©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologiezentrum.at
LJUBLJANA, JULIJ 2000 Vol. 8, št.l: 59-67
PRISPEVEK K POZNAVANJU CENOZE KREŠIČEV (COLEOPTERA: CARABIDAE) NA MEDVED JAKU (GOTENIŠKA GORA, SLOVENIJA)
Al VREZEC Pražakova 11, SI-1000 Ljubljana
Izvleček Članek predstavlja analizo cenoze krešičev (Carabidae) v jesenskem času na Medvedjaku (Goteniška gora) v Abieti-Fagetum dinar-icum na 1000 m nadmorske višine, kjer je bila kot najštevilnejša vrsta ugotovljena Nebria dahli. V članku je podano še ekološko ovrednotenje jesenske združbe krešičev na Medvedjaku in primerjava s podobnimi analizami združb krešičev v Sloveniji (Krim, Trnovski gozd).
Ključne besede: Coleóptera, Carabidae, favna, cenoza, Abieti-Fagetum dinaricum, Medvedjak (Goteniška gora), Slovenija
Abstract A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE CARABID CENOSIS (COLEOPTERA: CARABIDAE) ON MEDVEDJAK (GOTENIŠKA GORA, SLOVENIA)
The analysis of the Carabid cenosis on Medvedjak (Goteniška Gora; Abieti-Fagetum dinaricimv, 1000 m a.s.l.) in autumn is presented. The most numerous species was Nebria dahli. Ecological evaluation of the autumnal Carabid cenosis on Medvedjak and comparisons with other similar analyses of the Carabid cenosis in Slovenia (Krim, Trnovski Gozd) are given in the present paper.
Key words: Coleoptera, Carabidae, fauna, cenosis, Abieti-Fagetum dinaricum, Medvedjak (Goteniška Gora), Slovenia
59
©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologíteefeJlitaiírtiatTlologica sloveilica, 8 (1), 2000
Uvod
V okviru študentskih terenskih vaj Oddelka za biologijo (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani) od 22. 9. do 27. 9. 1998 na Žagi pri Medvedjaku (Goteniška gora) sem raziskoval cenozo krešičev (Carabidae) v rastlinski združbi Abieti-Fcigetum dinaricum na nadmorski višini 1000 m. Poleg inventarizacije karabidske favne me je zanimala še stopnja dominance posameznih vrst in primerjava z raziskavami cenoze krešičev na drugih območjih s podobno rastlinsko združbo Abieti-Fagetum v Trnovskem gozdu (Drovenik 1978) in na Krimu pri Ljubljani (Furlan 1988).
O favni krešičev tega območja (okolica Gotenice) sta pisala že Drovenik in Steiner (1995), kjer omenjata nekaj zanimivih in redkih vrst, kot so Carabus croaticus franken-bergeri, Carabus caelatus caelatus, Procerus gigas, Anophtalmus kaufmanni kaufmanni in Pterostichus variolatus camicolus. Sicer je koleopterofavna tega območja še slabo poznana.
Material in metode dela
a)	Terenske raziskave
Krešiče sem nabiral 25. 9., 26. 9. in 27. 9. 1998 na dveh vzorčnih ploskvah na Žagi pri Medvedjaku, ki leži na jugozahodnem pobočju Goteniške gore na višini 1000 m nad morjem. Območje porašča gozdna združba Abieti-Fagetum dinaricum na rjavih tleh na apnencu in dolomitu (Puncer 1980). Na istih površinah, s podobnimi metodami in v istem času je bila izvedena tudi inventarizacija pajkov Aranea (Fišer v pripravi). Vzorčni ploskvi sta bili izbrani glede na domnevno različne mikroklimatske razmere v kompleksu gozdne združbe Abieti-Fagetum dinaricum. Prva vzorčna ploskev je bila v manjši vrtači, druga pa na ravninskem delu gozda (v nadaljnjem besedilu plato). Ploskvi je v večjem delu pokrival gozd z elementi združbe Abieti-Fagetum, primešana pa sta bila še smreka Picea abies in beli gaber Carpinus betulus.
