Učiteljstei pravniR STANARINA UČITELJSTVA NARODNIH ŠOL. Upravno sodišče v Celju je v dVeh konkretnih pmmerih odločilo o pripadirosti stanarin ueiteljema, ki sta prideljena na službovanje na meščanskih šolah. V prvem primeru je razsodba upravnega .sodišča ugodno izpadla za učitelja, a v drugem je upravno sodišče odreklo pravico do s-tanarine pritožniku. Zaito bo v drugem primeru potrebna še pritožba na državni svet do dokončne odločitve. Ker sta obe razsodbi načelne važnosti za vse učiteljstvo ju prinašamo v celoti: I. Upravno sodišče v Celju je o tožbi kiraievnega šolskega odbora v L. zoper odločbo kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dnc 22. ma.ja 1933., IV. št. 2355/4 glede plačevanja stanarine učitelju J. T. dne 22. no vembra 1934. izvedeni ustni irazpravi, razsodilo takole: Tožba se zavrne zaradi neosnovanosti. R a z 1 o g i : Krajevni šolski odbor v L. je z odločbo od 13. februarja 1933. IV. št. 2355/4 izrdcel, da je učitclju J. T.. ki je sicer nastavljen na deški osnovni šoli v L.. pa je idodeljen meščanski šoli na V., ne gre stanarina od mestne šolske občine v L. Na pritožbo J. T. je kralj. banska uprava v Ljubljani z odločbo od 22. maia 1933., IV. št. 2355/4 cit. odlok krajevnega šolskega odbora razveljavila in odločila, da. imenovanemu pripada izplačilo stanarine od mestne občine v L. radi teh-le irazlogov: J. T. je z ukazom z dne 27. junija 1932. o. n. br. 49.534 premeščen iz deške meščanske šole v L. kot učitelj osnovne šole na deško osnovno šolo v L. Z odlokom ministrstva prosvete O. N. br. 68.379 z dne 8. septembra 1932. je dodeljen imenovani na delo na drž. meščansko šolo na V. Delno je zaposlen na mestnih osnovnih šolah s poučevanjem in se nahaja v staležu mestne deške šole, kjer dobiva tudi službene prejemke. Njegovo dodelitev na drž. mesčanSko šolo na V. je razlagati z namenom polne zaposlitve imenovanega kot učitelja mestne deške šole in ima pravico na stanarino od mestne občine v L. Krajevni šolski odbor je zoper to odločbo ki mu ie bila dostavljena dne 8. junija 1933., vložil dne 8. julija 1933., torej v odprtem roku, tožbo na upravno sodišče. V tožbi predlaJa, naj se osporavani upravni aJct radi nezakonitosti razveljavi: 1. Po §§ 23. in 29. zakona o narodnih šolah mora imeti vsaka narodha šola toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor je posameznih oddelkov. Kdor torei ne poučuje na šoli, mu občina ni dolžna dati stanovanja. Isto velja gledte stanarine. 2. Učitelj J. je po svoji službeni namembi in glavni zaposlitvi nameščen na meščanski šol na V., torej izven teritoriia mestne občine, pri čemur na stvari ničesar ne izpremeni dejstvo, da radi polne zaposlitve poučuje 4 ure na teden tudi na mestnih šolah. Upravno sodišče je o tožbi nastopno razmotrivalo: Po § 84. (1) zakona o narodnih šolah imajo vsi državni učitelji narodnih šol po §§ 23. in 29. tega zakona pravioo do stanovanja. odnosno do stanarine. na kmetih tudi do kuriva. Po odstavku 2. istega paragrafa je ta pravica omejena za učitelja-zakonca. če službujeta v istem braju. Izgubi pa pravioo do stanovanja odnosno stanarine učiteljica, če je omožena z neučiteljem. Iz § 29.. odst. 1. in § 173. zaikona o narodnih šolah izvira. da ie na kmetih preskrba stanovanj za učitelje obvezna, in sicer najdalje v šestih letih od dne, ko stopi zakon o narodnih šolah v veljavo. Dotlej plačujejo občine kot stanarino v šolah na kmetih, ki nimajo stanovanj, vsakemu učitelju po Din 150.