, ko smo se ob zvokih domače godbe zbrali na trgu in poslušali močne besede g. Snoja iz Gornje Radgone, ki nas je navdušil za delo naroda in države! Ljutomer. Tudi naš Ljutomer bo obhajal spomin majniške deklaracije. Ta spomin hočemb združiti s 13. junijem, z onim dnem, ko obhaja god naš voditelj dr. Anton Korošec, notranji minister in glasnik slovenskega naroda. Spored proslave bo sledeč: v soboto 12. junija zagore v mraku kresovi po naših obronkih Slovenskih goric. V nedeljo okoli pol osmih zjutraj zbiranje ljudstva pred Katoliškim domom, odkoder krene sprevod v cerkev k sv. maši, ki bo ob osmih. Po sv. maši se razvije obhod po mestu v Katoliški dom. Na čelu konjeniki, za njimi kolesarji, zastavonoše, ljutomerska godba, odbor JRZ, zastopniki oblasti, odbor mestne, okoliške in sosednjih občin, narodne noše, združeni fantovski odseki prosvetnih društev, ostala društva, združene gasilske čete, občinstvo. V Katoliškem domu se bo vršila proslava v sledečem redu: godba zaigra državno himno, deklamacija »Naša beseda«, moški zbor zapoje Hudovernikovo »Naša zvezda«, o spominu na majniško deklaracijo govori g. žebot, podžupan mesta Maribora, po govoru zapoje mešani zbor Fleišmanovo pesem »Triglav«, sledi deklamacija »Naš narodni dom« in na koncu zapoje vsa dvorana »Hej Slovenci«. — Ljutomer, dvigni se iz mlakuž izkoreninjencev ter pokaži tisti dan ob spominu na majniško deklaracijo svoje sodelovanje! Dotični odbori in društva, ki so prejeli pred kratkim okrožnico, naj začno takoj z delom in s čim večjo udeležbo pokažejo uJanost njemu, ki je uresničil želje naših pradedov in nam priboril svobodo! ^olenšak pri Ptuju. 20 letnico majniške deklaracije, združeno z jubilejem 65 letnice življenja g. dr. Antona Korošca, notranjega ministra, smo tudi mi Polenšani proslavili na lep in dostojen način. V soboto zvečer so zagoreli lepi kresovi po naših hribih. Posebno velik in viden daleč naokoli je bil na prostoru pri cerkvi, katerega je še povzdignilo par mogočnih strelov v opozorilo na to proslavo. DrugI dan po sveti maši se je zbralo v mežnariji lepo število zvestih in preizkušenih pristašev dr. Korošca, kjer se je pod okriljem krajevne organizacije JRZ vršila jubilejna proslava. Pomen majniške deklaracije ln življenjepis dr. Korošca nam je v jedrnatih besedah orisal domači gospod župnik Foplatnik Jožef ob gromkem vzklikanju naši lepi Jugoslaviji In dr. Korošcu vseh navzočih. Cerkveni pevci so pred in po govoru zapeli dve narodni pesmi. — Dne 31. maja je stopil pred Marijin oltar naše krasne cerkve mlad par, ki si je v zakramentu sv. zakona obljubil večno zvestobo in ljubezen, Ozebek Ozvald na Polenšaku in Kolarič Micka iz Polenec. ženin je bil svojčas član Orla, sedaj pa zvest član Kat. prosv. društva, trden in neomajen pristaš JRZ; nevesta pa pridna članica dekliške Marijine družbe. Na gostiji se je nabralo na veseli licitaciji 145 Din za popravilo naših orgel. Vsem darovalcem prisrčna zahvala, ženinu pa želimo kot novemu gospodarju na lepem, dobro urejenem nevestinem domu, kamor se je preselil, vso srečo in božjega blagoslova z mlado ženko do visoke starosti. Sv. Marko niže Ptuja. Na povabilo Ptujčanov smo se na predvečer 20 letnice majniške deklaracije udeležili bakljade v Ptuju, in sicer gasilci v uniformah, godba in 40 članov fantovskega odseka, vsi v belih srajcah in modrih kravatah na lepo okrašenih kolesih. Na bakljadi so zlasti fantje dali pravega duška svojemu veselju nad velikim dnevom osvoboditve slovenskega naroda ter kakor en mož Iz vseh grl vzklikali borcem za slovensko svobodo dr. Kreku, dr. Korošcu in škofu dr. Jegliču. Ko smo se zvečer vrnili z bakljade, smb skupno odkorakali k velikemu kresu, ki so ga spravili skupaj naši vrli fantje. — Nadvse veličastno pa je bilo veliko manifestacijsko zborovanje v nedeljo zjutraj po rani sv. maši na prostem pred cerkvijo. Zborovanja so se udeležile gasilske čete župnije z zastavami, posebno čedno pa so se obnesli fantje našega fantovskega odseka v svoji uniformi, 80 po številu, s svojo zastavo na čelu. Uvodne besede je spregovoril župan g. Veršič, godba je zaigrala »Hej Slovenci«, sledila je deklamacija g. Ciglarja »Naš narodni dom«, slavnostno besedo pa je govoril g. kaplan Rojht. Ob navdušenih vzklikih so se potem, ko je godba odigrala državno himno in po mimohodu naših strumnih fantov in gasilcev, zborovalci navdušeni razšli. Središče ob Dravi. V nedeljo 13. junija bodo večernice v šalovcih pri Brumnovi kapeli. Po večernicah sprejem otrok v Marijin vrtec. Vsled tega večernice v župni cerkvi odpadejo. Vsi častilci presv. Srca Jezusovega, tudi iz okolice, vljudno vabljeni! Trniče. Mesec maj je za nami. Ne moremo »ozabiti teh lepih verskih svečanosti, ki so se rršile pretečeni mesec v naši vaški kapeli. Vsak večer je donel spev iz otroško nedolžnih src preko razsvetljenega oltarja Kraljice