ZGODOVINSKI VRTOVI OB GRADOVIH TER SAMOSTANU NA OBMOČJU KOZJANSKEGA PARKA Kolofon: ZGODOVINSKI VRTOVI OB GRADOVIH TER SAMOSTANU NA OBMOČJU KOZJANSKEGA PARKA ZALOŽIL: JAVNI ZAVOD KOZJANSKI PARK ZANJ: MAG. VALERIJA SLEMENŠEK BESEDILO: MITJA SIMIČ KONSERVATORSKI SVETOVALEC, OE NOVO MESTO ANDREJA MIHELČIČ KOŽELJ KONSERVATORSKA SVETOVALKA, OE CELJE LEKTORIRANJE: LEEMETA, specializirane prevajalske rešitve, d.o.o. POBUDA in predstavitev za splet: VESNA ZAKONJŠEK PRIPRAVILI V SODELOVANJU Z ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE, OE CELJE IN OE NOVO MESTO Mesto, kjer lahko najdete e-knjigo: https://kozjanski-park.si/strokovni-del/publikacije/ PODSREDA, 2025 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 256696067 ISBN 978-961-6745-26-0 (PDF) 2 Kazalo: 4 VRTNE UREDITVE OB GRADU BIZELJSKO MITJA SIMIČ 13 VRTNE IN PARKOVNE UREDITVE OB GRADU PIŠECE MITJA SIMIČ 23 VRTNE IN PARKOVNE UREDITVE OB GRADU PODSREDA ANDREJA MIHELČIČ KOŽELJ 40 SAMOSTANSKI VRTOVI V OLIMJU ANDREJA MIHELČIČ KOŽELJ 3 VRTNE UREDITVE OB GRADU BIZELJSKO MITJA SIMIČ 4 Bizeljska vas - Območje gradu Bizeljsko (EID 1-11169) ima status kulturnega spomenika državnega pomena (Odlok o razglasitvi Območja gradu in gradu Bizeljsko za kulturni spomenik državnega pomena - Uradni list RS, št. 81/99). Slika 1: Lokacija gradu Bizeljsko na jugovzhodnih obronkih Orlice nad Bizeljskimi griči in dolino Sotle. DTK 50.000 in LIDAR, Vir: GURS. 5 Bizeljski grad stoji na jugovzhodnih obronkih razgibanega, pretežno gozdnatega hribovja Orlice, ki ločuje Bizeljsko gričevje (na jugu) od doline reke Bistrice ob izlivu v Sotlo (na severu). Grad je zaradi svoje lege na manjši strmi vzpetini pod gozdnatim pobočjem viden daleč naokoli. Najznačilnejši pogledi nanj se odpirajo iz smeri Orešja, slikovito podobo pa dopolnjuje valovita, drobno strukturirana vinogradniška kulturna krajina pod gradom. Slika 2: Pogled na grad Bizeljsko iz Orešja. Foto: Mitja Simič, 2023. 6 Grad je v osnovi srednjeveška stavba, ki je pozneje dobila renesančne poteze. Zaradi strmega in razgibanega terena večje parkovne površine ob gradu niso mogle nastati. Kljub temu pa lahko že na Vischerjevi upodobitvi iz leta 1681 pod gradom vidimo zidano stranico pravokotnega vrta, baročni portal, na vhodu vanj, in visok enonadstropni paviljon, pokrit s čebulasto streho, kar je v naših paviljonu iz pisnih virov ne izvemo Slika 3: Vischerjeva upodobitev gradu Bizeljsko z vrtom iz ničesar. krajih velika redkost. Žal pa o vrtu in Topographia Ducatus Stiriae (1681). 7 Naslednji dokument, ki prikazuje gospodarski objekti, ki so se ohranili grajski vrt, je Franciscejski kataster do danes (severno gospodarsko iz leta 1824. Ta zahodno od gradu poslopje je v sosednji katastrski občini, prikazuje pravokotno vrtno površino, zato na tej karti ni vrisano). kot je prepoznavna že na Vischerjevi upodobitvi. Vrt je osno razdeljen na deset pravokotnih polj (po pet na vsaki strani od osrednje poti). Vendar pa notranja oblikovanost teh polj na karti ni natančneje opredeljena, kar nakazuje, da je bil vrt v tistem času verjetno bolj namenjen pridelovanju hrane kot pa uživanju grajske gospode v okrasnem vrtu. Na karti so že vrisani Slika 4: Izrez iz Franciscejskega katastra. 