SS. ftnflta. П Inje bfrfc Antra -Ogrske; Odo leto skupaj naprej. * K 60*— " leta 15. : : ргЛ lete Četrt «to leto aaprcj .... K 6У— n Amerike bi ne đmge delete: celo leto upre) .... E 7»- v) 30 Pri veCtlb inaeieljab Vpletanjem glede lnsentov se шј priloži sa odgovor dopisnice tU ~ -----1 (a podaj, pritličje, levo). ЖшлОт uUm» ŠL S, .Slovenski Narod' velja v Mlllfll l dostavljen as don aH če se bodi poo): eek> leto naprej po) teta . Posamezna številka velja 30 vinarjev. Dopisi nai se trtnklrijo. Rokopisi se nevračafo. OrednUtvo t Snaflova nlloa it. 9 (v L aadstr. levo), Današnje vesti. Posebna brzojavna poročila *Slov Narodu*. FRANCOSKO ČASOPISJE O FRANCOSKIH ZAHTEVAH PROTI NEMČIJI. Geneve. 4. marca. Francosko časopisje polaga sedaj največjo važnost na težavo, kako dobiti od Nemčije odgovarjajočo odškodnino. »Journal* izjavlja. da je ta zahteva loliko kakor kvadratura kroga. Saj >e Nemčija porolno-ma obubožala. »Maiin« pa zahteva najvišjo odškodnino in misli, da se da dobiti. »Alliance Repubiicaine Democrati-que« je dala po celi Fraiuiji razširiti plakate z napisom: »L* Allemagne doit paer d* abord«. FRANCOZI IN ŽIDOVSKO VPRAŠANJE. Geneve, 4. marca. V cionističnem vprašanju je francosko Časopisje nastopilo večkrat proti Židom, odnnsno proti ustanovitvi židovske države v Palestini. Baudriellart v »Matinu«. Hero v »Victoire« in Gauvaine v »Journal des Debats« se izjavljajo za židovsko državo, ker če Zidom odrečemo narodnost se jih nikdar ne recimo in iih vržemo nazaj v ghetto. WILSON SE VRAČA. Geneve, 4. marca. Danes v torek govor! Wilson velik govor v newyorsk! operi ob 2. popoldne, iutri v sredo odpotuje Iz Amerike v Evropo in pride 13. t. m. v Brest. NAŠ REGENT SE VRAČA. fleneve. 4. marca. Prestolonaslednik regent Aleksander je rta povratku v domovino zapustil Tulon v ponedeljek. Vozi se na francoski vojni križarki. GLASOVI ČASOPISJA K ORLANDO-VEMU GOVORU. Geneve, 4. marca. »Journal de Geneve« pravi da je Orlando sicer govornik zmernih elementov v Italiji, da pa vendar zahteva Reko. Te zahteve bodo konferenci Še napravile britke ure. Italijansko časopisje komentira govor brez navdušenja. Govor velia za brezpomembno oratorično šesto, ki je z mnogo frazami postavila maksimum zahtev, da napravi v Parizu nekaj utiša. Zato tudi naglaša laške zasluge. Laško časopisje tega izrecno seveda ne more povedati, toda med vrstami se celemu časopisu to presojanje pozna. V ŠVICI RASTE NEMŠKA PROPAGANDA PROTI CEHOM. Geneve, 4. marca. »Neue Züricher Nachrichten«, s katerimi ima zvezo vod-ia nemškega centruma Erzberger, objavljajo v uvodniku besen napad na Ce-ho-Slovake. Pravi, da stiskajo Nemce z neverjetno krutostjo m da so središče evropskega političnega nemira. Svetujejo, da bi morala Ccška postati centrum boljševiškega gibanja, ki je na Češkem itak že zelo razširjeno. (Nemška propaganda v Švici dela z vsemi sredstvi in ie v stalni zvezi s Švicarsko laško in bolgarsko propaganda t а propaganda postaja že nevarna in bi jo Antanta morala z a tre ti.) NASE MEJE DOLOČENE. Geneze. 5. marca. Delo teritorialnih komisij ^ dokončano. Kolikor )e doste] z^no. so bile včeraj meje Jugoslavije določene izvzemSI onih, kjer mejimo na Italijo. Doslej se ve le, da dobimo velik del Bana ta. DRUGA MEJNA VPRAŠANJA. Geneve, 5. marca. Komisija pariške konference je dodelila celo Nemško-Ceško Češki. Rusinska področja Ogrske dobi po večini Romunija, ker so ta področja zelo namesana z Romuni, Turčija se omeji na majhno državico v Mali Aziji, Vse ostalo se razdeli. AMERIČANI ODIDEJO Z REKE? Geneve, 5. marca- »Oiomale ar Jarkih pa vidiš šop smrek 20 do 30 let star.n, lepe vitke rasti, ki jih je veter tja zasejal in ki dokazujejo, da bi se vsi ti ničvredni domači gozdovi dali popraviti v Icsovje z dobrim dohodkom. Med Us tov nn n drevjem rase ti smreka, jelka v nebo! In lastnik bo vedno še užival iisfce za stcljo in drva za hišo, seveda le v taki meri. da ne bo rašČi kvalitetnega drevja škodoval, — torej tudi pod go:o\ im nadzorstvom. V doslednem času (in želeti bi bilo, da se to kaj kmalu zgodi) bodo izginila veleposestva z velikimi gozdovk Te gozdove naj prevzame država v svojo last in osk:bo. ker bo gospodarstvo tako najbolje ui ejeno. Le država bo v lastnem interesa ikrbcla za dobre komunikacije iz gozdov do deželnih cest m na tak način dvignila cene lesa na panju. Surov, oitrogel les porazdeli se na žage v bližini gozda in paziti bi bilo