majnika. Zadržali bi bili radi te rajskolepe majniške večere! Zdi se nam, da smo jih preživeli v enem samem trenutku. Zadnji večer majniške pobožnosti smo se zatekli k Mariji s prošnjo, da naj nas varuje. V vseh je bila prošnja: O Marija, ti nas ohrani! Ti si naša in mi smo Tvoji, zato bo ostal majnik Se v bodoče v naših srcih! Loče pri Poljčanah. Cas mineva. Bežno izginjajo pred nami dogodki. Le oni, po takem ali takem svojstvu posebni, nam ostanejo bolj živo v spominu. Tako mineva tekom meseca junija leto, kar je nekatere dele naše občine, zlasti vas Suhodol ter dele Kraberka, Klokočovnika, Vel. Lipoglava in dr. upostošila katastrofalna toča, ki je bila najhujša prvič dne 13. junija 1936. Zelo hudi in upostošujoči sta bili tudi toči dne 22. junija in 13. avgusta istega leta. Zadnja Zlasti radi tega, ker je uničila razne vmesne in naknadne sadeže poljskih kultur. Ni naš namen danes ponovno opisovati, kako strašno je bilo uničenje. To je bilo objavljeno že ob sami nezgodi. Posledic grozne elementarne nezgode ob sami nesreči še nismo čutili tako močno kot pozneje v zimski in pomladni dobi. Prebivalstvo prizadete občine že na jesen, ko bi moralo spraviti polne shrambe in tako uživati sadove svojega trdega dela, ni imelo živil, sredstev za njih nabavo pa še manj. Mnogo hujše in strašnejše so pa postale razmere pozimi in spomladi, ko oškodovanci niso imeli sredstev za prehrano. So družine, ki so bile izpostavljene stradanju. Vpričo takih obupnih razmer svojih občanov se je občina pač morala obrniti na merodajne faktorje, proseč jih nujne pomoči. Kr. bansko upravo se je zaprosilo za podporo v živilih in semenskem blagu, zaprosilo se je pa tudi za javna dela, da bi oškodovanci dobili nekaj zaslužka. Prošnje niso bile brezuspešne. G. ban dr. Natlačen je na osebno prošnjo župana g. Zidanšeka odobril večji kredit za napravo ceste Loče-—Suhodol in nekaterih manjših javnih del v Ločah. Z zaslužkom pri teh delih so si mogli prizadeti nabaviti potrebna sredstva za prehrano. Dela s temi krediti so se deloma že, deloma se še bodo vršila. Kr. banska uprava je nadalje za jesensko setev podelila prizadetim brezplačno ajdo, pšenico in ječmen, za pomladansko setev pa krompir. Pripominja se, da bi bili oškodovanci, ako bi jim banska uprava ne bila podelila te podpore, ostali brez sredstev tudi v prihodnje, ker niso imeli semenskega blaga niti sredstev za njih nabavo ter bi radi tega svoja polja ne mogli zasejati. Za obnovo uničenih vinogradov je bilo oškodovancem razdeljeno trsje brezplačno, a za obnovo sadonosnikov pa sadna drevesa po znižani ceni. Za škropljenje! uničenih in prizadetih vinogradov je bila od banske uprave za nabavo galiče odobrena večja podpora. Pa tudi k nabavi umetnih gnojil je bilo oškodovancem prl-spevano. Ljubno. Pod vodstvom JRZ organizacije na Ljubnem so se združila vsa ljubenska kulturna društva: prosvetno, njega fantovski odsek, gasilska četa, pevsko društvo »Raduha«, Sokol, Tujsko-prometno društvo itd. in z združenimi močmi priredila prav prijetno domače, prav nič kričečo proslavo 20 letnice majske deklaracije 29. maja zvečer. V prvem mraku so po vrhovih naših planin zažareli številni kresovi. Ob devetih zvečer pa se je razvila od Gasilskega doma po vsem trgu mogočna povorka, ki so jo tvorili tako rekoč vsi Ljubenci od otrok do starčkov. Med obhodom je bila bakljada (lampijonč-ki), streljanje s topiči, spuščanje raket, godba, petje narodnih pesmi. Ves obhod se je zaključil na trgu pred spominsko lipo, kjer je domača godba zaigrala eno pesem, »Raduha« zapela pesem »Na dan Slovan«, nakar nam je g. šolski upravitelj Kolar podal v svojem kratkem in jedrnatem ter izklesanem svečanostnem govoru razvoj in postanek majske deklaracije, nje pomen za Slovence in Jugoslovane sploh ter pel hvalo in čast njim, ki so jo pripravljali in izvedli, posebno našemu velikemu narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Po govoru je zado-nela v tiho noč pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«, nakar je iz grl vseh Ljubencev, tržanov in oko- Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo FRANZ - JOSEFOVO vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. br. 30474/35. ¡21 kM ¡r^lr^lr i ¡rilr-*! KM >A< V( Za sv. birmo — molitvenike in rožnivence v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. — Kupujte katoliške molitvenike v katoliških knjigarnah. aiHigmfflmmmmi^iiviivimiviiviiV) ličanov, med spremljanjem godbe mogočno za-orila pesem »Hej Slovenci«. Vse slavje je zaključila godba z državno himno. Proslava jasno dokazuje, da so vse Ljubno, ne oziraje se na politično mišljenje, živo zaveda, koliko delo je vršila in izvršila v onih burnih, krvavih letih svetovne vojne naša slavna slovenska trojica: dr. Jeglič, dr. Krek in dr. Korošec za ves slovenski narod, za kar smo jim hvaležni vsi! Da pa je vsa proslava