8 Na upodobitvah iz 19. stoletja je vrt dobro razpoznaven, vendar pa je že mogoče zaznati znake ne najbolj skrbnega urejanja in tudi delnega zaraščanja - morda tudi pod vplivom romanticizma, značilnega za tisto obdobje. Na litografiji J. V. Kaiserja iz leta 1830 je najbolj razpoznaven element vrtne ureditve slavolok, najverjetneje narejen iz popenjavih rastlin na lesenem okvirju. Slika 5: Upodobitev gradu z vrtom iz leta 1830. 9 Slika 6: Območje gradu Bizeljsko iz zraka - izrez. Foto: https://gradovislovenije.si/project/grad- bizeljsko/ 10 Danes ohranjenih sledi nekdanjega ki po notranji obliki močno spominja Vrt kljub vsemu predstavlja edini vrtnega urejanja ob gradu večina na Vischerjevo upodobitev. Na južni ohranjen primer svoje vrste v Posavju ljudi sploh ne opazi. Tudi v strokovni strani so delno ohranjeni zidani slopi in tudi širše. literaturi, ki obravnava gradove, bomo kvadratnega tlorisa s stranico dolžine zaman iskali omembo vrta, pa vendar okoli 65 centimetrov in višino do dveh je velik pravokotni vrt iz Vischerjevih metrov, ki so med sabo oddaljeni časov, kot samostojna forma, še okoli štiri metre. vedno tam. V dolžino meri 85 metrov, v širino pa 50 metrov in še vedno ga Med slopi stoji tudi manjša hišica obdaja zid, ki se sicer deloma ruši in v dveh etažah, ki je bila verjetno ga prerašča divja zarast. Na vhodu namenjena spravilu orodja. Na poslopje, ki predstavlja vzhodno materialnih ostankov za morebitno Slika 7: Vhodni vrtni portal. stranico vrta) še vedno stoji portal, na vrt (naslonjen na gospodarsko terenu tako še vedno najdemo dovolj rekonstrukcijo obodnega zidu. Foto: Mitja Simič, 2023. 11 Posebnih parkovnih dreves v okolici gradu ne najdemo, kar pa je za predstavitev tovrstnih gradov v izvornem krajinskem okviru lahko tudi prednost. Najpomembneje je, da kljub izraziti zapostavljenosti vrtnih vsebin pri obravnavi in prenovi gradov še vedno obstaja možnost za predstavitev zgodovinskih kakovosti grajskega območja kot prostorske celote. Slika 8: Pogled na grad z območja nekdanjega vrta. Foto: Mitja Simič, 2023. 12 VRTNE IN PARKOVNE UREDITVE OB GRADU PIŠECE MITJA SIMIČ 13 Pišece - Območje gradu Pišece (EID 1- 08763) ima status kulturnega spomenika državnega pomena (Odlok o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega pomena - Uradni list RS, št. 81/99). Slika 1: Lokacija gradu Pišece na južnih obronkih Orlice nad Pišecami in Bizeljskim gričevjem. DTK 50.000 in LIDAR, Vir: GURS. 14 Grad Pišece (podobno kot grad Bizeljsko) stoji na južnih obronkih pretežno gozdnatega hribovja Orlice nad gričevjem širšega območja Pišec in Bizeljskega. Lokacija gradu je nekoliko pomaknjena v gozdnato dolino Gorskega potoka pri vasi Pišece, tako da je območje gradu skrito pred pogledi iz doline, sam grad pa je opazen predvsem z okoliških vzpetin. Slika 2: Grad Pišece nad Pišečko - Bizeljskim gričevjem. Foto: https://sl.wiipedia.org/wiki/Slika:Grad_ Pi%A1ece_v_Bizeljskem_gri%8Devju.jpg 15 Na Francistejskem katastru iz leta 1824 izstopa nekoliko večja zasnova formalnega vrta kakih 150 metrov zahodno od gradu. Danes je na tem mestu ravna gozdna jasa z manjšo njivo, vendar brez razpoznavnih oblikovnih značilnosti nekdanjega formalnega vrta. Slika 3: Izrez iz Franciscejskega katastra. 