— na mesec. Za mesta in trge pa v smislu § 29. odistavek 2. zakona o narodnih šolah ni obvezno učiteljem pireskrbeti stanovanja v naravi, vsled česar smejo dajati take občine namesto stanovanja stanarino. Namen stanarine pa ostane kljub temu isti, namreč učiteljem nuditi s stanarino nadomestek za stanovamja v naravi. V § 29.. odst. 1. zakona o narodnih šoIah ie ipredpisano. da mora imeti vsaka sola blizu šolskega poslopja toliko predpisanih stanovani za učitelje. kolikor ie posebnih oddelkov. V § 51. pa je bilo pred veljavo finančnega zakona za leto 1933./34. predpisano, da ima vsak učitelj svoj oddelek. Ta odredba je bila s 5 30. imenovanega finančnega zakona ukinjena. V § 24. finančnega zakona za leto 1931./32. je bilo pod točlko 4. odreieno sledeče: učite1.11 (učiteliice) osnovnih šol dodelieni (dodeIjene) na službovanje pri ministrstvu za prosveto in prosvetnih oddelkih pri banskih upravah fkako.r tudi učitelji na šokh iz § 14. zakona o osnovnih šolah) sprejemajo stanarine, odreiene po § 29. zakona o osnovnih šolah iz državnega proračuna, kolikor so jim krediti odobreni. Iz vseh navedenih zakonskih doloob izvira, da ima praviloma vsak državni učitolj narodnih šol pravico dt> stanovanja, odnosno do stanarine. Vendar je treba vsled nejasnosti zakonitih predpisov predvsem ugotoviti namen za^konodajalca, ki ga ie imel pri tem, ko je občiniam naložil dolžnost preskrbeti stanovanja, odnosno jim plačevati stanarino. Po čl. 84. cit. zakona se sklicuje: zakonodajalec na odredbe §§ 23. in 29. zakona o narodnih šolah. Po § 23. in 29. mora šolska občina sezidati in vzdrževati v dobrem stanju stanovanja za učitelje. Brez ¦prodpisanega štcvila teh stanovanj se ne sme otvoriti ne šola ne nov oddelek. Po § 173. tega zakona se šole zapro. če šolska občina ne sezida stanovanj za učiteilje v določen-em roku. Iz navedenega izvira, da je obveznost preskrbe učiteljskih stanovanj odnosno plačevanja stanarine naložena šolskim občkiam v razmerju stvarne potrebe šolc in njenih oddelkov. Za državnega učitelja narodnih šol, ki ne bi bil zaipaslen na narodni šoli (niti v širšem pomenu v smislu § 7. (2) zakona o narodnih šo'lah) občina potemtakein ni dolžna preskrbeti stanovanja odmosno plačati stanarine. kair bi moralo sicer biti v zakonu izrecno določeino. Pravico državnih učiteljev narodnih šol do stanovanja odnosno stanarine ie potemtakem razumeti tako. da mora učitelj izpodnjevati za pirejemanje stanarine ali uživanje stanovanja v naravi dva pogoja. in sicer: 1. da je postavljen v zvanje drž. učitelja narodnih šol in 2. da je zaposlen na narodni šoli. Po ukinitvi prvega odstavka § 51. zakona o narodmih šolah, ki se je glasil: »Vsak učitelj ima svoj oddelek« je iasno, da mora biti zaiposlem na narodni šoli tudi učitelj brez svo jega oddelka. Ob pomanjkanju izrecnih drugačnih predpisov ima po § 84. tedaj vsak drž. učiteli narodnih šol. ki je zaposlen na narodni šoli, pravico do stanovanja, odnosno stanarine neglede na to, ali je v polni ali pretežni meri zaposlen na narodni soli. V predmetnem primeru je ugotovljeno in iz spisov razvidno, da je učitelj J. T. z ukazom Nj. Veličanstva kralja od 27. jun. 1932., O. N. br. 49.534 premeščen z deške meščanske šole v L. kot učitelj na osnovno šolo v L., dočim je bil z odlokom ministretva prosvete od 8. septembra 1932. O. N. br. 68.379 dodeljen na delo na drž. meščansko šolo na V. Delno pa je ostal zaposlen. na mestnih osnovnih šolah. Tožeiča stranka to v svoji tožbi sama prizna. Isto prizna v svojem dopisu od 26. oktobra 1932., št. 453/1, kjer pravi- »Ker ni imenovaini učitel.j na osnovnih šolah v L. zadostno zaposlen, ne dobi od mesta stanarine.« Ker po zgoraj navedenem zakonu o narodnih šolah priznava pravico do stanovarnja odnosno stanarme vsakemu državnemu učitelju narodne šole. ki je zaposlen na narodni šoli. pri čemur ne odreja izjeme za učitelja narodne šole, ki je zaposlen >tudi drugod, je bilo tožbo Tadi zgoraj navedenih razlogov kot neosnovano zavrniti. V kolikor so se činjenice v letih 1933./34. in 1934./35. po trditvi tožeče stranlke izpremenile, se upravno sodišče z ozirom na predpis 61. 25. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih ni spuščalo v razmotrivaTije. ker zatrjevane činjenice niso bile in niso mogle biti ugotovljene v osporavanem upravnem aktu. II. Upravno sodišče v Celju je o tožbi Š. D., učitelja nairodne šole v P., zoper oddočbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 20. julija 1934., II. št. 26.498/1 glede izplačila stanarine v smislu 61. 27. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih brez javnega naroka, po proučevanju upravnih spisov v nejavni seji razsodilo itako-le: Tožba se zavnne radi neosnovamosti. R a z 1 o g i : Š. D., učitelj v P. je bil z odlokom kraljevska banske uprave IV. No. 14.185/1 od 30. avgusta 1932. dodeljen iz mestne dekliške šole v P. na državno meščansko šolo v P. Svoje službene prejemke dobiva pa na mestni dekliški šoli v P. Mestna občina v P. mu je z dnem, iko je bil dodeljen meščanski šoli ukinila plačilo stanarine. Proti temu se je omenjeni pritožil na oibčin&ki svet v P., ki pa je s svo.jim sklepom z dne 9. nov. 1933. njegovo pritožbo zavrnil. Broti tej odločbi mestnega občinskega sveta se je prizadeti učitelj pravočasno pritožil na bansko upravo z zahtevkom, da se odločba mestaega občinskega sveta v P. razveljavi in da se p-ozove občino. da mu izplača dolžno stanarino Kraljevska banska up^rava v Ljubliam je z odločbo z dne 20. julija 1934., II. št. 26.498/1 pritožbo koit neutemeljeno zavrnila iz sledečih razlogov: Po -^ 84. zakona o nairodnih šolah imajo vsi državni učitelji narodnih sol pravico1 do stanarine po § 29. tega zakona. ki pravi, da se v mestih in traih daje namesto naturalnega stanovanja učiteljstvu naroidnih šol stanarina v višini. določeni v citiranem zakonu. Iz tega se jasno vidi, da dobivajo stanarino samo oni učitelji ki v resnici poučuiejo na narodnih šolah. Pritožnik pa sicer prejema službene prejemke na mestni dekliški šoli v P., a poučuie na državni meščanski šo!i. Oisnovna šola nima torej od pritožnika nikake korisiti, ker ne poučuje na nje.j }n zaradi tega tudi občina, ki je po zakonu dolžna plačevati statiarino učiteljstvu, ni obvezana pritožniku izplačati stanarino. Iz navedenih razlogov je mesitni občinski svet v P. pravilno sklepal. ko je s svoiim sklepom z dne 9. novembra 1933. pritožbo Š. zavrnil z utemeljitviio. da pripada stanarina le onim učiteljem, ki de.jansko delujejo na narodnih šolah. Š. D. ie zoper to odločbo, ki mu ie bila dostavljena dne 31. juli.ja 1934. vložil dne 29. avgusta 1934. torei v odpntem roku tožbo na upravno sodišče. V tožbi uveljavlja: Sem učitelj inarodne šole in mi po §§ 84. in 29. zakona o narodnih šolah pripada stanarina vse dotlej, dokler imam to zvanje. Z odlokom kraljevske banske uprave IV. No. 14.185/1 z dne 30. avgusta 1932. sem bil sicer dodeljen meščanski šoli. a sem še vedno učitelj narodne šole ter v staležu na drž. dekliški narodni šoli, kjer prejemam plačo. Ce sem bil po službeni poitrebi dodeljeTi na meščansko šolo, ne smem radi tega izgubiti pravice, ki mi jih daje zakon o narodnih šolah v § 84. in trpeti škodo. Ker določa § 84. zakona o narodnih šolah, da pripada vsem državnim učiteljem narodnih šol stanarina in ker še m izšla nobena zakonska odločba, v katerih primerih* ne pripada stanarina učitelju narodne šole, je osporcna odločba kraljevske banske uprave protizakonita, zaito naj jo izvoli uipravmo sodišče razveljaviti in odločiti, da mi ie mestna občina P. dolžna izplačevati zakonito stanairino od 1. septembra 1932. dalje. Upravno sodišče je o tožbi nastopno razmotrivalo: Po § 84 (1) zakona o narodiiih šolah imajo vsi državni učitelji narodnih šol po §§ 23. in 29. tega zakona pravico do stanovanja, odnasno do stanarine, na kmetih tudi do kuriva. Po odstavku 2. istpga paragrafa je ta pravica omejena za učitelja^zakonca, če službujeta v istem kraju. Izgubi pa pravico do sitanovanja odnosno do stanarine