izpadla tako prisrčno, hkrati pa tako slovesno, gre zahvala predsednikom tukajšnjih društev, zlasti pa predsedniku tukajšnje JRZ organizacije g. Tovorniku. Rogaška Slatina. Lepo slovesnost smo doživeli v našem zdravilišču z odkritjem spominske plošče škofu A. M. Slomšeku. Ploščo je oskrbela mariborska »Slomšekova družina« pod predsedstvom g. monsignora Vrežeta. Slovesnost odkritja je pričela ob 9 dopoldne s sv. mašo, katero je daroval v kapeli sv. Ane svetokriški g. nadžupnik I. Vajda. Pri službi božji je prepeval kapeličin pevski zbor pod vodstvom gospe rav-nateljeve Cilke Gračnerjeve. Po sv. maši se je vršilo odkritje ob navzočnosti številnega občinstva in posebno še mladine. Pred poslopjem stare direkcije je bil pripravljen slavnostni oder. Pred slavnostnim govorom g. Vrežeta je zapel pevski zbor »Slomšekovega društva« pri Sv. Križu nekaj znanih Slomšekovih pesmi. Nato je nagovoril številne zbrane in osobito še slatinsko in sve-tokriško mladino g. monsignor Vreže, ki je tudi odkril belo marmornato spominsko ploščo, katera je vzidana na pročelju hiše, v kateri je tolikokrat bival svetniški škof Slomšek. Plošča nosi napis: »V tej hiši je prebival kot gost A. M. Slomšek, knezoškof lavantinski, umrl 1862.« Po odkritju je g. govornik naprosil zdraviliščne-ga ravnatelja g. Gračnerja, naj prevzame ploščo v varstvo. G. ravnatelj in banski svetnik Grač-ner je obljubil in se je zahvalil za poverjeno mu nalogo. Sledila je še topla zahvala svetokriškega g. nadžupnika g. monsignora Vrežetu in ostalim navzočim članom »Slomšekove družine« iz Maribora. Lepo slovesnost je zaključil pevski zbor svetokriške in slatinske šolske mladine, ki je ubrano zapel »Preljubo veselje...« in je zdraviliška godba še zaigrala državno himno. Svetina nad Celjem. Usodepolna nesreča je zadela Majtijšekovo hišo na Svetini. Gospodar Jur-košek Janez je šel 31. maja v gozd podirat veliko smreko; pomagal mu je njegov brat Rudolf. Odžagano drevo se je pri padanju v vejah zapletlo v drugo drevje, deblo je vsled tega od-skočilo in z vso silo udarilo na tleh zraven klečečega gospodarja ter mu strahovito zmrcvarilo hrbtenico. Z veliko težavo so ga rešili izpod drevesa ter ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico; njegovo stanje je zelo opasno. Mlada žena s tremi malimi otroci v strahu drhti za življenje hišnega gospodarja in moža. — Pomagaj si sam, in pomagal ti bo Bog! Tega pravila so se na Svetini oklenili občinski možje ter začeli z veliko vnemo s prostovoljno tlako popravljati nepopisno težavne in razdrapane občinske ceste, zlasti čez Pečovnik. Ko bi vsi uvidevni gospodarji hoteli posnemati te pametne svetinske može, koliko koristi bi imeli celi okraji! Saj ve vsak razsoden človek, da so današnje občine ta?» obremenjene z vsemi mogočimi izdatki, da ne morejo oskrbeti vseh občinskih cest; samo pametno izvedena tlaka bi tu izdatno pomagala! Bog daj nagim ljudem spoznati, da so dobre ceste za vsakega kmetskega gospodarja življenjske važnosti, prvič; drugič pa, da si moramo sami pomagati! Sv. Rok ob Sotli. V nedeljo 30. maja je obiskal našo župnijo tukajšnji rojak, veleč. g. Jože Potočnik, župnik od Sv. Barbare pri Vurbergu, v spremstvu 35 župljanov. Imel je pozno sv. opravilo, pri katerem je pridigal preč. g. duhovni švetnlk p. Ladislav iz Celja, ki se je ravno mudil na tretjeredniškl vizitaciji. Govoril je tako ganljivo o Materi božji, da se je marsikatero oko zasolzilo. Po kratkem okrepčilu so odbrzeli bar-barški romarji z avtom proti Rogaški Slatini in Slovenski Bistrici, želimo, da še večkrat obiščejo 3v. Roka. —• Majniško deklaracijo smo proslavili z večjo slavnostjo. Pclcr Pcšcfar rcšcfari. Marijin narod — zverinski narod! Tako nas je Slovence imenoval pretekli teden slovensko tiskani list mesarja Puclja, »Kmetijski list«. Norčuje se iz Slovencev, ki so v maju častili Marijo, zmerja jih za zverinski narod, ker se večinoma Pucljevi pristaši radi pretepajo in koljejo. Ali ima tak list še pravico hoditi v naše vaše? Ali bo slovenski narod tako norčevanje pustil nekaznovano? Vojniške kapele. »Kmetijski list«, ki je postal zagovornik starokatoliške verske sekte, se razburja zaradi kapel o priliki procesije v Vojniku, In pravi, da so tamkaj prestavili kapelo izpred hišo dr. Mlkuša, ki je izstopil iz katoliške Cerkve. Prvič ae nima pravice razburjati, ker smo imeli procesijo katoličani in ne njegovi verniki, drugič pa nima pravice zagovarjati dr. Mikuša, da bi rad imel sicer kapelo pri hiši in da bi katoličani kar v procesiji prihajali k njegovi hiši, ko pa je Mikuš sam izstopil iz katoliške Cerkve. Vi greste tja, kamor spadate, slovenski narod pa gre svojo pot! Sokolski škof. Umrl je 90 let stari škof Uce-iinl. Nekateri listi so ga imenovali sokolskega Škofa. Kdo ve, če so tudi tukaj šli v sprevodu Pokoli pred križem, kakor to delajo v Sloveniji, fJa jim tako nihče ne more očitati, da tfredo za križem! 