16 Grad Pišece je v osnovi dobro iz leta 1846, vendar pa so na njej utrjen srednjeveški grad, umeščen upodobljene terase pravokotne, kar se na izrazitem reliefnem pomolu, ki ne sklada s stanjem na terenu. Sicer na ne omogoča ureditve obsežnejših tej sliki pod gradom tudi še ni opaziti izravnanih vrtnih oziroma parkovnih dreves in poti, kot jih poznamo danes. površin (kot jih poznamo npr. ob baročnih dvorcih). Kdaj so nastali prvi zametki vrtnih ureditev pri gradu Pišece, ni znano. Južno od gradu so se v njegovi širini ohranile tri manjše polkrožne terase, ki so najverjetneje v 18. stoletju. Terase na tem mestu Slika 4: Upodobitev gradu z vrtom na terasah prikazuje slika Jochane Wachtler nastale v obdobju poznega baroka južno od gradu iz leta 1846. 17 Slika 5: Območje gradu Pišece iz zraka - izrez. Foto: https://gradovislovenije.si/project/grad- pisece/ 18 Slika 6: Pogled na grad skozi krošnje mogočnih platan. Foto. Mitja Simič, 2023. 19 Obsežnejša in ambicioznejša parkovna Parkovno zasnovo, ki se je v Med avtohtonimi drevesi prevladuje zasnova po vzoru angleškega glavnih potezah ohranila do danes, predvsem javor. Vsi trije mamutovci krajinskega sloga je nastala nekje na zaznamujejo poudarjeni elementi za v prsnem obsegu merijo prek pet sredini 19. stoletja. Parkovna površina tisti čas značilnega eksotizma. V parku metrov in so višji od 50 metrov, tako v blagi dolini pod grajskim pomolom tako najdemo tri mogočne sekvoje da predstavljajo najvišja drevesa v je povezala nekoliko odmaknjen oz. mamutovce (Sequoiadendron Posavju. formalni vrt na zahodu z gradom giganteum - eden je žal že suh), pet samim. Čas nastanka parka nakazuje platan (Platanus x acerifolia) in pet tudi starost najpomembnejših tulipanovcev (Liriodendron tulipifera), parkovnih dreves (okoli 150 do tri rdečelistne bukve (Fagus sylvatica 170 let) in sorodnosti s parkom v ‘Atropunicea’), kavkaško jelko, Mokricah. virginijski brin, ginko in še nekatera druga eksotična drevesa. Slika 7: Geodetska karta z vrisanimi lokacijami najpomembnejših dreves v parku in prikazom lokacije formalnega vrta. Poleg drevesne vrste je zapisan tudi prsni obseg debla v centimetrih. 20 Slika 8: Najvišji mamutovec v parku je visok 54 metrov in je hkrati tudi najvišji mamutovec v Sloveniji. Foto: Mitja Simič, 2023. 21 V drugi polovici 20. stoletja je Danes država v sodelovanju z parkovne površine prerasla okoliška marljivimi domačini poskrbi, da je gozdna vegetacija in divja razrast pokošena samo najbližja okolica pajesena. Konec devetdesetih let gradu, preostali prostor pa še vedno 20. stoletja, ko je bil grad izpraznjen predstavlja zgolj potencial za ureditev in je prešel v lastništvo države, so največje in najkakovostnejše parkovne bile parkovne površine v veliki meri površine na štajerskem delu Posavja. očiščene zarasti. Med obnovo gradu v letu 2006 pa parkovne površine žal niso bile deležne skoraj nikakršne pozornosti; izdelan je bil samo geodetski načrt. Slika 9: Na nekdanjo vrtno ureditev ob gradu spominjajo mogočni pušpanovi grmi. Foto: Mitja Simič, 2023. 