na to, da se male žage na vodo ne prezirajo v korist večjim parnim podjetjem. Te mate vodne žage so večinoma last kmetov, jako primitivne naprave- a vodna sita je vporabljena in zato ts Žage niso, da bi se prezirale, nasprotno bi se morale podpirati. To storimo s potovalnim učiteljem, ki fci bit ob enem kontrolor takih podjetij za izdelovanje surovega rezanega blaga. Večina teh malih Žagarjev (in menda tudi velik del večjih podjetij) nima poima o racijoneinem izkoriščanju lesa. Potovalni učitelj bo praktično pokazal, kako in kaj se ima rezati, kako sušiti in sploh manipulirati, da se dobi najboljša kvaliteta za trg; pokazal bo, kako se ima ravnati z gonilnim strojem, kako brusiti in razpeljati klina, in dr. da pride najmanj lesa v odpadek. Ker bo največje važnosti, da nastavimo v celi državi enake kvalitete blaga, to je, da ga standardiziramo. bo ta potovalni učitefj naše male Žagarje tudi v to upeljal. Vse skupaj pa ne bo samo v korist malega Žagarja, ampak tudi v korist države, ker bodo davčni dohodki polagoma naraščali. Ako so pa vodne žage oddaljene od gozdov, se rezanje okroglega lesa +ežko izplača in vodna moč se mogoče v pora bi za kake druge namene. A ne samo male žage, tudi večja parna podjetja morata bi biti pod kontrolo takega potovalnega učitelja; veliko nevešenosti je najti v velikih parnih žagah in posledica Je nerentiranje podjetja, Često-krat propast. Na žagah in v zalogah le ootno rezane robe; ali naj jo prodamo našemu prijatelju Lahu? Glejte ga. kako željno gleda po njej; piepričan je. da bo njegova, da mu jo moramo dati po cenah, ki nam jih bo predpisal. Niste li že čuti, da hoče izdelovanje pohištva mononoll-zirati? Morda bo tudi vso drugo tesno industrijo monopolizira!! Ati naj si pu- LISTEK. Dr. Joe. C. Oblek: KoroiKl Slovenci. (Nekoliko karakteristike. — Koroško narečje in narodne pesmL) (Konec.) П. deL Z ničemur ne moreš bolj zadeti koroškega Slovenca in šc posebej Ro-žana. kakor s tem, da mu oponašaš njegovo narečje ali je celo smešiš. Vzrok temu je veliko manj posledica nemške politične hnjskarije In od Nemčurjev sugerirani gnev do rodnega narečja, kakor mehka narav In rahločutnost koroških Slovencev. Id so po svojem bistvu dobri, a vendar osebno samozavestni Uudje. Da pa povprečno koroški Slovenec nI poUtlCno tako samozavesten, je pa£ posledica več kot preveč hhipP* neznosnih razmer preteklega časa. A eno stoji: kar j« strogo zavednih Slovencev, so trdni kakor skala in zaman jtan iščeš para ▼ vseh sklh obmejnih kronovtnah In smelo trdim, tadi v sredi Slovenije, ki ttak — Bogo bodi potoženo — zlasti v vojnem Času ni bilo ravno vzgled narodne zavednosti druffcn Slovencem. Boljše je, da pustimo v tem trenutka zagrtnjalo pasti ter se oživimo t' novo doba Id Je nastopila in nas pusti pozabiti tarjeldo... Sicer pa je koroški Slovenec po svojem značaju jako prikupljiv, uslužen proti tujcu, nenasilen in naravno d ar ovit, v primeri s koroškim Nemcem naravnost premeten in visoko inteligenten človek. Njegovo konservativnost sem v Člankih že večkrat poudaril in isti se imamo zahvaliti vsi Jugoslovani, da je Koroška še naša. Neki nemški pisatelj karakterizira Korošca kot človeka izrazito razvite butnosti (Sinnlichkeit), za kar mu služi dokaz velik procent nezakonskih otrok. To velja morda za koroške Nemce, pri katerih igra veliko vlogo tudi nenavadno veliko Število — kretenov (deloma posledica incesta, t j. porok med bližnjimi sorodniki). Med koroškimi Slovenci je tudi res precej nezakonskih otrok. — toda dejstvo je, da preogrom-na veČina teh postane legitimirana po naknadni ženitvi (per subsequens ma-trim oni um). — Koroški Slovenec je napram Ženski nežen, nikdar surov, dejanske Žalitve ženske smatra za neod-pustno sramotno početje. Njemu je žena enakopravna družica, v pravem parnem — gospodinja in ne dekla, kakor mnogokje drugod. Ako je resnica, da jc kulturo naroda meriti po nastopanju moških napram ženskam, potem stoji koroSd Slovenec na nenavadno ▼Isold stopinji med Jugoslovani. Tudi njemu je vdahnjena tista mehka slovanska duša, sprejemljiva za poezijo In potna Iskrenega čustvovanja. O tem pričajo vse te neštete njegove o zelenem rož» stimo iztrgati iz rok edino orožje, s katerim se lahko vspešno branimo proti njegovim pretenzijam? V svoji zaslepljenosti Lah ne uvidi, da je za svojo potrebščino v tesu popolnoma od nas odvisen. Nemška Avstrija mu bo mogla dati le majhen del svoje