33—9—4—1, Najprej nismo imeli nič. Potem smo imeli 33 oblasti in 33 centralizmov, potem smo dobili devet banovin in devet centralizmov; sedaj nam ponujajo štiri pokrajine, nazadnje pa nam bo ostala menda samo ena oblast in en centralizem. Kako dolgo zdrži človeški spomin? Praktični poizkus je napravila JNS. Prvo leto je človeški Spomin še živ, JNS si ni upala na plan, kar jih je pa ostalo na belem dnevu, so tajili JNS. — Drugo leto je človeški spomin že malo opešal. JNS je že upala prirejati sestanke za zaklenjenimi vrati. — Sedaj teče tretje leto. Predsednik JNS Pero živkovič si upa celo v Slovenijo. In če bo šlo tako naprej, bomo skoro pozabili, kaj nam je napravila JNS. človeški spomin je kakor re-šeto, vse skozi pade. Ljudožrci v Jugoslaviji. Ce ste se včasih zgražali nad ljudožrci, ki baje prebivajo v Afriki, se danes lahko ponašate, da jih imate med seboj. iNS bi rada vse duhovnike v enem samem požir-IvU požrla! Sline se jim tako cedijo, da bi, če bi jih v Dravo napeljal, čez stopila! Vročina! Sonce je pritisnilo. Bombe so pritisnile, vročina Je nastala! Toplomer na španskem je silno poskočil. Ce ne bodo dobili diplomatje mrzlih obkladkov, bo nekaj zavrelo! Oto na španskem. Ker ,v Avstriji ni mogoče priti na prestol, je šel Oto Habsburški v Španijo in res se mu je posrečilo, da je prišel na vrsto za prestol. Kako dolga pa je ta vrsta, pa trenutno ne ve ne on in ne jaz. Zakaj Nemčija preganja katoličane? Pri nas v vasi imamo tudi nekega liberalca, ki ni mogel niti zvona slišati, ker ga je preveč opominjal k poštenemu življenju in mu je hotel glas vzeti, pa se je na vrv obesil. Pozabil pa je, da bo pri tem zvonilo. Tako se bo tudi Nemcem zgodilo! Poslednje vesti. Politične novice iz naše države Nemški zunanji minister v Belgradu. Zadnji ponedeljek dopoldne se je pripeljal v letalu na letališče v Zemunu s spremstvom nemški zunanji minister Neurath. Nemškega državnika je sprejel naš šef vlade dr. Stojadinovič, vojni minister general Marič, zastopniki tujih držav in častna četa z godbo. Po pozdravu na letališču se je odpeljal Neurath v Belgrad, kjer se je popoldne razgovarjal z dr. Stojadinovičem. Nemški zunanji minister ostane v naši prestolici do 9. junija dopoldne. Politične novice iz drugih držav Predsednik Poljske v Bukarešti. Predsednik poljske republike Moscicki se je odpeljal 6. junija s posebnim vlakom v Bukarešto. V njegovem spremstvu je zunanji minister Beck. Domače novice Slovenec — prior v tujini. Iz Gradca v Avstriji nam poročajo, da je bil naš rojak Bertold Belec, iz dobro znane rodbine Belec v Radomerju, Ljutomer, pri letošnjih provincijskih volitvah usmiljenih bratov v Gradcu izvoljen za priorja v umobolnici in na razsežnem posestvu Kain-bach pri Gradcu. To je dokaz, da Slovenec tudi med tujim narodom napreduje. Ta naš rojak deluje med Avstrijci že od leta 1906. Važno za vinogradnike. Kr. banska uprava, oddelek za kmetijstvo, sporoča na podlagi tedenskih poročil iz vinskih okolišev, da se vinska trta zelo krepko in bujno razvija, ker je bilo vreme prejšnji teden za razvoj trte zelo ugodno. Trta je pred cvetjem, v lendavskem okraju trta že cvete prav tako v črnomeljskem okraju. Zarod je letos bolj slab na reznikih, boljši na špa-ronih, dokaj visok nastavek na tretjem do petem listu. Skoraj povsod se pritožujejo vinogradniki, da so n. pr. žlahtnina, čabski biser in nekatere druge sorte slabo zarodile. V ljutomerskem okraju še najboljše kaže moslavec. Drugo škropljenje je v teku, ponekod škropijo že v tretjič. Prav so zadeli oni, ki so škropili okoli 23. maja in škropijo te dni v drugič. Dne 1. in 2. junija je bila vinska trta skozi dva dni neprestano vlažna vsled deževja. Pričakovati je, da bo okoli 13. junija nastopilo močnejše oku-ženje po peronospori. Važno je tedaj, da vinogradniki na to pazijo. Ponekod zamenjujejo navadno pršico, ki letos močno nastopa, s pero-nosporo; pa tudi kaparji nastopajo precej (Pavlova vas v krškem okraju, Slovenska Bistrica). O grozdnem sukaču prihajajo poročila, da močno nastopa. Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. Kdor hoče biti sprejet v I. gimnazijski razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski ali na katerikoli državni gimnaziji. Na zavodski gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti 22. in 23. junija. Prl-puste se samo oni, ki so se rodili v letih 1924 do 1927 in ki nameravajo potem prositi za sprejem v zavod. 