22 VRTNE IN PARKOVNE UREDITVE OB GRADU PODSREDA ANDREJA MIHELČIČ KOŽELJ 23 Grad Podsreda (EID 1- 00549) je kulturni spomenik državnega pomena, razglašen za kulturni spomenik vendar se to še ni zgodilo. Niti še ni lokalnega pomena z Odlokom o sprejet popravek občinskega odloka. razglasitvi naravnih znamenitosti ter Strokovne podlage je izdelal Zavod za kulturnih in zgodovinskih spomenikov varstvo kulturne dediščine Slovenije, na območju občine Šmarje pri Območna enota Celje in še čakajo na Jelšah (Ur. l. RS, št. 35/90) nekdanje razglas. upravne občine Šmarje pri Jelšah. Grajski park je zarisan kot njegovo pripadajoče območje in varovan s Strokovnimi zasnovami varstva leta 2008. Območje gradu Podsreda Slika 1: Lokacija gradu Podsreda na reliefnem pomolu strmega gozdnatega pobočja Orlice. bi moralo že davno biti razglašeno za kulturne dediščine za občino Kozje iz DTK 50.000 in LIDAR, Vir: GURS. 24 Grad Podsreda je umeščen na zaščitni predgradje in obcestna kapelica v in razgledni točki na gozdnatem vidnem stiku z gradom. Celovito prisojnem pobočju Orlice. Grajska pričevalnost srednjeveške grajske stavba predstavlja osrednjo stavbno arhitekture dopolnjujejo vrtne terase entiteto v Kozjanskem parku. Grad in lokacija nekdanjega ribnika. Zaradi je bil prvič omenjen z imenom strme in gozdne umestitve gradu Herberg leta 1213 in velja za najbolj je grajski vrt manjši in oblikovno srednjeveški grajski kompleks pri prilagojen terenu. nas. Grad ima pravokotno zasnovo in ohranjeno renesančno podobo z romanskima palacijema, bergfridom dopolnjujeta neposredna funkcionalna Slika 2: Pogled na grad Podsreda. gospodarska objekta, dvorišče – in stolpom s kapelo. Stavbni kompleks Foto: Andreja Mihelčič Koželj, 2007. 25 Upodobitev na Vischerjevem upodobitev lahko razpoznamo so bili značilni lovski vrtovi z divjadjo bakrorezu poudarja obrambno njegovo namembnost, ki je bila in ribnikom. Po analogijah se je funkcijo srednjeveškega gradu, saj na gojenje zelenjave in sadja. Zelenjavni tak lovski vrt prilegal tudi h gradu upodobitvi ni moč zaznati uporabnih vrt je ležal na izoblikovani terasi ob Podsreda. vrtov gradu Podsreda. Najstarejše oskrbnikovi hiši. Bil je obdan z leseno vrtnoarhitekturno obdobje je tako ograjo iz pokončnih letev. Na njem zagotovo sovpadalo s srednjeveškim so gojili zelenjavo, zelišča in okrasno karakterjem gradu. Prvotni uporabni cvetje. Ob uporabnem vrtu je stala oziroma gospodarski vrt je bil tudi manjša vrtna lopa oziroma umeščen na zahodnem grajskem drvarnica. Mimo oskrbnikove hiše je pobočju, zunaj grajskega obzidja, vodila terasno utrjena pot k ribniku, uporabni vrt skromne velikosti in bili sestavni deli grajskih vrtov tudi Slika 3: Vischerjeva upodobitev gradu Podsreda oblikovan v terasah. Iz ohranjenih na prisojni strani gradu. Sicer je bil v katerem so gojili ribe. Pogosto so prostorsko odmaknjeni od gradu. To iz Topographia Ducatus Stiriae (1681). 26 Na Franciscejskem katastru iz leta Na današnjem katastru razberemo, 1825 je opredeljena raba zemljišč da so parcele grajskih uporabnih na podlagi katere je mogoče vrtov dobro ohranjene, tudi parcela ugotoviti, da so bile na vzhodnem opuščenega grajskega ribnika v in jugozahodnem grajskem pobočju gozdni globeli. obdelovalne površine – njive. Jugozahodno od gradu ob oskrbnikovi hiši je bil zelenjavni in zeliščni vrt, ograjen s plotom, jugozahodno od gradu pa je tudi pravokotno oblikovan grajski ribnik. Sliki 4 in 5: Uporabni vrtovi z ribnikom na Franciscejskem katastru. Ortofoto posnetek območja spomenika grad Podsreda na katerem so še vidni uporabni vrtovi z opustelim ribnikom. 