produkcije; iz Poljske, Rumunije. Rusije ni zdaj in ne bo nekaj let nič dobiti in Švedska tn Norveška in Amerika ne bodo mogle ustreči niti ogromnim zahtevam opu-stošene Belgije in Francije. Na nas je torej navezan Italijan! Jugoslavija ga pa bo strmoglavila, kot Je strmoglavila Srbija v carinski borbi našo staro monarhijo. Lahko se popolnoma od njega cmancipiramo, toliko lažje, ker nismo za кгке druge predmete od njega odvisni. Odprt nam je trg na Grškem, v severni Afriki, v Levanti, na Francoskem, Španskem in Angleškem. Z Grško in z Afriko imamo Še stare zveze; v Palestini se bo mnogo gradilo in lahko bo najti kupca; Španska, Francija in Anglija pa rabijo materija! za pohištva, stavbe, zaboje in dr. Torej ustvarimo intenzivno lesno industrijo! Našo surovo rezano robo predelajmo v tvornicah v Železniške vagone, izdelujmo okna, vrata, zaboje, pohištvo in sploh vse podrobno blago lesne industrije in izvažajmo ga v vse dele sveta. Po mojem prepričanju bi se mogla ta industrija *monopolizirati, ker bi bfla enaka uprava, enake cene, enako blago, nakup surovo rezanega blaga in prodaja izdelanih produktov — to vae bi bilo lahko centralizirana Kje naj postavimo delavnice? V mestih, ali pa četo v pomorskih lokah ne bi svetoval; bodi nam Dunaj nesrečen primer. So pa tudi stroški za skladišča večji in delavci morajo imeti višje plače, ker je življenje dražje. Na deželi torej naj bodo tvornice in sicer na Krasu Gb železnicah; n. pr. na progah Bohinjska Bistrica - Sv. Lucija, Ljubljana-Divača, Sv. Peter - Trnovo - Bistrica, Vrbosko - Gerovo, Ogutin - Gospič itd. Vsaka taka tvornica uživa pravico re-ekspedicije in bi ne bila radi prostorov tako na tesnem, kot v mestu, kjer moraš vzeti, kar dobiš. Na eni strani tovarne prostorno skladišče za surovo rezano blago, natančno porazdeljeno po posameznih kvalitetah, na drugi strani zaprto skladišče za izdelano btago. Priprave za razkladanje in nakladanje morajo biti take, da se te manipulacije (in Če gre za cele tovorne vlake) v najkrajšem Času izvršč. Tovarna sama mora biti prostorna, zračna, svetla, vsak stroj mora imeti dovolj prostora, da se more delavec komodno na vse kraje gibati. Stroji morajo stati taka da se lahko blago iz roke v roko podaja. Izdelano novih, belih cestah in ravnih stezah... Kar je nam naša pesniška reka Sava, zlasti v umetni poeziji, to Je Korošcu ta ljuba njegova Drava — »svoia frava« — ki igra v njegovi narodni poeziji Se vse večjo vlogo nego pri nas naša Sava. Brez »Drav'ce« si skoro misliti ne moreš slovenske koroške pesmi. Skupna pa je ljubezen Slovenov do teh »milih planin« in prirode sploh. Da, tudi napevi koroških pesmi pričajo o globoki liriki v narodu, s katerimi se je proslavil pred svetom pod nemško firmo — slavni koroški pevec slovenskega pokoljenja Tomaž Košat; — so izmed najlepših slovenskih pesni ij, pravi biseri jugoslovanske narodne poezije in kompozicije. Naj priobčim v karakteristiko in tudi radi spoznanja koroških dialektov nekaj kitic koroških narodnih pesmij Iz znane zbirke profesorja Ivana Schei-nigga* in iz prelepe, — tudi glede pravilne zabeležbe vzorne zbirke koroških napevov Oskarja Deva in Zdravka Švikar šiča: L Tam dov za Drav«, Lop 'tiče pol Rasfjo rože noj vrles Lape dečle so vmles. (Svtkaršlž. — PodJcrnos. Oiovtts o*J 2. PolleCe Je dra calcno. RoZIce so razcvedeoat zabeležbe Scbelnlggova zbirka glede v eaotne e v Jezikovnem ozira al sM Siran 2. «SLOVENSKI NAROD1 5. mam 1919. 55. «ter. if' I i' t blago lahko čaka v skladiščni tovarni do prilike za nakladanje na parnik. Takrat vozijo tovorni vlaki od rajnih to-varen doli v pristan in nakladanje v parnik izvrši se istotako točno, kakor da je blago v pristanskih skladiščih ležalo in čakalo na parnik. Skladišča v pristanih so pa draga in stroški teh neprijetnih manipulacij so na zgoraj popisani način prihranjeni. Delavci Krašev-ei imeli bi svoje delavske hiše z vrtL Kaj ie Kraževec, mi ni treba praviti; nekoč mi je Krasevec rekel: »Daj mi skslovje in napravim ti vrt«, ln v svojih prostih urah bo zdaj lahko poskusil uresničiti, kar jc nekdaj zatrjeval. Emigracija bo ustavljena, na zelenem Krasu videl boš pndne mravlje zbirati in kopičiti narodno premoženje. 