300 splavarjev stavka. Radi mezdnega gibanja je stopilo v stavko 300 splavarjev iz Dravske doline. Splavarji izjavljajo, da ne bodo peljali nobenega splava po Dravi, dokler ne bodo povoljno rešene njihove upravičene zahteve. Pogajanja so že v teku. Smrtna nesreča na Uršlji gori. Zadnjo soboto so se podali iz Dravograda na Uršljo goroi 22 letni Jožef Pirtovšek, sin pekovskega mojstra v Dravogradu, njegova sestra Marica, Jožef Veldin, Jože Feilmeyer in Hermina Križnik iz Prevalj. Omenjena družba je prenočila na Uršlji in se je podala v nedeljo zjutraj na navpično padajočo severno steno. Pet jih je srečno doseglo po kozji stezi šmohovnik, Jožef Pirtovšek pa se je preveč približal robu propada. Izpod njegovih nog se je sprožila skala in ga je potegnila s seboj 400 m globoko, kjer je obležal mrtev. Rešilna ekspedicija je prenesla truplo v Kotlje ter ga je prepeljala v Guštajn in v Dravograd v nedeljo ob sedmih zvečer. Dva smrtno povožena od avtomobila. V soboto 5. junija je peljal g. Baldasin iz Celja na tovornem avtomobilu pohištvo v Krško. V Rimskih Toplicah pred hotelom »Pošta« se je vrgel pod avto, ki mu je zdrobil lobanjo, Josip špaur, 49 letni gradbenik iz Zemuna. Izbral si je prostovoljno smrt radi denarnih težkoč. — Zadnji ponedeljek dopoldne se je peljal v avtomobilu inžener Schmidinger iz Laškega v Celje. Pri Tremerju mu je privozil nasproti Rudolf Vrečko, miner v Pečovniku. Tik pred srečanjem je hotel Vrečko preko ceste, pa ga je zadel blatnik od avtomobila v čelo in mu je prebil lobanjo. Vrečko je izdihnil med prevozom v celjsko bolnišnico. Padel z voza in si prebil lobanjo. Na Reki pri Hočah blizu Lebejeve gostilne sta se splašila konja 40 letnemu hlapcu Simonu Curiču, ki je padel z voza in obležal s prebito lobanjo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Krvoprelitje iz podivjanosti. V Zg. Bistrici pr: Slov. Bistrici se je zgodilo zadnjo nedeljo radi od alkohola podžgane podivjanosti krvavo dejanje, kojega smrtna žrtev je postal mlad kmečki sin. 29 letni tovarniški délavée Ivan Fišinger je v pijanem stanju iskal priliko, da bi se nad kom znosil. Kakor obseden se je Fišinger obnašal ln KNJIGARNA SV. CIRILA V MARIBORU priporoča novosti čč. gg. duhovnikom: Kalan: Die Welt für Christus, kart. 47 Din. Vom heiligen Amt der Mutter, Predigten und Ansprachen für Muttertag und Müttervereine broš. 18 Din. Hättenschwiller: Wie gut der Heiland ist. — I. Band: Der Magnet der Herzen, Die Verheis-sungen des Herzens Jesu, broš. 32.50 Din. Hättenschwiller: Wie gut der Heiland ist. — II. Band: Übungen der Herz-Jesu-Andacht, Segen der Herz-Jesu-Andacht in Schule und Erziehung, Die Herz-Jesu-Andacht in der Seelsorge, Die Herz-Jesu-Andacht und die Jugend, broš. 32.50. Hättenschwiller: Die Liebe des Herzens Jesu, kurze Herz-Jesu-Predigten, broš. 40 Din. Hättenschwiller: Der Mann nach dem Herzen Jesu, Männerpredigten, broš. 36 Din. Minich thaler: Messe und Leben, Katechetische Behandlung des hl. Messeopfers, broš. 77 Din. Dillersberger: Die Stimme deines Grusses, Gedanken und Betrachtungen über das »Salve Regina«, vez. 65 Din. Heilige Scholle, Bauernpredigten, broš. 42 Din. Feckes Carl: Das Mysterium der göttlichen Mutterschaft, Ein dogmatisches Marienbild, kart. 32 Din. Felder: Jezus von Nazareth, ein Christusbuch, vez. 82 Din. Novi predsednik španske rdeče vlade v Valeneiji prof. Negrin. je zabodel brez povoda v srce kmečkega sina Ivana Juhart, ki se je zgrudil mrtev. Koj po uboju si je divjak Fišinger prizadjal z nožem več ran na vratu in si je še preparal trebuh, da bi se na ta način lahko izgovarjal na silobran. Fišingerja so oddali v mariborsko bolnišnico. Dekletu prerezal vrat — sam pa skočil v vodo. V Uršnih selih pri Novem mestu je 28 letni Janez Klemenčič, posestnikov sin, prerezal vrat svoji izvoljenki 21 letni Mariji Klobučar. Po smrtnem krvavem dejanju je ljubosumnež v gozdu skočil v globok tolmun in utonil'. Slovenska krajina Sv. Jurij. Delo za olepšanje naše cerkve je že toliko napredovalo, da bomo v drugi polovici junija že začeli s slikanjem cerkve. Prvotno smo imeli načrt postaviti stranski oltar, a se nam je slikanje zdelo bolj potrebno. Denar za slikanje prispevajo ljudje prostovoljno. Tudi so se z veseljem odzvali prošnji domače fare. — Delo za prosvetno društvo dozoreva. Klic po tem društvu je bil tako močan, da je našel odziv, že pred dobrim mesecem se je ustanovil pripravljalni odbor, ki je oskrbel vse potrebno za ustanovitev. Tudi banska uprava nam je že potrdila pravila. Zato pa zdaj vsi pošteni fantje, možje in dekleta, pristopite v to društvo! Kajti vedite, da je to društvo res edino društvo za vas, ki vam bo nudilo vse koristno: izobrazbo s pomočjo knjig, predavanj, shodov in tečajev pa tudi pošteno zabavo: petje, igre itd. član postane lahko vsak katoličan kateregakoli spola, ki je dovršil 15. leto. Zato pristopajte z veseljem do dela v to društvo! Prireditve Laško, »Slomšekovo prosvetno društvo« v Laškem praznuje 20. junija svoj veliki praznik: ta dan razvije svoj novi prapor, ki ima na eni strani sliko škofa Slomšeka, na drugi pa grb mesta Laško. S tem bo naše društvo stopilo v krog onih bratskih društev, ki že veliko let korakajo pod praporom katoliške prosvete. Na to slovesnost