27 Vrtnoarhitekturna ureditev z ob cesti. Na grajskem dvorišču je še drevoredom divjih kostanjev na ohranjen pitnik z okrasnim kovinskim obzidanem dvorišču na pravokotni umivalnikom. Danes so pod divjimi talni ploskvi pred vhodom v grad kostanji nameščene mize s klopmi. sega v sredino 19. stoletja. Ureditev Po starih zapisih naj bi okoli leta 1850 parkovnega platoja pred vhodom zakonca Schönburg v notranjem v grad je iz obdobja, ko je bil grad atriju gradu oskrbovala tudi majhen, med letoma 1848 in 1941 v lasti tri klaftre širok vrtiček s cvetlicami in knezov Windischgrätz. Okrasni vrt mediteranskimi posodovkami, kot so s parkovnimi drevesi so uredili na figa, datelj in pomaranča (eksotično umetno izravnanem parkovnem sadno drevje). enostranski drevoredni liniji divjih Slika 6: Fotografija posneta z dronom. kostanjev, ki se nadaljujeta tudi naprej platoju, ki ga zamejujeta dve Foto: Srečko Štajnbaher, 2024. 28 Na kolorirani litografiji iz Stare Kaiserjeve suite neznanega avtorja iz leta 1826 izstopajo vrtnoarhitekturne prvine gospodarskega dela gradu: zidovi in obzidja, zunaj njih pa leseni plotovi (varovalna ograja) in večje drevo (verjetno lipa). Slika 7: Grad Podsreda na stari Kaiserjevi suiti iz leta 1826. 29 Dve zanimivi upodobitvi gradu iz sredine 19. stoletja, na katerih so vidni tudi uporabni vrtovi, njive in polja. Prva risba s svinčnikom iz leta 1842 avtorice Jaenette Katlin. Slika 8: Grad Podsreda na risbi s svinčnikom iz leta 1842, avtorice Jeanette Katlin. 30 Druga risba s svinčnikom s pogledom na grad iz leta 1850 je delo neznanega avtorja. Pod gradom je upodobljen trg Podsreda in na sosednjem griču tudi cerkev Žalostne Mati Božje s kapelicami križevega pota. Slika 9: Neznani avtor, risba iz leta 1850. 31 Na razglednici iz leta 1939 je viden zelenjavni vrt z zelišči ob oskrbnikovi hiši, ki ga obdaja lesen plot. Ob hiši raste jablana. Slika 10: Razglednica iz leta1939. 32 Na drugi fotografiji iz 20. stoletja so še vidni ostanki uporabnega vrta na zahodnem grajskem pobočju. Slika 11: Fotografija z začetka 20. stoletja. 33 Na gradu Podsreda je izpričana in le delno ohranjena značilna oprema srednjeveškega uporabnega vrta, pletena ograja in utrditev brežine iz vejevja in strižena gabrova (avtohtoni beli gaber) živa meja. Slika 12: Skica srednjeveške vrtne opreme. Arhivsko gradivo nekdanje odgovorne konservatorke mag. Alenke Kolšek, krajinske arhitektke na ZVKDS, OE Celje. 34 Slika 13: Podporna ograja iz vrbovega pletiva. Foto: Andreja Mihelčič Koželj, 2007. 35 Slika 14: Živa meja, ki varuje pred padci po vzhodni grajski strmini. Foto: Andreja Mihelčič Koželj, 2007. 36 Na grajskem dvorišču sta zasajeni okvirni liniji divjih kostanjev. Glede na debelino nekaterih dreves, so bila ta zasajena v drugi polovici 19. stoletja. Slika 15: Pogled na mogočno grajsko dvorišče z divjimi kostanji. Foto: Tonka Šoba, 2015. 37 Ohranjena je tudi skromna pritiklina, namenjena olepšanju okrasnega vrta, to je pitnik z železnim umivalnikom. Na zidani ograji, ki obdaja reprezentančno grajsko dvorišče, se nahaja skromen a dragocen vodni vir, pipa z železno posodo. Slika 16: Pitnik, skromen a dragocen okras reprezentančnega grajskega dvorišča. Foto: Andreja Mihelčič Koželj, 2007. 