2elezntške voznine do tovaren in odtod v pristanišča morajo biti najnižje. Na razpolago morajo biti našim tovarnam železnice kot transportno sredstvo z režijskimi stroški. Kadar pa bomo prevažali po naših progah v pristanišča tuje produkte, takrat bomo Špediterji in si bomo iskali pri vozninah svojega dobička. Zlasti eni stroki lesne industrije se nudi danes ugodna prilika, da vzraste in se razširi v naši državi, to je izdelovanje zabojev. Lesa, rezanega in stav-binskega, rabilo se bo konstantno leta naprej v ogromnih množinah. Treba bo iznova pričeti graditi v onih krajih, ki so bili v ti grozni vojni uničeni. CM kod dobiti les za stavbe? Amenkj. Skandinavija in Jugoslavija so edine države, ki pridejo za dobavo v poštev — in te drŽave bodo komaj nekaj odstotkov oskrbele. Vsled velike potrebščine pa "bo tudi vsa druga industrija oživela in vprašanje po zabojih bo velikansko. Kdo bo dobavljal zaboje? Naj le en primer r,avedem. Angleži imajo celo trgovino t dateljni provenience ^Bassorah- v rokah. V pristanu Bassorah leži v zalogah ta produkt tropičnesca podnebja ecle Mezopotamije in zapadne Perzije. Ne-številm angleški parniki pripišejo v pristan, izkrcajo les za zaboju, i.aiovo-rijo z dateljni napolnjene zaboje ter jih odpeljejo v vse dele sveta. T ake zaboie izdelovalo se je v Romuniji m v Rusiji. Danes ni misliti na to, da bi te države dobavljale zaboie, ker je vsled vojne mnogo gozdov in podjetij nokonČanih. Dokler se bodo ta podjetja oopravlala. bo nekaj časa potekkx Naiprej pa fcGdo morale dotične žage v Romuniji in v Rusiji pripraviti les za potrebščine v svojih deželah. Se le čez leta bodo mogle misliti na izvoz. Afi naj si pustimo uteči to ugodno twiliko? Tu imamo odjemalce prve vrste. Naš prijatelj ie. Ali nočemo dati prijatelju naše proizvode? Zveza, ki jo •sklenemo danes z njim, ostela bo trajna. Angleški parniki donašaii ram bo£o angleške produkte, odpeljali bodo naše izdelke in denar tega prijatelja ie zlato! Korajžno tore! na delo! Ne gubimo Ča-tsa! Pošljimo takoj veščaka na Angie-Sko, da poišče zveze in da se na licu mesta natančno pouči o vseh razmerah; od tam pa v Ameriko, da obišče in pregleda industrije, ki se pečajo z izdelovanjem nabojev na debelo. Nasa tovarna za zaboje nai bo zgrajena popol-fTKflna po vzorcu velikih takih anieri-!kanskfh podjetij! Stroje nam preskrbi Američan, mojster preciznosti. Hmest-5io bt hilo, da bi našega veš čaka spremlja] kak praktičen inženir. Potrebščina v zabojih bo na svetovnem trgu velikanska. C^m več bo pri nas podjetij za izdelovanje zabojev, •toliko več našega sirovo rezanega blaga bomo doma podrobno predilaH; denar za delavec pa bo ostal doma. dobila se bo najvišja cena za blago, davki lwdo naraščali, izvažala se bo odbivši t-dpadke pri tej produkciji manjša množina lesa po neprimernn višjih cenah. Ta in druge stroke lesne industrije bodo predelale skoraj popolnoma r.ašo surovino — in če bi lesa imeli premalo -za. svetovni trg. priskočili nam bodo v pomoč Poljaki z lesom iz Galicije in Vumnni iz SedmograŠkega in nam dobavljali surovo rezsn les. katere? a bi mi potem v naših tvornicah predelali. Ako smo pa enkrat tako daleč prišli, potem za izvoz našega les.i in lesnih produktov ne potrebujemo ltaiiie' Mi živimo lahko brez nie, naj ona poskusi To le pa eo žvafcteo cvet Je poduoba mvadih let (Dev. — Bisirl c f Ztfsfcz.) 3. Na vsočah pvamnah So mrzle v od ž. Tam hori ie zrastva moja daklć. Otmanfe, severno Celovca. — Scheinig ^ J 4 Mora Dravca vsalmiti Noj črno morje. Prej da bom pustnv Jaz mojo dakle. (Podiansko. — Scheint g Z-) 5. Lepo fice pojo. Ldpu rože cvat®, l etju sunčicc seje Tam dnv za Dravč- (Borcvlfc. — Sehe: ni t g.) 6. Je toča pobiva Vse ravno polč. Lih tam je pasüva Cir je moja daklć. (Šf. Jakob - Rož. — Svttaršie,.) 7. Rožmarinovo jutro Pa nagelnov dan. DeCva zdrava ostaul .Tax pojdnm pa dam. (Boro\'llc. — SchcintggJ 8. Saj se tiče pojo. Ko čriez hmajneo Into, Kai bi puabi kna Peli, K* iz vis* domu bratr1-(Celovbka okolic*. — Scheimgg.) živeti brez nas! Ce bo enkrat Itahja »vedela, kako. ji plete, bo zabrenkala sa drugo struno! Menda bo takrat bolj lačna našega lesa. kot našega oremlja Torej umno gospodarstvo in tesno industrijo! Samo Bog nas varuj takega gospodarstva, kot ga ie vodila rajnka Avstrija v Bosni! Ta uboga bogata dežela! Koliko krasnih gozdov le izginilo! Kdo je užival njeno bogastvo? Država se ni okoristila ker za to gospodarstvo ni ime^a pojma; obogatelo le par židovskih podietij, katerih central sc izven Jugoslavije. Okuženi zrak bo treba očistiti! Deželi bo treba pomagati, da zacelijo rane. Z njenim bocastvom naj gospodari Jugoslavija in nič silovt naj uživjio njen sad! Nesrečni tujega tlačanstva so minuli, nova tfnba mirnega dela naj prične! Spomin ra preteklost pa nam uaj ostane v src". — zato bi predlagal, da v Sarajevu Do.