učiteljica, 6e je omožena z neučiteljem. Iz § 29., odst. 1. in § 173. zakona o narodnih šolah izvira, da je na kmetih preskrba stanovanj za učitelje obvezna. in sicer najdalje v šestih letih od dne, ko stopi zakon o na<rodnih šolah v veljavo. Dotlej plačujejo občine kot stanarino v šolah na kmetih, ki nimajo stanovanj, vsakemu učitelju po 150 dinarjev na mesec. Za mesta in trge pa v smislu § 29. odst. 2. zakona o narodriih solah ni obvezno, učiteljem ipreskrbeti stanovanje v naravi, v&led česar smejo dajaiti take občine namesto stanovanja stanarino. Namein stanarine pa ostane kljub temu isti, namreč učiteIjem nuditi s stanarino nadomeste!k za sitanovanje v naravi. V § 29., odst. 1., zaikona o najrodnih šolah je predpisano, da mora imeti vsaka šola blizu šolskega poslopja toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor je posebnih oddelkov. V § 51. je bilo pred veljavo finančnega zakona za leto 1933./34. predpisaino, da ima vsak učitelj svoj oddelek. Ta odrodba je bila s § 30. imenovanega finančnega zakona ukinjena. V § 24. finančnega zakona za leto 1931./32. je bilo pod točko 4. odrejeno sledeče: učitelji (učiteljice) osnovnih sol, dodeljeni (dodeljene) na službovanje pri ministrstvu za prosveto in prosvetnih oddelkih pri banskih upravah (kakor tudi učitelii na šolah iz § 14. zakona o osnovnih šolah) iprejemajo stanarine, odrejene po § 29. žakona o osnovnih šolah, iz drž. proračuna. kolikor so jim krediti odobreni. Iz navedenih zakonskih določb izvira. da ima praviloma vsak državni učitelj narodnih šol pravico do stanovanja, odnosno do stanarine. Vendar je treba vsled nejasinosti zakonitih predpisov predvsem ugotoviti namen zakonodajalca ki ga ie imel pri tem, ko je občinain naložil dolžnost preskrbeti učiteljem stanovanja, odnosno iim plačevaiti stanarino. Po 61. 84. cit. zakona se skliouje zakonodajalec na odredbe §§ 23. in 29. zakona o narodmih šolah. Po § 23. in 29. mora šolska občina sezidati in vzdrževati v dobrem stanju stanovanja za učitelje. Brez predpisanega števila teh stanovanj s potrebnimi priitiklinanni se >ne sme otvoriti ne šola ne n-ov oddeleik. Po § 173. tega zaikona se š-ole zapro, če šolska občina ne sezida stanovanj za učitelje v določenem roku. Iz navedenega izvira, da je obveznost preskrbe učiteljskih stanovanj odnosno plačevanjai stanarine naložena šolsikim občinam v razmerju stvarne ipotrebe šole in njenih oddelkov. Za državnega učitelja narodnih šol, ki ne bi bil zaposlen na narodni šoli (nM v širšem pomenu v smislu § 7. (2) zakona o narodnih šolah) občina potemtakem ni dolžna preskrbeti stanovanja odnosno plačati stanarine, kar bi sicer moralo biti v zakonu izrecno določeno. > Pravico državnih učiiteljev narodnih šol do stanovanj odnosno do stanarine je potemtakem razumeti tako, do mora učitelj izpolnjevati za prejemanje stanarine ali uživanje etanovanja v naravi dva pogoja, in sicer: 1. da je postavljen v zvanje drž. učitelja narodnih šol, in 2. da je zaposlen na narodni šoli. Po ukinitvi prvega odstavka § 51. zakona o narodnih šolah. ki se ie glasil: »Vsalk učitelj ima svoj cd'deilek,« je jasno. da mora biti zaposlen na narodni šoli tudi učitelj brez svojega -oddelika. Ob pomanjkanju izrecnih drugačnih predpisov ima po § 84. teda.j vsak drž. učitelj narodnih šol, ki je zaposlen, na narodni šoli, pravico do stainovanja, odnosno stanarine neglede na to, ali je v polni ali pretežni meri zaposlen na narodtoi šoli. V preidmetnem primeru je tožitelj sicer v zvanju diržavnega učitelja narodnih šol, ni pa zaposlen na narodni šoli, česar niti sam rie trdi. TPo zgoraj navedenem tedaj ne iz-polnjuje pogojev. po katerih bi imel pravico do stanarine, ki bi jo bila dolžna plačati občina. Osporavani upravni akt toženega oblastva je tedai v zakonu osnovain. Tožbo je 'bilo tedaj kot neosnovano zavrniti.