38 SAMOSTANSKI VRTOVI V OLIMJU ANDREJA MIHELČIČ KOŽELJ 39 Samostan v Olimju (EID 1- 00496) ima varstveni status registrirane nepremične kulturne dediščine. Oba stavbna trakta, Dvorec in Cerkev Marijinega vnebovzetja, ter celoten zaselek Olimje imajo status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Prav tako so že izdelane strokovne podlage za razglasitev celotnega samostana za kulturni spomenik Slika 1: Samostan Olimje je umeščen ob državnega pomena. vznožje vzhodnega pobočja Rudnice, na začetek doline Olimskega potoka v povodju reke Sotle. DTK 50.000 in LIDAR, Vir: GURS. 40 Samostan je bil ustanovljen leta delovala župnija. Nekdanji samostan 1663. Nekdanji renesančni dvorec so nato kupili grofje Attemsi, ki so, grofov Tattenbach je tedanji lastnik, zaradi previsokih davkov in ker ga zagrebški baron Ivan Zakmardy, niso zmogli finančno vzdrževati, dali podaril puščavniškemu redu menihov porušiti dva stavbna trakta. Leta 1995 Pavlincev, ki so v Olimje prišli iz so bratje Minoriti po več kot 200 letih samostana Lepoglav na Hrvaškem. samostan in tudi zeliščno lekarno Dvorcu so leta 1675 prizidali baročno ponovno oživili. Cerkev Marijinega vnebovzetja, katere notranjščino krasi znamenit pozlačen baročni oltar. Samostan je obdobju vladavine cesarja Jožefa II. Slika 2: Pogled na samostan Olimje danes. razpustili, saj v njem ni bilo šole niti ni deloval vse do leta 1782, ko so ga v Foto: Srečko Štajnbaher, 2024. 41 Menihi Pavlinci so svojo pozornost ki jih je leta 1780 naslikal Anton posvečali zlasti zdravilstvu in Lerchinger iz Rogatca. Na freskah si lekarništvu, ukvarjali so se tudi s lahko ogledamo svetopisemski prizor kirurgijo. V zaprtem vrtu naj bi bilo Adama in Eve pod jablano v rajskem pod drevesom urejeno počivališče vrtu, prizore zdravljenja ter zdravilne za bolnike. Poleg zdravljenja so rastline in izreke o zdravljenju. Na se ukvarjali še s poljedelstvom, posameznih slikah so upodobljeni V samostanu je živelo manjše število njimi sta sveti Kozma in Damijan, Slika 3: Svetopisemski prizor Adama in Eve pod jablano v rajskem vrtu na poslikavah v Stari svetnika, mučenca in zavetnika ribogojstvom in vinogradništvom. antični in srednjeveški zdravniki, med menihov. V pritličju jugovzhodnega lekarni. Jablana ima tudi močno simboliko kot zdravnikov. stolpa so menihi uredili svojo lekarno, zdravilno drevo in drevo spoznanja ki danes velja za eno najstarejših Slika 4: Prizor z antičnim zdravnikom, ki kaže na zdravilno rastlino. lekarn v Evropi. Lekarno krasijo freske, Foto: Andreja Mihelčič Koželj., 2008. 42 Najstarejši ohranjen natančen prikaz studencem. Se pa zato motiv vode samostana v njegovi celoviti podobi pojavi v nekdanjem obrambnem jarku prikazuje grafika Georga Matthäusa pred vhodom v samostan. Olimska Vischerja iz leta 1681. Na upodobitvi izvirska voda, speljana v ribnik, ima je na vzhodni strani samostana tudi simbol očiščenja pred vstopom v zeliščni vrt (herbularius), ki ga tvori posvečeni prostor. Pred samostanom šest simetričnih pravokotnih zeliščnih se razprostira velik zelenjavni vrt gredic in omejuje zidana ograja. (hortus), obdan z lesenim plotom. Grafični prikaz opazovalcu predstavi Ob zelenjavnem vrtu stoji mlin, ki ga vrt z renesančnim karakterjem, ki napaja Olimski potok. Ob samostanu deluje enako kot zaprti vrt (klauster). opazimo še pritlično stavbo – hospic vrtov na prikazanem pogreši središčni Topografije vojvodine Štajerske, druga polovica 17. stoletja, vodnjak s sveto vodo – zapečatenim Dober poznavalec samostanskih (prenočišče). Slika 5: Olimje na bakrorezu iz s srednjeveškimi samostanskimi vrtovi. 