-tavimr velik spomenik: Vešala. poc; njimi opu-stošen gozd, med posameznimi panji dreves grobovi nesrečnih žrtev. Pa ne zabimo nikdar tujčevega gospodarstva1 Žrtve naroda na vislicah in v strelnih j jarkih morajo roditi obilen sad- trdno ! voljo do zdravega, delavnega 'ivljenja! Sovražnikov ogibati se iu vse zvere z njimi pretrgati za vse čase bodi naša j prva dolžnost. — to storiti smo dclžnl spominu na uboge žrtve iunaškegd na- i roda. V naročje pohilinto naprti prija- j tetjem. ki so na bojnem polhi izvojevali ' našo svobodo. Tam ne 1н> nasprristva, razven trgovsko dovoljenega. V trgovski zvezi s temi narodi leži naša bodočnost! M peüiai mm ie raz- m pri iiiso¥Biixfesm токорв. Ko je ua razvalinah stare Avstrije vstala svobodna Jugoslavija, se je mnogo govorilo in pisalo o rudnikih nove države, zlasti pa o Trboveljski premogokopm družbi. Poudarjalo se je, da so ti rudniki steber uove države in trdna podlaga novi mladi industrijt Slišali so se tudi glasovi o boljševižkih Činih tukajšnjih delavcev in nastavijen-cev in o terorizmu, nasilju, lenobi in pasivni resistenci trboveljskih rudarjev. Za razširjenje takih vesti so v prvi vrsti skrbeli iz Trbovelj izgnani višji uradniki, ki so se nastanili^ okrog ljubljanske Narodne vlade. Se sedaj je glavni posel teh ljudi ta, da dajejo vladi napačne informacije iu da z blatenjem delavstva in nastavljen cev izvršujejo svoje maščevalne naklepe. Pri tem pa ti gospodi ne povedo, da so bili iz Trbovelj izgnani radi svojega nečloveškega ravnanja s slovenskim delavstvom zlasti v času vojne. Ti naduti gospodje še denes ne morejo verjeti, da je minul ča^ ko so s pomočjo avstrijskega militarizma po zverinsko trpinčili sestradane in razcapane slovenske delavce, paznike in uradnike, jih zapirali v umazane in mrčesa polne zapore ter jih pri uradnem ob-č e vanj u obk Ia d ali z vsemi mogočimi psovkami. Zato se ni čuditi, da je to surovo in krivično postopanje zbudilo med delavstvom ogorčenje, ki je nem-škonacijonalnim tiranom pokazalo pot, ki so jo zaslužili. Kakor pa vse kaže, pridobivajo ti izgnani gospodje vsaki dan na vplivu in imajo celo z as lom bo pri merodajnih faktorjih- Premogokopna družba, ki je s svojim francoskim kapitalom služila vedno najhuji germanizadJI, podpira seveda te svoie velike mučenike in jih Slovencem v provokacijo povsod pre-težira. Prišlo je tako daleč, da so se razni izsmani pričeli vračati — zraven teh pa nam hočejo vsiliti nove hajlovec in renegate. Trboveljskih Slovanov bi vse to , še ne bolelo, Če bi ne vedeli, kai hoče- j jo oni modri gospodje s svojim maščevanjem doseči. Dobro vemo, kaka nesreča preti radi teza ravnanja nam in celi Jugoslaviji. Poglejmo natančneje rudnik v Trbovljah. Tu dela okrozlo 4000 delavcev. Ti delavci produciraio danes le nekaj malega več kakor 1500 delavcev v Zagor- al Hrastnira. In kai ie prvi vrati izgnanega ravnatelja ta vseh od вјеаа proteüranih nemšktk aacilonalcev. TI »stroharvaiaki« ao t svojimi wnKHftil» mi strowlienji spravili premogokop v tako slabo stanje» da aa to aM ne da popisati. Danea Je rudnik pravi pekel za slovaaskeca radarja bodisi t« all one kategorija. Vse ie ianpaao ia apasto-Šeno; Jame so večinoma podrta In zlomljene, polne ожшЈ* ln nevarnih plinov ter zaradi mokrote skrajno nezdrave. Temperatura 30 ia več stopinj ni nič nenavadnega. Pio-Ieg teb velikanskih nedostatkov manjka Sa delovnih prinomoficov ln sicer materijala in voznih sredstev. Celi obrati stoje po več ur na dan. ker nimajo vozičkov za Izvažanje. In v kakem stanju Je prevozili inventar? V« razdrapano. strto, za prevažanje večinoma nerabno Hi tako zanemarjeno, da je vsako popravilo nemogoče. Z nai-napornejžo silo se ta produkcija s razmeroma dobrimi delavskimi močmi doseže. In kdo je zakrivil to stanje trboveljskega rudnika? Bivše vodstvo rudnika ie med voino »Štedilo* v dosego volne premije in ie na ta način zakrivilo omenjene nedostatke. Tem gospodom je bila njihova »PCrderprä-mie« vse, bodočnost etemogokopa pa postranska stvar. DelaH so tako. kakor bi premogokop smel obstati samo za dobo vojne oziroma njihovega službovanja. Kakor v jamah tako je tudi na dnevnem odkopu. Vsaka Se tako majhna množina premega se ie takoj izkopala