Krešiče sem lovil z zemeljskimi ali Barberovimi lovnimi pastmi s 4-odstotnim vinskim kisom, ki je služil za privabljanje in fiksiranje, kar je zelo uspešna metoda za lov teh živali (Drovenik 1978). Na vsako od površin sem postavil po 20 pasti, ki sem jih v roku treh lovnih dni pregledal vsak dan. Hrošče sem iz pasti pobiral s pinceto. Pasti so bile postavljene v kvadrat na razdalji petih metrov tako, da sem na vsaki vzorčni ploskvi pokril površino približno 500 m2. Poleg tega sem vzporedno uporabil še klasično metodo iskanja hroščev v trhlih štorih, saj bi v tem času nekatere vrste krešičev lahko že prezimovale in se tako v pasti ne bi lovile.
Ujeti hrošči so bili nato shranjeni v usmrtilniku z etilacetatom, kasneje pa so bili suho preparirani ali konzervirani v glicerolu. Shranjeni so v avtorjevi zbirki.
b)	Kabinetna obdelava
Hrošči so bili razvrščeni v več stekleničk z etilacetatom, in sicer glede na lokacije in lovne dni. Vsi krešiči so bili določeni do vrste. Pri identifikaciji sem si pomagal s ključi
60
A. Vrezec: Prispevek k poznavanju cenoze krešičev na Medvedjaku
(Reitter 1908; Trautner in Geigenmiiller 1987) in z lastno primerjalno zbirko hroščev. Vzorci so bili ovrednoteni kvalitativno (seznam vrst) in kvantitativno (število primerkov posamezne vrste).
Za prikaz cenoze krešičev sem uporabil tabelo z navedenim številom osebkov (absolutna abundanca n) in dominanco aktivnosti (DA) za posamezne vrste. Dominanco aktivnosti sem uporabil zato, ker so bili podatki zbrani izključno s pomočjo Barberjevih pasti in so odvisni od spremenljivosti dejavnikov. Izračun dominance aktivnosti ali aktivne dominance sem izračunal po formuli (Drovenik 1978; Tarman 1992):
Da = št. primerkov ene vrste x 100% / vsota osebkov vseh vrst v vzorcu
Vrste sem nato razdelil po stopnji dominance v 5 skupin (Tarman 1992):
1.	evdominantne vrste (od 10% navzgor),
2.	dominantne vrste (od 5 do 10%),
3.	subdominantne vrste (od 2 do 5%),
4.	recendentne vrste (od 1 do 2%),
5.	subrecendentne vrste (pod 1%).
Pri primerjavi dobljenih rezultatov z rezultati raziskovanj cenoze krešičev z drugih območij sem poleg izračuna diverzitetnega indeksa (H) uporabil še indeks vrstne iden-tičnosti oziroma Jaccardovo število (Iv) in indeks dominančne identitete ali Rekonenovo število (ID). Oba indeksa sta predstavljena v obliki tabele, izračunal pa sem ju po naslednjih formulah (Tarman 1992):
Iv = g/a + b-g
(g - število vrst, ki so skupne 1. in 2. združbi; a - število vrst v 1. združbi; b - število vrst v 2. združbi)
ID = DA1 + DA2 + Da3 + + DAn
(DAn - minimalna aktivna dominanca ene vrste iz ene ali druge združbe)
Rezultati in razprava
a) FAVNISTIČNI PREGLED
V favnističnem pregledu so navedene vse vrste krešičev, ki so bile najdene na območju Medvedjaka. Sistematska razdelitev je povzeta po Luchtu (1987). 1. Carabus (Platycarabus) creutzeri Fabricius, 1801
Vzhodnoalpinska vrsta, ki je značilna za vlažne in hladne biotope (Drovenik 1978). Je spomladi aktivna vrsta, jesenska generacija pa se pojavi v septembru (Furlan 1988). V Sloveniji se pojavlja več podvrst, vendar je na Medvedjaku prisotna nominalna podvrsta C. c. creutzeri.