vabimo vse domačine kakor tudi vse sosednje župnije iz vse dekanije. Zlasti vabimo, da pošljejo zastopstva z zastavo vsa ona bratska društva, ki že imajo zastavo. Vsaka bratska zastava bo dobila spominski trak. Spored: Ob 7 sprejem gostov pri vlakih z godbo. Ob 9 zbiranje udeležencev za sprevod pred šolo. Ob 9.30 odhod po mestu na Slomšekov trg, kjer bo blagoslovitev prapora In zabijanje žebljičkov. Ob 10.30 slovesna sv. maša na trgu, ki jo daruje g. mons. dr. Franc Kruljc. Po sv. maši na istem prostoru slavnostno versko-prosvetno zborovanje. Govorita gg. dr. Josip Hohnjec, predsednik Prosvetne zveze iz Maribora, in dr. Zdravko Ka- lan iz Celja. Vsi prijatelji katoliške prosvete od blizu in daleč: 20. junija Vsi v Laško! Odprta noč in dan so groba vrata.,, Ribniško selo pri Mariboru. Pahnerjevega očeta ni več med živimi. V ponedeljek zjutraj ob pol treh se je za vedno poslovil. Zadnje besede, ki so jih domači slišali iz njegovih ust, so bile: »Ljubi Bog, pomagaj?« S temi besedami je V nedeljo zvečer zadremal. Ponoči je od hudih bolečin nekajkrat zaječal, ob navedeni uri pa je mirno zaspal ■— v 68. letu starosti. Pokojnik je bil v verskem oziru cel mož. Živel je v izredno vestnem izvrševanju verskih in stanovskih dolžnosti. Zadnje micecei ga je Bog preizkušal s tem, da radi hude bolezni ni mogel zahajati k službi božji. To mu je bilo v največjo muko. Poleg vernosti je pokojnika krasila velika skromnost. Dasi je bil zelo izkušen in načitan, se ni nikdar tiščal v ospredje. Nasproti vsem ljudem je bil zelo prizanesljiv. Obsojal in sovraži! ni nikdar nikogar. V javnem življenju je vedno držal ravno linijo: bil je pristaš bivše SLS v njenih veselih in žalostnih dneh. čas, ki mu je preostaja! od dela, je pokojnik porabljal za či-tanje dobrih knjig in krščanskih listov. Malo je slovenskih hiš, kjer bi se prečitalo toliko knjig in listov ko v Pahnerjevi hiši. Na mizi so vedno ležali listi: »Slovenec«, »Slovenski gospodar«, »Delavska fronta«, »Nedelja«, »Vigred«, »Mladika« itd. Pri Pahnerjevih bo ostalo vse, kakor je bilo. Le očeta i| dedeka, kakor so ga val nazi-vali «§£ jie bo. Daai je bil tudi doma tako skromen tih, da ga skoraj nI bilo opaziti, ga bodo vendar vsi pogrešali! mama, otroci, vnuki, Jokali bodo za Svojim »dedekom«. Pogrešali ga bodo tudi fiosedje in znanci. Kdor ga je spoznal, je rekel: s>To je dober človek.« Vsak ga Je ljubil in spoštoval. Vse: domače in znance, tolaži zavest, da se je odselil v boljše življenje. Zvesto je služil Bogu, zvest mu je bil tudi v trpljenju, zato ga bo Bog poplačal kot zvestega hlapca. Sv. Martin pri Vurbergu. Pokopali smo ob veliki udeležbi zadnjega maja pridno ženo, skrbno gospodinjo v Sp. Dupleku Marijo Fras. Po hudi in mučni bolezni je zapustila žalujočega moža in tiste, ki jim je bila botra, odnosno dobrot-nica. »Slovenski gospodar« je stalni gost že 25 let Frasove hiše. Naj ji sveti večna luč — žalujočim naše sožalje! Rečica ob Savinji. V soboto 5. junija je bil pogreb 76 letnega posestnika Ivana Bršnaka, p. d. žlebnik iz št. Janža. Pokojni je bil dober gospodar ln krščanski mož, ki je kljub delu na kmetiji delal še za dobro stvar. Pokojni je bil vnet zadrugar, saj je bil pred 38 leti eden izmed najagilnejših zadrugarjev na Rečici, ki so s svojo kleno in neuklonljivo i kljub zaprekam ustanovili dve važni zadri sojilnico in kmetijsko društvo. Oba zavoda cča do nastopa denarne krize sijajno uspevala in bila od najm9?> Pogled na pristanišče in del španskega mesta Ibiza, kjer sta dve rdeči letali metali bombe nit nemško kontrolno oklopnico »Deutschland«. Nemška oklopnica »Deutschland«, katero sta bombardirali dve rdeči španski letali. Bombe G® ubile na ladji 26 mornarjev, 83 pa ranile. jiejših gornje Savinjske doline. Kriza je nadaljni razvoj posojilnice preprečila, dočim je kmetijsko društvo ostalo na 3voji višini in je danes regulator cen, za kar se imamo zahvaliti tudi pokojniku za njegov trud in delo, ki je radi njegovega poštenega in nesebičnega dela za druge obrodilo tako lepe uspehe. Da je bil pokojni priljubljen, je pokazala lepa udeležba na njegovi zadnji poti. Dopisi šmarjeta pri Rimskih Toplicah, čebelarska podružnica šmarjeta pri Rimskih Toplicah bo imela čebelarsko predavanje, ki ga bo vodil urednik »Slovenskega čebelarja« g. A. Bukovec. Prične se V nedeljo 13. junija ob pol 11 pri g. Fr. Sluga na Buznem pri Rimskih Toplicah, čebelarji, udeležite se v polnem številu! PIALA OZNANILA SLUŽBE: Dekla in hlapec se sprejmeta takoj v službo. Vprašati pri Elise MUhleisen, Sv. Peter pri Mariboru. Metava 27. 829 Zanesljivega hlapca h konjem sprejme takoj Lorber Lojze, Sv. Peter pri Mariboru. 826 Dferja, tri do štiri osebe, sprejme A. Pavalec, Dragučovna, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. 838 Hlapec, 35—40 let star, z dobrimi spričevali, se sprejme na deželo. Ruperče 53, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. 