in spravila, izpodkopavanje je provzročilo velika pTazovje ht posledica tega je, da celo hribovje premoga danes gori. Človeka boli srce. Če vidi to sistematično uničenje rudnika. Te gorostasiie mizerije Je deloma krivo tudi po v i sno nadzorovanje od strani revi ru eg a urada v Celju in pa vodstva upravnega sveta na Dunaju. Pri vseh se ie agitirak. v rr** vrsti za vojna рслоШа. za tmtčenje «sovražnih sil in i-redvsein za uničenje francoskega kapirala. — Pri vseh nadzorovanjih od uradov kakor tu tli od upravnega «-veta se ie gledalo v rrvi vrsti na — doiro kuni njo rudniške restavracije. — Pri nadzorovanju se jc strogo pazilo na to aa strokovnjaki niso prišli do be^de Marsikatera dobra ideja je pr-<»a*lto- irvršib so se pa projekti kateri so is bodo ▼ Škodo nremog..icof,'i Poslednje je več ali manj stvar družbe. Nam rre za mnogo več. Gre predvsem za to, da se naš največji premogokop popolnoma ne uniči. Interes na tem ima cela Jugoslavija. Vsi, ki danes na pomanjkanju ртешоеа trpijo, so sondeIe£eni. Vse prebivalstvo mlade drŽave kakor tndi vladni krogi in politiki morajo delati na to* da nezmožni nemSki fanatiki iz vodilnih mest največ}era premoč: okopa izginejo ln da se Jim vzame možnost, da bi Se nadalje v maščevalnem duha vladali. NJim se mora vzeti vsak upliv na upravo rudnika. Vse, kar dela danes proti rudniku, dola proti novi drŽavi in to mora Iz Jugoslavije izginiti, drugače Je katastrofa neizogibna. Sokolstvu! Slovenska Sokolska Zveza začne izdaiati list »Sokol«. List bo darilo »Slovenske Sokoleke Zveze« ter ho imel ideini tehnični in informativni del ter stane letne 12 K- Poživljamo vse slo-venrfco Sotolstvo. da so naroči na liet ker le nri sado^nen Števila naročnikov bode moeoče vzdržati list na višini, ki bo odjroToriala vsen zadevam Sokol-stva- Dne 15. narra ixidetn dve Številki* Naročnina ш d «miri *o nai voüliaio nn naslov: Slovenska Sokolska. Zveča — uredništvo (m- unraval »Sokola« v Linbliani. Kažipot po Ljubljani in po drucih slovenskih kraiih ima v zaloei Slovenska Sokolska Zveza ter stane 2 K — treovcem popust- Kažipot ie zelo lepo delo ter ga priporočamo veem- Ul ji n« Hüam Ш i Nai mM i Mnil? Vzemimo si nekoliko časa ter poglejmo. kako je nU bivša N. V. skrbela za areditev izvažanja in uvažanja Žhrfl in drugft Svbenskfh potrebščin v Jugoslavijo. Prva naredba Ja datirana s & novembrom 1918 ter prapoved-tte izvažanje živil In drugih gospodinjskih potrebščin preko mej Jugoslavije. (Uradni List it 2.) 21. novembra Je izdalo po-verjeništvo za promet naredbo št 120, s katero se poživljajo stranke, da pošljejo razne liste ravnateljstvu državnih železnic, oziroma ekspozituri južne železnice. »da se iz posluje Izvozna dovolitev pri posameznih poveri en i§tvlh vlade«; v št. 38 »Uradnega Lista« sa z naredbo od 13L januarja 1919 urejne izvoz živil v manjših množinah ter pooblaščajo politična okrajna oblastva, t J. okrajna glavarstva in mestni magistrat, da izdajejo dotična izvozna dovolila prizadetim strankam. S številko 169. po-verieništva za trgovino in industrijo ter kmetijstva dovoljuje izvoz umetnih gnojil edinole vlada SHS. Z naredbo 5L 174 od 29. novembra 1918 jx>verjeništva za narodno brambo in kmetijstvo je prepovedan izvoz konj v kraje, ki so jih zasedli Italijani in Nemci. Z naredbo 205 od 16. decembra 1918 je poverjeništvo za kmetijstvo razglasilo, da }e promet s plemensko govejo živino in govejo živino v gospodarske namene prost ter da se taka Živina sme izvažati samo z dovolitvijo N. V. 2e /30. decembra 1918 je poverjeništvo za kmetijstvo vendar izprevidelo, kako po-greško je napravilo z gornjo naredbo ter je isto z naredbo št. 226 zopet razveljavilo. Z naredbo Št 254 od 5. januarja je poverjeništvo za prehrano objavilo, da se smejo teleta in klavni prašiči izvažati le z dovolitvijo N. V. Ko so se opravičeno nekateri nemški tukaj uslužbeni nameščenci po odločita N. V. vendar iz službe odpustili ter je vsled čutnega pomanjkanja stanovanj del njih moral oditi čez mejo z vso svojo opravo, domislila si Je — gotovo le na spod. budo raznih, v listih obseženih notic, da ti nemškutarji jemljejo s seboj s selitvenim blagom tudi jugoslorvanska živila, ter dovolila z naredbo št 282 z dne 10-januarja t L, da »izdajejo za izvoz selitvenega blaga preko mej države SHS oblastva prve stopnje, t i okrajna glavarstva politične ekspoziture in v mestih z lastnim Statutom mestni magistrat« Iz gornjih določil reetius »naredb« sledi, da so bila za izdajanje samih izvoznih dovolil kom peten tna naslednja oblastva in sicer: 1.) celokupna N. V, SHS. 2.) oddelek za prehrano. 