61
©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologteefeaiteuilitomologica sloveilica, 8 (1), 2000
Nekaj primerkov je bilo ujetih v pasti, nekaj pa jih je bilo dobljenih v štorih, vendar zunaj vzorčnih ploskev, zato ta vrsta ni vključena v tabelo 1.
2.	Cychrus attenuatiis Fabricius, 1792
Srednjeevropska gozdna vrsta. Aktivna je zlasti po dežju in je helikofagna. Najbolj dejavna je v jesenskem času, ko je tudi čas parjenja (Drovenik 1978). V Sloveniji je splošno razširjena, pojavljata pa se dve podvrsti, C. a. attenuatiis in C. a. carnicolus (Drovenik & Peks 1994).
Na Medvedjaku nastopa jeseni kot subdominantna vrsta (na obeh vzorčnih mestih).
3.	Nebria (Alpaeus) da lili Sturm, 1815
Montanska vrsta, dinarski južnoevropski element (Drovenik 1978). Vrh aktivnosti ima v juniju, avgustu in septembru (Furlan 1988). Pogostejša je v vlažnejših in hladnejših biotopih (Drovenik 1978; Furlan 1988). V Sloveniji živi najbolj severno v Karavankah (Drovenik 1978), pojavlja pa se le nominatna podvrsta (Drovenik in Peks 1994).
Na Medvedjaku sem jo na obeh vzorčnih mestih ugotovil kot evdominantno vrsto (višja vrednost aktivne dominance je bila na platoju).
4.	Pterostichus (Cheporus) metallicus (Fabricius, 1792)
Montanska in gozdna vrsta, ki živi tudi v subalpinski coni, sicer pa je splošno razširjena evropska vrsta. Pogostejša je v hladnejših in suhih biotopih (Drovenik 1978). Je pomladno-poletna vrsta, jesenska generacija pa se pojavi v začetku septembra (Furlan 1988). Je monotipična vrsta.
Na Medvedjaku se je v vrtači pojavila kot evdominantna vrsta, na platoju pa kot dominantna vrsta.
5.	Molops elatus Fabricius, 1801
Montanska vrsta srednje in severnega dela južne Evrope (Trautner in Geigenmuller 1987). V Sloveniji se pojavlja nominatna podvrsta (Drovenik in Peks 1994).
Na Medvedjaku sem našel le en primerek, in sicer v vrtači (subdominantna vrsta).
6.	Molops piceus (Panzer, 1793)
Montanska, srednje- in južnoevropska vrsta. Njen areal v Sloveniji ni sklenjen, sega pa tudi v alpski svet. Pogostejša je v toplejših biotopih (Drovenik 1978). Je pomladanska vrsta (maj, junij), jesenska generacija pa se pojavi sredi septembra (Furlan 1988). V Sloveniji se pojavljata dve podvrsti, na obravnavanem področju pa živi podvrsta M. p. austriacus (Drovenik in Peks 1994).
Na Medvedjaku seje pojavljala kot dominantna vrsta na obeh vzorčnih mestih.
7.	Molops striolatus Fabricius, 1801
Montanska do subalpinska, predvsem gozdna vrsta, ki je razširjena v jugovzhodnih Alpah in do planine Klekovače v Bosni. Toploljubna spomladi aktivna vrsta, pogostejša v vlažnejših biotopih (Drovenik 1978). Jesenska generacija se pojavi konec avgusta (Furlan 1988). Je monotipična vrsta.
Na Medvedjaku je bila kot subdominantna vrsta najdena le v vrtači.
8.	Abax ovalis (Duftschmid, 1812)
Srednje- in južnoevropska, izrazito gozdna vrsta montanskega in subalpinskega pasu. Kalcifilna vrsta, ki se pojavlja v vlažnih in hladnih biotopih (Drovenik 1978). Po
62
A. Vrezec: Prispevek k poznavanju cenoze krešičev na Medvedjaku
aktivnosti je pomladanska vrsta, v sredini avgusta pa se pojavi še jesenska generacija (Furlan 1988). Je monotipična vrsta.
