Z gospodarskega polja. == Plsemske znamke. V smislu odredbe e. kr. trgo^inaknga ministrst^a z dne 38. marca t. 1., št. 12 607/P, drž. zakonika šte7. 66 iz leta 1908., neha 7elja7nost pisemskih znamk prejšnje izdaje z 31.oktobrom 1.1. in je zaraditega od 1. no^embra t. 1. naprej dovoljeno rabiti za frankovanje edino le pisemske znamke nove izdaje. V svrho nadaljne ©lajšave preboda med prejšnjo ia noro izdajo je poštnim uradom do^oljeno nerabljene pisemske ZDamke prejšnje izdaje od 1. no7embra 1908. do kojca t. 1. zamenje^ati 8 pisemskimi znamkarai nove izdaje b r e z plačno ter od 1. januarja 1909. naprej do preklica proti vplačilu pristojbine od 1 Tinarja za znamko. = Za rodne zgradbe, kanale ln regnlacijo rek. Miuistrski svet je imel dne 16. t. m. spjo, 7 kateri je sklenil državnemu zboru predložiti zakonski načrt, po katerem se dovoljnje vladi 500 m i I i j o n o v kredita za vodne zgradbe, kanale in regulacije rek. Porabiti se ima ta denar 7 15 letih. = Razmerje med poljedelstfom in lndustrijo. Dunajsko kultumo politiško druŠt70 se je poprijelo veiiko obetajočega dela na skupno koriat poljedelst7a in industrije. Namerava sklicati 7 kratkem veliko anketo zastopniko7 poljedeljst^a, industrije in obrtniko7. Anketa bo imela namen zbrati material, da se razmerje toh treh skupin producento^ spra^i 7 soglasje. Anketa bo omogočila temeljit kontradiktorični razgo^or med zastopniki industrije in poljedelstva, med zastopniki industrije in denaroih organizacij ter se bo pečala z 7prašanjem 0 u7edbi statistike 7 industrijski produkciji. Ta statistika je potrebna, ker nam daje zaneslji^o temelj za zdra^o trgo^sko politiko in gospodarsko zakonodajstfo. Desedaj imamo 7 Avstriji samo statistiko 0 poljedelskih produktib. = Zcniljiški darek. V Avstriji pride Da gla^o 7sako leto zemljiškega davka po 2*07 kron. na Ogrskem po 3 48 E, na Nemškem po 0 84 E, 7 Angliji po 0*45 E, na Francoskem 2*58 E ia 7 Italiji 2 85 E. = česen, ki smo ga pozabili jeseui na vrtu 7 zpnilji, ga izkopljemo spomladi, presadirao posumezno in rastel bo dalje in služil nam bo k solati in 7 jedila kot začimba. Ta tudi naredi sad 7 zetnlji. Zelena DJegova bilka (listi) imajo prijeten dub. = Pletna 7rba se sadi s potaknjenci 7 postu. Sadike, po 2 dra dolge, s 4 popki sadimo 7 rahlo, opleto vlažno zemljo, 2 dm narazen 7 lepe vrste. Prvo leto jo ople^emo dvakrat, potem jo prepustimo sarao sebi. Vsak šolski vrt uaj bi imel eno dolgo leho te korihtne 7rbe, rdeče in rumene. Obpljene sortirane šibe so prodajopovsod, kjer je že uvedeno pletarstvo. == Di7,Ji kostanj (plod) se pri naa še premalo uvažuje. Jeseni ineseca oktobra ga uaberemo in takoj posamezno po 2 dm v rablo opleto zemljo vsadimo V2 dm globoko. Kali v vsaki zemlji. Spomladi hitro odrasteT Šolski vrt naj ne bo bivz par sto njegovib sadik. Plod sam je za svinjsko pičo. olupljen plod, suh nastrgan, daje lek proti želodčnerau krču. = Eamilica, bela polna, uspe^a lepo in bujno 7 posodah na okuih 7eč let. Sadirao jo s potaknjenci raeseca raarca 7 lonee. Zraste do 3/4 m 7isoko. Cvetje polno. nežnobelo daje pravi kras oknu in vrtu. Na vrt 7 dobro zemljo presajena uspeva bogato. Oseblo, poruraeaelo cvetje posušimo ua zraku in shranimo 7 papirju na siihem. Nje čaj je posebno sredstvo proti mrzlici iu krvnira boleznim posebno za iiežni spol. Nobena gospodinja ne bodi brez Dje. Vrtnarji jo rabijo za najlepše šopke. Subo prodajajo lekarničarji. = DomaČi pepel daje 7rtnicam in še bolj sadnemu dre^ju osobito 7 težki ilovnati zemlji m 0 č n 0 g n 0 j i 1 0. Potresamo ga 7 oktobru iu v no^embru ob deževnem 7remenu krog teh rastlin. = Viiiska kriza t Istri. Letoa je prvo leto po odpra^i nesrečue 7iaske kla^zule med Avstro-Ogrsko in Italijo, da je nastala 7 Istri resna vinska kriza. Lanska 7.inska letina je bila 7 Istri sredoje vrste ter se je raislilo, da se bo 7ino ob primeruih cenab razprodalo kakor prejšnja leta. Toda prišlo je drugače. Iz statističnih podatko? je razvidno, da je 7 Istri še 150.000 hl nerazprodanpga lanskega 7ina. Danes ponujajo 7 Istri vino bolje vrate po 20 do 24 E, slabše pa po 10 do 12 E za hl. Tako nizkih cen se ne spominjajo niti najstarejši 7inorpjci. Zdi se, da se 7račajo stari časi, ko je bilo 7ino bokal po 2 do 3 krajcarje. Danes se 7 Istri splošno računi s tem, da je vsak 7inorejec, ki proda 7iuo izpod 10 do 12 yin. liter, na realni izgubi. Toliko najmanj 7elja njega 7sak liter, preden ga ima 7 sodu. = Trgate7 na Goriškein je končana. Trta je dala nenadno dosti 7ina. Po^sod je viiia 7 izobilju. Le bojijo se 7inogradniki, da ga je toliko, da ne bo mogoče 7sega razpečati. = Eoliko zlata in srebra se pridoblva y A78triji. Glasom atatistike, ki jo je izdalo ministrst^o za ja?na dela 0 rudarstvu, se je pridobilo leta 1907 7 Avatriji 307.109 metrakih stotO7 zlate rude 7 7rednosti 615 926 kron, za 60.000 E manj kot 1. 1906. Srebrue rude se je dobilo 133.804 mptrskih stoto7, 7 7rednost 2,798.149 kron. Produkcija zlata je 7 privatnili rokah in skoraj vsa na češkem, namrež 99 87%, dočim se je ostalih 018% pridobilo 7 Solnogradu. Tudi produkcija srebra, ki jo ima 7 rokah erar, je 7eČinoma na Ceškem, namreč 99 37%, na Tirolskem pa 063%.