3.) oddelek za industrijo in trgovino, 4 ) oddelek za promet 5.) oddelek za poljedelstvo, 6.) oddelek za narodno brambo, 7J okrajna glavarstva, 8.) mestni magistrat z lastnim statutom. 9.) politične ekspoziture itd. in to glede samo na pofitično-gospodarska izvozna dovolila, ne oziraje se na transportna dovolila, katera samoobsebl umevno so mogla izdajati le v ozir prihajajoča železniška. ooŠtna in druga oblastva Ze a d resa. na katero je bilo staviti zunanjemu prosilcu svoje prošnje za izvozna dovolila, mu fe delala ne male težkoče, kajti le težko je bilo izbrati iz navedenih naradeb pod kompetenco katere gornjih obl äste v spada njegova zadeva. In tako so naj-brže romale prošnje teh davkoplačevalcev od veže do veže gornjih oblasti, dokler se vendar m kak funkcijonar dobil ki se Je tako osokolil. da je prošnjo rešil v lastni kompetenci. Posrečilo se mu je najbrže tudi tako izvozno dovolilo od primera do primera doseči. Da ni bil tak izvažalec jugoslovanskega blaga vsikdar idealno navdušen Jugoslovan, pač pa po največ pretkan Spekulant in verižnik. ki je le preža!, kako bi mogel oškodovati Interese naše mlade države ter polniti svoj nanasitni žep. kažejo nam mnogo-brojni slučaji ki so se v gotovo opazffi pri izstopu izvažalnega blaga preko naše meje. Navdušeni Jugoslovan Wosch-nagg, kt je dobil pravilno izstavljeno izvozno dovolilo za usnje, izvozil pa dragoceno mast pod par krpa m pod- nan kaže tipičen _ ItiK^ je razna Spekulautska golazen gornja oblastva znala farbati in izJcomcavati. Pomislimo sama koliko takih »pottenih« trgovcev je zaprosilo za izvozna dovoljenja takih predmetov, katerih v Jagoslavifl prav lahko pogrešano ter pod kritjem takih oblastvenih dovolil neovirano izvažala dragocene, v Jugoslovanski državi prepotrebne predmeta. Ni čuda, ako v naših listih dandanes beremo opravičeno tarnanje, kako se Iz Jugoslavije neovirano izvažalo razna živila In drago blago, katera mi moremo le z velikimi teŽkočami in stroiki dobivati od drugod, naše ljudstvo pa strada, dočim si razni veriž-niki in celo železničarski uslužbenci znajo na račun našega potrpežljivega ljudstva in lahkovernih oblastev polniti Žepe s »pravilnim« iztihotapljanjem blaga. Brez dvojbe se zgoraj navedena mnogoštevilna oblastva s pravico izdajanja izvoznih dovolil 2e celokupni N. V. presedala vsled česar se je odloČila da ustanovi nekako centralo, v kateri bi se odsihdob osredotočilo izdajanje izvoznih dovolil. Z naredbo št 357 od 12. februarja 1919 je celokupna vlada izjavila da se ustvari organ za regulacijo produkcije, uvoza in izvoza kakor tudi cen v interesu države ter obče koristi. Ta urad naj bi se imenoval prohodno-gospodarski urad. Čeprav je v točki L, podtočka 1, ta urad pooblaščen, da uravnava uvoz in izvoz vseh vrst blaga ter edinole on izdaja prevozna, uvozna In izvozna dovolila ter celo izreka, katero blago je omejitve oproš^no, so glasom iste točke dovolila za izvoz in prevoz selitvenega blaga pridržana političnim oblastvom 1, stopnje. Upajmo torej, da so se mnogoštevilne zgoraj omenjene oblasti vendar enkrat izločile ter da bo interesent odsihdob vedel vsaj, kam se obrniti, da doseže pravo-veßavno zaželjeno izvozno dovolilo. Ne vemo, kake smeri se bodo pri podeljevanju istih v tem uradu vpoštevaJe in uveljavljale. Za opravilo manjšega obsega ima ta urad pravico v posameznih primerih odstopati iste političnim ali vojaškim oblastvom. Da bi se pri tej pravici vsaj kompstentnost tega urada ne odvračala le premnogokrat na politična in vojaška oblastva ker bi v teb primerih prosilci bili zopet indirektno vezani na naše prej obstoječe oblasti ter bi se gotovo ne dosegel namen novega urada, t j. centraliziran je izvoznih dovolil. Potemtakem bi končno vendar bili dosegli centralni urad za izdajanje — izvoznih dovolil. Zgoraj navedeni Woschnaggov tipičen vzgled nam pa jasno kaže, kako se izvozna dovolila lahko izrabljajo v državno Škodo fn v osebno korist Da je med vojnimi dobičkarji in verižniki na Slovenskem nemalo takih Woschnaggov, ki se bodo potrudili k prehodno gospodarskemu uradu ter ponižno prosili za izvoz kakega, v Jugoslaviji lahko pogrešljivega blaga, je več kot gotovo. Tudi podkrepili bodo temeljito svoje prošnje ter dalj na razpolago