Na Medvedjaku sem jo na obeh vzorčnih mestih ugotovil kot evdominantno vrsto. 9. Licinus (Neorescius) hoffmannseggi (Panzer, 1797)
Montanska vrsta, ki živi tudi v subalpinski regiji. Higrofilna in kalcifilna vrsta, ki ji ustrezajo vlažnejši in hladnejši biotopi, zlasti gozdovi na severnih pobočjih (Drovenik 1978). Je monotipična vrsta.
Na Medvedjaku seje ujel le en primerek na platoju (recendentna vrsta).
b) OPIS CENOZE KREŠIČEV V ABIETI-FAGETUM DINARICUM NA MEDVEDJAKU V JESENSKEM ČASU
Na obeh vzorčnih mestih na Medvedjaku sta se na 40 pasti v treh dneh ujela 102 primerka (41 primerkov v vrtači, 61 na platoju) oziroma 8 vrst krešičev (Carabidae), 7 vrst v vrtači in 6 vrst na platoju. V vrtači je bila najštevilnejša vrsta Abax ovalis (14 primerkov, tj. 34,1 %), številni pa sta bili še Pterostichus metallicus (10 primerkov, tj. 24,4 %) in Nebna dahli (8 primerkov, tj. 19,5 %). Na platoju je bila najštevilnejša vrsta Nebna dahli (31 primerkov, tj. 50,8 %), evdominantna pa je bila še vrsta Abax ovalis (16 primerkov, tj. 26,2 %).
V ugotovljeni cenozi krešičev (Carabidae) v jesenskem času na Medvedjaku prevladujejo predvsem montanske vrste, v večini pa se pojavljajo srednje- in južnoevropske vrste. Dinarski značaj združbi daje najštevilnejša evdominantna vrsta Nebna dahli z 38,2-odstotno aktivno dominanco, vpliv srednjeevropske favne pa se kaže v prisotnosti dveh evdominantnih vrst: Abax ovalis (29,4 %) in Pterostichus metallicus (15,7 %). Združba krešičev na Medvedjaku je večinoma hladnoljubna, vendar srečamo v njej tudi nekatere toploljubne elemente, kot so vrste iz rodu Molops. Pomembna je tudi prisotnost nekaterih higrofilnih in kalcifilnih vrst (Abax ovalis, Licinus hoffmanseggi).
Poleg krešičev se je v pasti ujelo še nekaj primerkov iz družine Staphylinidae (9 primerkov v vrtači), Geotrupidae (3 primerki vrste Geotrupes stercorosus na platoju) in Curculionidae (1 primerek na platoju).
Na obeh vzorčnih ploskvah je bilo pregledano tudi nekaj štorov (iglavcev in listavcev), vendar v njih nisem našel krešičev. Našel sem le nekaj primerkov kozliča vrste Rhagium bifasciatum (larve in image).
Med obema vzorčnima mestoma ni opaziti bistvenih razlik, kar gre verjetno pripisati majhnim mikroklimatskim razlikam. To bi lahko bolje pojasnili s celoletno raziskavo karabidske in druge koleopterske favne v povezavi z drugimi prvinami proučevane zoocenoze.
63
©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologteefeaiteuilitomologica sloveilica, 8 (1), 2000
Tabela 1: Sestava cenoze krešičev (Carabidae) v Abieti-Fagetum dinaricum v jesenskem času na Medvedjaku na dveh vzorčnih mestih (vrtača, plato) s podano absolutno abun-danco (n) in z aktivno dominanco (DA) posameznih vrst.
	Medvedjak - VRTAČA		Medvedjak - PLATO	
VRSTA	n	Da(%)	n	Da(%)
1. Cychrus attenuatus	2	4.88	3	4.92
2. Nebria dahli	8	19.51	31	50.82
3. Pterostichus metallicus	10	24.39	6	9.84
4. Molops elatus	1	2.44	0	0.00
5. Molops piceus	4	9.76	4	6.56
6. Molops striolatus	2	4.88	0	0.00
7. Abax ovalis	14	34.15	16	26.23
8. Licinus hoffmannseggi	0	0.00	1	1.64
SKUPAJ	41	100	61	100
c) PRIMERJAVA Z RAZISKAVAMI CENOZ KREŠIČEV Z DRUGIH OBMOČIJ
Primerjal sem cenozo krešičev (Carabidae) iz jesenskega obdobja s petih različnih lokacij, ki po fitogeografski in zoogeografski razdelitvi Slovenije spadajo v dinarsko (kraško) območje (Martinčič in Sušnik 1984; Mršič 1997), porašča pa jih tip gozdne združbe Abieti-Fagetum.