845 Nova trgovina »pri starinarju«, Koroška cesta št. 6, vam nudi različne ostanke tovarn, kakor svilo, delen, cajg, belo, rjavo in plavo platno, tiskovino za obleke in predpasnike od 4 Din, moške in ženske srajce, spodnje hlače, velike predpasnike od 15 Din, otroške predpasnike od 6 Din, močne moške čevlje od 79 Din, ostanki inleta. 855 Mlatilnl stroj na prodaj. Lobnik, Maribor, Bet-navska 73. 841 Slovenske trake vseh velikosti, navadne in svilene, z napisi in brez napisa, naročajte v Ciri-lovl v Mariboru in Ptuju! Kartolej od 17 Din naprej, linolej od 29 Din naprej v vseh širinah in kakovostih v veliki izberi pri Novak, Koroška 8. 851 Kose, kovane iz prima švedskega jekla, vsak komad jamčen, dobite samo v železnini An-drašič, Maribor, Vodnikov trg. 859 Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank kupimo in izplačamo gotovino takoj. Bančno-kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor za 3 Din znamk. 678 Spominki za gg. novomašnike. Kupite mu slovenski obrednik, razne uporabne knjige, križ, kip itd. Velika izbira v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Posteljne odeje, res dobro prešite, domači izdelek, samo z belo vato, od najcenejše do najfinejše kvalitete, izgotovljeno posteljno perilo, zglavniki, tuhne, koče, platno, gradi za ma-drace, puh in perje v veliki zalogi: Specijalna trgovina — izdelovalnica posteljnih odej: Maribor, Stolna ulica 5. 847 Platnene in druge čevlje dobite ter vse potrebščine kupujte v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. 791 Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzo-parilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, brizgalnice za vinograde, si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kot-larstvo, Maribor, Glavni trg 4. 788 Vrvico (špago) kupujte v Cirilovi v Mariboru ir. Ptuju! Preklicujem, kar sem izrekel žaljivega o Pavliču Maksu, posestniku iz Zg. Kungote, ker sem s« prepričal, da ni res. — Rumpf Martin. 834 Mrapinsfte toplice 481 Izredni uspehi zdravljenja revmatizma, protina, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43°C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Znižane cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni. Pavšalno zdravljenje, železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od tam zveza z avtobusom. Brezplačen železniški povratek. Zahtevajte prosvekte! Za mesec junij vam nudimo sledeče kipe: Učenca iz dobre krščanske rodbine, poštenih staršev sprejme Julijana Kranjc, trgovina mešanega blaga, Slivnica pri Celju. 843 Sprejme se služkinja z dežele, pridna in poštena, ki zna poljska ter tudi nekaj hišnih del opravljati. Služba dobra. Plača po dogovoru. J. Pre-kopec, pekarna, Sv. Jurij j. ž. 842 Išče se oskrbnik z znanjem nemškega jezika, kateri se razume na polju, hmelju, gozdu in pri živinoreji. Dopisi naj se pošljejo na graščino grad Thurn, pošta Velenje. 850 Sprejmem starejšo samostojno žensko, vajeno živine, dela na polju in vinogradu. Ponudbe na g. Maček, trgovec, Slovenska Bistrica. 849 Močna poštena dekla za svinje in krave molzit, vsega dela vajena, se takoj sprejme. Dopisi pod »Dekla«, pošta Vitanje. 848 Deklo sprejme žigart, Sp. Porčič 39, Sv. Trojica v Slovenskih goricah. 857 POSESTVA: V bližini Ruš se proda posestvo: štirje orali, njive, gozd, sadonosnik in zidano gospodarsko poslopje. Ponudbe na Potočnik Miroslav, Sp. Rad-vanje 24, Maribor. 827 Ugodno se proda novo zidana hiša. Marija Brezje 74, Maribor. 840 Prodam dobičkanosno posestvo, obstoječe iz njiv, travnika, sadonosnika, gozda, približno 15 joh, poslopja vsa zidana, krita z opeko. Janez Do-mitar, Vinička vas, Sv. Barbara, Maribor. 839 Moštna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim oku som. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo-šiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11. 810 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 536 Lampijoni in vse druge potrebščine za veselice v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, koruzo, banatsko pšenično moko, manufakturno in špecerijsko blago na veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici. 428 »MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19. 462 Apno, posebno fino za šprocanje, Trboveljski portland-cement se dobi zmiraj frišno pri firmi Andrašič, Maribor. 858 Baklje za obhode v Cirilovi v Mariboru in v Ptuju! RAZNO: Trgovinski prostori v najem In gostilno na račun: Bezena št. 4, Ruše. 854 Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni redi Veljaven od 21. maja 1937. ""Pi Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. Vabilo na redni občni zbor *Hralnice in posojilnice v Laškem, reg. zadruge» z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. junija 1937 ob eni popoldne v posojili".-čni dvorani. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1936, 4. čitanje revizijskega poročila, 5. volitev načelstva in nadzorstva, 6. slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. 853 BiBPlftNCl! Najlepše obleke, klobuke, perilo, čevlje ild. nudi ugodno Konfekcija JAKOB LASI, HARIDOR Glavnitrg 2 Srce Jezusovo cm 20 30 32 35 40 Din 20.- 65,- 30.- 35.- 37.- 40.- 48,- 55^ cm 40 45 50 55 65 90 100 Din 65,- 75.- 70.- 100.- 155.- 310.- 1720.- 2150.' Srce Jezusovo z razpetimi rokami cm 22 25 30 40 Din 55,- 80.- 100.- 90.- 130.- 120.- 280.- Pri naročilu napišite velikost in ceno. — Priporočamo se za naročila! TIskarna sv. Cirila Maribor - Piuj. Nogavice in perilo v veliki izbiri priporoča po tovarniških cenah — tovarniška zaloga eiF Maribor, Aleksandrova cesta 24. 593 IV I 1019/37—8. M oklic. Dne 13. avgusta 1937 ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiške knjige: Spodnje Radvanje vi. št. 218 II. del cenilna vrednost: 286.396 Din vrednost pritiklin: — najmanjši ponudek: 143.198 Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklip, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, ^^galiji K OKSFORDA močne, dobro "delane 12 TURINGA trVeine, športni vzorci ZELENE skaut tkanino močne K finega 1'oplina, modnl vzorci K FRENŽA, trpežne modne barve Reg. br. 2007/32. HALA OZNANILA SLUŽBE: Več služkinj sprejme bolnišnica v Murski Soboti. Prednost imajo one, ki so že izvežbane v pranju, v vrtu in pri svinjah. Plača po dogovoru, stanovanje in hrana brezplačna. Ponudbe je poslati na upravo bolnišnice najpozneje do 14. junija. Reflektantke se lahko tudi osebno zglasijo v bolnišnici med uradnimi urami. 828 Hlapec in dekla se sprejmeta. Fr. Kramberger, Gočova, p. Sv. Trojica v Slov. goricah. 837 Dekla išče službo v župnišču k živini in na polje. Naslov pove uprava »Slovenskega gospodarja«. 836 Dekle od poštenih staršev, začetnica, circa 15 do 16 let staro, se sprejme. Naslov v upravi. 835 »Svete gore«, povest o veliki božji poti Svete gore pod Sv. gorami, je izšla v knjigi. Dobi se v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Broš. 18 Din, vez. 28 Din. naprej. Budilke Din 39--. Urarska in _ zlatarska popravila za 50°/, cenejša. — Steklo Din 2 -, pero Din 12--Generalna popravila od Din 20— do 25'— samo pri Kari Ackermann-u Ptuj, Krekova ulica 1. Kupim staro zlato in srebro. Lepe tiskovine za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno ln po najnižjih cenah Morila su. Cirilo Koroška c. S Čekov, račun žtev. 10.602 Telefon interurb.št.2n3 CATISKE TOPLICE pošta Brežice, železniška postaja Brežice in Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Sezona od 1. maja do 30. septembra, v pred- in posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte! — Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, rev-matizem, vnetje, protin, išias, nevraligčno trganje, kronični katarji, ženske bolezni itd. 633 UR E Išče se psica-bernardinec, ki je ušla. Najditelj naj odda proti nagradi. Ajd Josip, Bistrica 8, Limbuš._831 Vložne knjižice Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici kupimo proti takojšnji gotovini. Po-nudbe na Kristal d. d., Maribor._833 Krep-papir en gros v Cirilovi Maribor-Ptuj Potrebščine za nove sv. maše: papir za okraske, rože, papirne servijete, slovenske trake, črke za napise na slavolokih itd. v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Prodam angorke-zajke, breje. Pelcl, Rožički vrh, Sv. Jurij ob ščavnici. 830 Jabolčnik. Ali ste že prepričali, da le iz snovi »Jablus« naredite izvrsten jabolčnik ali hru-škovec tudi brez da rabite naravnega sadjevca? S poštnino stane za 50 litrov 35.50, 75 litrov 49.50, 100 litrov 64, 150 litrov 89.50, 300 litrov 176 Din. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek. 833 od Din 35.— Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-poscstnikov z vsem svojim premoženjem. □^ODDoaooDnnonnDDnnDocionnnnnnnnnnDnnoDDnixnnDixmannnnDor: Hranilnica Dravske banovine Maribor Centrala: Maribor Podružnica: Cdfc v lastni novi palaft na oglu nasproti poŠte, prej Južnošfa Gosposke-Siovenshe ulice. 27 fersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno 010201020102020001000153235323000248 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. SKOZI VSE POLETJE - Dinarjev Obutev za vsako priliko in za vsak žep. Za delo na polju in doma, za peš hojo skozi vse poletje najbolje služijo ker so najcenejši. Izdelujemo jih iz močnega rjavega platna, podplat pa je iz prožne neraztrgljive gume. Cena je od 15.- do 29.- dinarjev po velikosti. najbolje in najvarneje pri SpoflntcStalcrsM ljudski posoUlnlcl Oosposha ulica 23 f Ffilill)Oril Ulica 10. ofeto&ra regislrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —. Tiskar: TIskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. — Urednik Janu3 Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.