primernih komoenzacijskih predmetov, da le dobe zaželjeno izvozno dovolilo. Brez dvojbe bc urad nasedel njihovim nc-ovržljivim dokazom ter jim izgotovil izvozno dovoljenje za naprošeno vrsto in količino blaga. Stvar bi bila torej v redu in »Woschnagg« bo prav lahko izvozil v izvozni dovolilnici imenovana označeno blago. Bo pa res izvozil blaga Id se mu je v dovolilnici imenoma napisalo? Se bo količina tega blaga v istini vjemala s količino, navedeno v izvozni dovolilnici? Alt ni prav lahko mogoče, da taki »Woschnaggi« pod imenom podplatnega usnja v zaprtih zabojih in vrečah prav lahko izvažajo dragocena živila? Znano nam Je, da trgovci iz Nemške Avstrije prav pridno uvažajo na Spodnje Štajersko prazne vinske sode ter izvažalo v njih mast in druga živila Kdo Jih pri tem kontrolira? Le malokdaj se posreči zalotiti jih v njih nečednem poslu ter jih izročiti v roke pravici. Da se pod kritjem pravilno izstavljenih izvoznih dofoül izvršuje preširoko iztihotapljenje živil iz Jugoslavije. Je neoporečen f aktu m. Da M pn to dejstvo z ustanovitvijo novega prehodno gospodarskega urada izginilo, m nikakor 9. Pojdam o rute, Oj tam čicr jc mraz, Čier ie moj Socel. oj tam s'm pa Jaz. (Rož. — DevO Ena lepša In nežnejša kot druga! Ali pa tndi vesele j še: 1. Pod Huperičem bradam Ta Dravca Sumi, MoJ puebič i« riMČ Pa ribe vovi. Pa kravco pomovze, Pa mltko acedi-Pa poste! poetela. Pa notre leži. (Podgort*. — ScheirtggJ 2. Unkraj Drv» So dede rjav«. Semkaj Pece* So bevordača. L- Vds Ж. П Sembrani Da te oru nI Ki si trt Prezgodaj Je pa mlhena. mfltcna. Ko ana m r crvli. Ko bo bore pri rastre. Be pa moid. .. ... . (Borovi le. — SchcuuggJ 6, AI Na pob» na----- _ _ Jan IIep zžlan kvabčeč* zore dlem. Tri Vrtbe parete (— peresa) cu4e mam Da te kne-be dečva sram. . , (Dev. — Zils'M BistricmJ Mao ma Mau ma vHerc poplhuja, dttec portĐii. tdor) i Tor (= Wor> no zauber ttbee tea. NeJ se ahta španlia** <= tovariša). (Dev. — StebenJ TovarlŠIca = SpaninJa. «L ero lusua 4. U«ahi... Clr Drava taE«, Malo vtno not Noj moto daMft. fUrf. — SckeüdggJ • Paca (Petzen). onkraj Ohl rja (OJsterca) KaiMjo, Mežo ia OJ K norčava ram K* at Г J« i r Sa va_ Mn| Dravca gm v ena*. Pa mol pahtč ta« vrtoka Kaa man aft amn) č KdV le ruMČ tn Dra«» BI že davno te Uep« Horjacčico mos* . „ „. (SvtkarSÜj Ker pa sem že omenil nemške smelosti, ki je hotela izrabiti koroški dialekt za umazane svoje politične namene, si ne morem kai. da se ne bi, dotaknil tudi nemških dijalektov. Ako primerjamo narečje gorenjega Štajerca z istim Svaba aH onega berlinskega predmestja aH celo kočevskega ter premotrimo razliko teh narečij med seboj ln Se posebej med pismeno nem-ičino, moramo red, da Je videti v tem, da si drzne koroški Nemčur — seveda s hudobnim namenom — sploh Iskati razliko med koroškim narečjem tn drugimi slovenskimi narečji ravnost brezmejno smelost Zato pa radi knrijozitete priobSn-lom samo eno pesem naSIh Hub& Koče-varjev. ki Jo Je priobSI K. J. Schrter,' ■ Ko&avec K. J. ScbrOer Je Izdal aa Hriam alovaloo tn besednjak koCcvskega ieslka. — aajbollll doka« aa taw da potre-bulek>" aa fcon&a Ahe )a te-krllata hsaida. dt Ko* Ca varil sploh aa zaaje dragega jeslka. kakor aloveaakl. moramo team v celem obse diti, ker skoro vsak Kočevar {Isto eden najboljših poznavalcev Jn razlaga-teljev kočevskega narečja, kateremu velja vse tisto te veliko bolj po pravici, kar so govorili in govorč koroški Nem-čurjl o — »koroškem Idijomu«. Iu ginzer bari t 1st koin bölklc et won hlmbet wUlot o kftddcr t«; s Mrat et a kHelder U, i lat Marta trde zaberUtn! Marta atćanot smoros vrftc aal si leget ai gar sebteneu an al clehot aussen an proden bac «aa {mita bac «aJ den emfllen staic. Vprašanje: Koliko je Slovencev, ki ne bi na prvi hip od prve do zadnje besede razumeli sleherne kitice koroške narodne poezije, in koliko Je Nemcev. ki bi razumeli to kočevsko pesem? Jaz Je ne razumem. Čeprav znam dobro — nemško. M if hm pa, da bi tudi med Nemci lahko brez skrbi razpisali precej visoko nagrado tistemu, ki bi nam to kočevsko pesem — po-■nai - ■, kom! lo ti Kočevarli zahtevajo zase — republiko — menda z lastno »Staatsprache«, pri čemur Jih ostali Nered podpirajo, — doOm v 1st! sapi odrekajo nalstarH pristni sd k — JeemtovWI Soetea predrznost! V pradvBeraJSnlem listka ari le pmvtti sladača: »Nča« pomeni »nič . »na pa »nlfi nI«. — Za nekatera važne Jezikoslovne _ podatke latkrano zahvaljujem ШШШШШ