Medvedjak (Goteniška gora) leži na južnem delu dinarskega območja v Sloveniji, Krim (Furlan 1988) na severovzhodnem delu, Smrečje (Trnovski gozd) (Drovenik 1978) pa leži na skrajnem severozahodnem delu dinarskega območja, kjer gre že za prehod v alpsko oziroma predalpsko območje.
Pri primerjavi cenoz krešičev (tabela 3) se je največja podobnost pokazala med lokacijami na Krimu in Medvedjakom (Iv= 0,4-0,7; ID= 45-80), najmanjše pa so bile podobnosti s Smrečjem (Iv=0,25-0,3; ID=35-40).
Dobljeni rezultati so povsem razumljivi, saj lokacije na Medvedjaku in Krimu pripadajo enotnemu dinarskemu območju s podobno rastlinsko združbo, v Trnovskem gozdu pa že prihaja do prehoda v predalpsko območje, kar se kaže z večjim številom montanskih in subalpinskih vrst ter z odsotnostjo nekaterih dinarskih. Zlasti se to pokaže z odsotnostjo vrste Nebna dahli v Trnovskem gozdu, saj je na ostalih dveh lokacijah izrazito evdominantna dinarska vrsta (tabela 2). Nebria dahli se je v Trnovskem gozdu pojavljala le v spomladanskem in poletnem času (Drovenik 1978). Drugi dve evdominantni vrsti (Abax ovalis, Pterostichus metallicus) sta z visokim deležem zastopani na vseh lokacijah, vendar pa je odstotek vrste Pterostichus metallicus, ki je montanska vrsta, ki se pojavlja tudi v subalpinskem pasu, znatno povečan v Trnovskem gozdu (58 %).
64
A. Vrezec: Prispevek k poznavanju cenoze krešičev na Medvedjaku
Tabela 2: Pregled eenoz krešičev (Carabidae), ugotovljenih v jesenskem obdobju, primerjalno za pet lokacij s tipom gozdne združbe Abieti-Fagetum (za vsako vrsto je navedena aktivna dominanca (DA) po posameznih lokacijah).
LOKACIJA	Medvedjak (Goteniška gora)	Smrečje (Trnovski gozd)	Kriml	Krim2	Krim3
RASTLINSKA ZDRUŽBA	Abieti-Fagetum dinaricum	Abieti-Fagetum praealpino -dinaricum	Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum altissimae	Abieti-Fagetum dinaricum asperuletosum odoratae	Abieti-Fagetum dinaricum mercurialetosum
DATUM	jesen 1998 (25.9,27.9.)	jesen 1973 (22.96.10.)	jesen 1986 (11.92.10.)	jesen 1986(11.9,-2.10.)	jesen 1986(11.9 -2.10.)