43 Franciscejski kataster iz leta 1825 pri čemer je bila trata simbol poleg zelo natančne oblike lastniških predkrščanskega podzemlja, sadno parcel predstavi tudi rabo zemljišč. drevje pa je s svojim spreminjanjem Še vedno je mogoče razbrati v celoti skozi letne čase predstavljalo ohranjene samostanske uporabne vstajenje. vrtove. Vrtovi obsegajo večje posestvo, na katerem je umeščenih več zelenjavnih vrtov, njiv oziroma travniških pašnikov, sadovnjakov ter gozd in vinograd. Zlasti zgovorna je upodobitev sadnega vrta s sadnim drevjem in manjšimi njivami. V Slika 6: Franciscejski kataster iz leta 1825 samostanih so umrle pogosto predstavi rabo tal in nam pove o ohranitvi pokopavali v ograjen sadovnjak, zeliščnega vrta tudi po porušitvi dveh stavbnih traktov. 44 Samostanski vrtovi so danes Menihi so imeli v samostanu svojega obnovljeni, zelo lepo vzdrževani in vrtnarja in pomočnika. Zelenjavni v uporabi. Konservatorski načrt za vrt, na katerem so gojili predvsem rekonstrukcijo samostanskih vrtov je zelenjavo za kuhanje, je imel mesto leta 1990 izdelala pokojna krajinska zunaj obzidja na prostem, kjer je arhitektka mag. Alenka Kolšek, danes tudi rekonstruiran. konservatorska svetovalka. Predstavljena sta zelenjavni vrt pred samostanom in zeliščni vrt, ki je bil prvotno obzidan in umeščen stoji več, zato so ga umestili na prostorske danosti razprostira na brežini pod njegovo nekdanjo lokacijo. nadomestno lokacijo pod platojem. ob samostanski trakt, ki danes ne Slika 7: Pogled na zeliščni vrt, ki se zaradi Foto: Andreja Mihelčič Koželj, 2008. 45 Menihi so gojili tudi okrasne rastline. čebelarstvom in žganjekuho. zaprtega dvorišča, namenjenega Te so bile v preteklosti poznane Pred vhodom v samostan se še kontemplaciji. in visoko cenjene rdeče in bele danes razprostira večja trata z vrtnice kot simbol popolne ljubezni, lipo. Najpogosteje je namreč že v mučeništva, devištva in čistosti, vijolice srednjem veku na izpostavljenih kot znak skromnosti, anemone kot mestih, zbirališčih in pomembnih prispodoba minljivosti in kratkosti krajih rasla lipa, ki je predstavljala življenja, perunike kot simbol tudi orientacijsko točko v prostoru. Device Marije, nageljni kot simbol Po analogijah so bili kot osrednji Kristusovega utelešenja, šmarnice poudarki v samostanskem vrtu kot simbol brezmadežnega spočetja zasajeni tudi iglavci, posamične ter ciklame in orlice kot simbol rastline s simbolnim pomenom, Marijine žalosti. Ukvarjali so se tudi npr. brin, ki je bil zasajen kot simbol Slika 8: Pogled na rekonstruirani zelenjavni vrt in s sadjarstvom, vinogradništvom, lipo na trati pred samostanom. izganjanja hudobnega duha iz Foto: Andreja Mihelčič Koželj, 2008. 46 Sliki 9, 10: Konservatorka Alenka Kolšek je na podlagi strokovnih analiz in študij analogij samostanskih vrtov izdelala natančni skici zasaditve zeliščnega in zelenjavnega vrta v Olimju. 47