VIR	to delo	Drovenik (1978)	Furlan (1988)	Furlan (1988)	Furlan (1988)
1. Nebria dahli	38.23	0.00	18.6	44.2	43.5
1. Abax ovalis	29.41	24.05	32.6	19.2	31.5
3. Pterostichus metallicus	15.69	58.22	6.8	15.4	5.4
4. Molops piceus	7.84	0.00	0.00	0.00	1.1
5. Cychrus attenuates	4.90	3.79	4.6	5.8	4.3
6. Molops striolatus	1.96	3.79	11.6	11.5	3.2
7. Molops elatus	0.98	0.00	0.00	0.00	0.00
8. Licinus hoffmannseggi	0.98	0.00	2.3	1.9	0.00
9. Molops ovipennis	0.00	5.06	0.00	0.00	0.00
10. Trechus alpicola	0.00	1.26	0.00	0.00	0.00
11. Trechus croaticus	0.00	1.26	0.00	0.00	0.00
12. Stomis rostralus	0.00	1.26	0.00	0.00	0.00
13. Pterostichus unctulatus	0.00	1.26	0.00	0.00	0.00
14. Carabus irregularis	0.00	0.00	11.6	0.00	0.00
15. Aptinus bombarda	0.00	0.00	4.6	0.00	2.2
16. Carabus creutzeri	0.00	0.00	4.6	0.00	0.00
17. Abaxater	0.00	0.00	2.3	1.9	0.00
18. Carabus nemoralis	0.00	0.00	0.00	0.00	4.3
19. Carabus croaticus	0.00	0.00	0.00	0.00	3.2
20. Carabus coriaceus	0.00	0.00	0.00	0.00	1.1
Sklep
Združbo krešičev (Carabidae) na Medvedjaku bi lahko opisali kot združbo dinarskega montanskega tipa z najštevilnejšo vrsto Nebria dahli, ki je dinarski južnoevropski element. Vendar pa je pri razumevanju rezultatov raziskave cenoze krešičev na Medvedjaku in ob primerjavi z drugimi območji treba opozoriti, da je bila predstavljena in primerjana le cenoza v jesenskem času. Za pravilno vrednotenje območja Goteniške gore s stališča karabidske favne bi bilo nujno tudi poznavanje cenoze krešičev v spomladanskem in poletnem času, ki sta v primerjavi s cenozo jeseni vrstno veliko bolj pestri (Drovenik 1978; Furlan 1988).
65
©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologteefeaiteuilitomologica sloveilica, 8 (1), 2000
Tabela 3: Primerjava eenoz krešičev (Carabidae) s petih lokacij s tipom gozdne združbe Abieti-Fagetiun (v zgornjem delu tabele so podane vrednosti Jaccardovega števila (Iv), v spodnjem delu vrednosti Rekonenovega števila (Id))-
	Medvedjak	Smrečje	Kriml	Krim2	Krim3
Medvedjak		0.308	0.500	0.667	0.500
Smrečje	45.49		0.267	0.333	0.267
Kriml	62.35	38.43		0.700	0.429
Krim2	80.67	42.18	64.50		0.417
Krim3	80.40	36.44	65.20	75.60	
ST. VRST	8	9	10	7	10
ST. OS.	102	79	43	52	92
Hmax	2.08	2.20	2.30	1.95	2.30
Hmin	0.08	0.12	0.26	0.14	0.11
Literatura
Drovenik, B., 1978: Cenotske, ekološke in fenološke raziskave karabidov (Carabidae -Coleóptera) v nekaterih mraziščih Trnovskega gozda (Smrečje, Smrekova Draga). Doktorska naloga, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
Drovenik, B., H. Peks, 1994: Catalogus faunae, Carabiden der Balkanländer.
Coleóptera, Sonderheft 1, Delta-Druck + Verlag, Schwanfeld. Drovenik, B., S. Steiner, 1995: Beitrag zur Kenntnis der Käferfauna aus Gotenica bei Kočevje (Slowenien) und Umgebung (Coleoptera). Acta entomologica slovenica, 3 (2): 99-104.
Furlan, I., 1988: Primerjalne raziskave zoocenoz karabidov (Carabidae, Coleoptera) v različnih variantah rastlinske združbe Abieti-Fagetum dinaricum. Diplomska naloga, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Lucht, W. H., 1987: Die Käfer Mitteleuropas. Goecke & Evers, Krefeld. Martinčič, A., F. Sušnik, 1984: Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana. Mršič, N., 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija "vroča točka" Evrope.
Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Puncer, I., 1980: Dinarski jelovo bukovi gozdovi na Kočevskem. Razprave, XXII/6,
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Reitter, E., 1908: Fauna Germanica, Die Käfer des Deutschen Reiches, I. Band. K. G.
Lutz' Verlag, Stuttgart. Tarman, K., 1992: Osnove ekologije in ekologija živali. DZS, Ljubljana. Trautner, J., K. Geigenmüller, 1987: Tiger beetles, ground beetles. Josef Margraf, Aichtal.
Received / Prejeto: 10. 5. 1999
66