Natisov 15.000. *^W *.'4 •i60 7HV0JU .Sajerc" izhaja vsaki K datiran z dnevom imslednje nedelje. hofrina velja za Av-B: za celo leto mm, za pol in četrt fca razmerno; za Ogrlic K 50 vin. začelo : za Nemčijo stane |elo leto 5 kron, za pa 6 kron; inozemstvo se li naročnino z ožina visokost pošt-Naročnino je pla-iiiaprej. Posamezne [.seprodajajo po 6 v-InKtvo in uprav-se nahajata v ijn. gledališko poje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 80, za V« strani K 40, za '/« strani K 20, za '/» strani K 10, za >/„ strani K 5, za %« strani K 250, za '/«» strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Hot. 29. V Ptuju v nedeljo dne 21. julija 1912. XIII. letnik. NO Čas žetve. latz) r.ske lten sam i! anceme opeka kupi pri tz (laribor ui uj trga [ilus ulja { ia origin mnogimi (nine pri edstvo ?cke), fin 'ptus-h slovskera I ss s. ==. ekarni „pri 67 Krasno je kmetsko življenje! Nam gotovo niso tuje težave in muke, bo- le:i in trpljenja kmetskega življenja. In ravno lio nam ni taja resnica, da je bil kmetaki m doslej vedno le nekaka molzna krava vseh Mih stanov. Pa tudi to vemo, da je vlada p) s kmetovalci „po mačehovsko" delovala. ■? mnogo več takih opravičenih pritožb bi lo našteli ... a vendar, vendar je kmetsko Rtijenje krasno! Tako kakoršno je, kakor je [bo tam sredi na deželi, sredi v trpljenju in bdi v lepoti, — krasno je tam kmetsko živ- ! Oče vseh stanov si, kmet, in veselje te mora prešiniti, kadar pola- seme v žemljico, kadar gnojiš zeleno trato iim krvavim znojem. Oče vseh stanov! globoki in sveti ponos mora tvoje muke- srce pretresiti, kadar pride čas žetve, čas i, čas plačila za ves tvoj trud in vse tvoje »je - - 'ako krasen in tako svet in tako čist in opravičen ni noben ponos od kmetovega. vstvarja, — on je najbližje božanski na-— on je fundament vsega družabnega živ-i. In v času prekrasne srečne žetve, kadar vriskanje po polju in žvenketanje kos v, kadar vozijo veseli konjički vso zlato igatstvo, ves pridelek celega leta dela in ija pod domačo streho, — takrat se mora iditi tudi v tvojih prsih, vbogi kmet, nav-li ponos: Ti kmet si gospodar ta, tvoje delo velja več kot delo vseh fain mislecev in pridigarjev in rudokopov in in dostojanstvenikov. Ob časn žetve iejo vsi stanovi tako majhni proti tebi, t, in od rimskega papeža pa do zakotnega jga berača stega vse svojo roko proti koscu , ki si ga ti, kmet, pridelal . . . To misel poraja čas žetve! Pa tudi druge misli. Kmetski ponos se je že davno v najskrivnejše kote najskriv-koč. Zaman iščemo ta kmetski ponos po Tam na švicarskih planinah v sveti sti cveti še ta kmetski ponos, tam živijo e, ki ne menjajo svojega zelenega Jraika z zlato kraljevo krono. Tudi na Zgor-Štajerskem in Koroškem poznamo kmete, ne pustijo v zadnji kot potisniti in ki kakor z rokami tudi z glavo delati. . . . pri nas, v teh deželah, ki jih imenujejo ionske"?? Pri nas se je poskril ta kmetaki b, pri nas se sramujejo kmetje jega stanu, pri nas ne daje zelena ia več tistega veselja in navdušenja, kakor davno preteklih časih. Res je, da je naš nski kmet reven in da se ne da primerjati ninskim kmetskim živinorejcem. A še večja naših krajih — duševna revščina. tek stiska kmet pod pazduho, kadar sreča i mestnega postopača. Okoli šole napravi pot, ker se mu je zabičalo, da je šola brezverstva. Knjige sovraži, ker misli, da spravile v kremplje vragove. Vsako pa-misel sovraži kot „novotarijo", ki mn je piana in ki je noče in noče uveljati. Pametnih ne vzeme v roke, ker jih ne priporoča domači politični kaplan. Na gospodarske shode De zahaja, ker ne govori tam kak hujskač o „zedinjenju Slovanov" ali kaki ednaki sanjarski neumnosti. In vedno čuje le, da je rojen za revščino, za trpljenje, da ga čaka na „onem drugem svetu" krona, da mora biti tukaj skromen in ponižen, da mora le dajati in ničesar jemati, da so vsi drugi stanovi njegovi jerobi. Tako postane res ponižen in pohleven kakor ljubo Živinče, možgane mu zaspijo, srce mu utihne, sužensko dela naprej, dokler ne pride čas žetve — za druge. Eksekutor, mežnar, kaplan, advokat, posojilnica, — vsi prihajajo, vsi molijo roke naprej, vsi so tu', da — — žanjejo za kmeta. In kadar je čas žetve minil, takrat prihaja v kmetsko kočo stara revščina in stara beda... Kedaj bode prišel za kmeta samega pravi čas žetve? Kadar se bode *z.a vedal svoje moči, svoje vrednosti in svoje veljave! Kadar bode uprl ponosno oko v nebo in kadar bode udaril s pestjo po mizi zgodovine ter zahteval svoj prostor ne solncu. Kadar bode jerobstvo drugih stanov vrgel od sebe kakor težki jarem in odložil vlogo ponižnega hlapca drugih. Kadar bode iz svojih težkih skrbi dvignil dušo k čistejšemu (in krasnejšemu življenju. Kadar bode z lastno izobrazbo pregnal duhove teme, ki obdajajo danes liki netopirjem njegovo hišo . . . Hujskači z versko in narodnostno in strankarsko gonjo bodejo morali utihniti. Kajti i doslej niso mogli ničesar vstvariti nego sovraštvo in bratomor. In beseda se bode uresničila, katero že skozi leta kot edini temelj pravega na-prodka naglašamo: — 8 skupnim gospodarskim delom v boljšo bodočnost. Kadar bode vse kmetske glave in vsa kmetska srca ta globoka misel prešinila, — takrat, takrat, prijatelj, prišel bode najkras-nejši dan žetve za vso ljudstvo. Jak.o redka priložnost S Od večje fabriSke zaloge se mi je mnogo tisoč krasnih, težkih 9C tiger-flanel-spalnih-odej -pi 7. lepim pisanim robom v razprodajo zaupalo. Odeje so pripravne za vsako domačijo, so močne in gorke^ ca. 190 cm dolge in 140 cm široke. Pustite si takoj fiP» 4 k. tiger-flanel-spalnih-odej za skupaj 9 85 K ink. zavoja in poštnine, brez vsacega nadaljn. plačila, tanko po povzetju v hifio poslati. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsakdo s pošiljatvtjo zadovoljen in lahko z zaupanjem naročite. Izmenjava vedno dovoljena. 5(8 Gospica Margarete Abrens, _WiQsba4en, WaUitoostiaae 4, Politični pregled. Cesar se je odpeljal na poletne počitnice v Ischl. Pravijo, da je cesarjevo zdravje naravnost izbomo in da izgleda krasno. Nadvojvoda Evgen, ki je nadzornik armade, je iz zdravstvenih vzrokov odstopil. Cesar mu je dovolil enoletni dopust. Poljedelsko ministerstvo je vsled smrti dra. Brafa prevzel minister za notranje zadeve dr. Heinold pi. Udynski. Potrdil je cesar vse novo sprejete vojaške postave. Tako se bodejo vojaški nabori že avgusta meseca vršili. Vojaški nabori (Stellung) se vršijo letos v okrožju 47. dopolnilnega okrajnega poveljstva v Mariboru tako-le: Radgona dne 21. in 22. avgusta, Mureck 23. in 24. avgusta, Leibnitz 11., 12., 13. in 14. septembra, Arnfels 16., 17. in 18. septembra, Maribor (mesto) 20. septembra, St. Lenart slov. gor. 26. in 27. septembra, Ranče-Pesnica dne 28. in 30. oktobra in dne 1. in 2. oktobra, Račje dne 3., 4. in 5. oktobra. Dveletna vojaška služba je torej za infan-terijo vpeljana; za vojake na konjih ostane triletna, za mornarico pa štiriletna služba. Vpeljava dveletne vojaške službe ima mnogo koristi za prebivalstvo. Sploh se je uveljavilo za izvrševanje službe same cela vrsta olajšav. Na vzdrževatelje družin in na lastnike podedovanih posestev se bode mnogo oziralo. Potrjenim mladeničem, ki se učijo kako obrt ali pripravljajo za življenski poklic, se bode dovolilo zavlečenje nastopa vojaške službe do 27. leta svojega življenja. Odpravi se tudi t. z. „Losreihe", ki je bila jako krivična uredba. Največja krivica nove postave pa je, da se bode neki del rekrutov po dveletni službi pri vojakih še obdržalo, da se vstvari na ta način kor podčastnikov. Seveda se bode tem ljudem, ki bodejo morali i tretje leto služiti, z ugodnimi določili bodočnost olajšalo. Nova postava pomeni vsekakor lep napredek. Občinsko gospodarstvo v Trstu leži v rokah znane laško-irredentovske klike in postaja vedno žalostnejše, čeprav še ni doseglo tiste stopinje, kakor klavrno gospodarstvo v Palju. Zdaj so hoteli v Trstu občinske doklade zvišati. A vlada tega ni dopustila, ker je našla v posameznih delih občinske uprave grozovito za-pravljivost. Občinski svet se bode moral odslej natančneje na postavna določila držati. Irreden-tovci ravno mislijo, da je občinski denar zaklad za njih politiko! Uspehi ljudskega Štetja so šele zdaj natančno znani. Najbolj se je javnost zanimala za razmerje med posameznimi jeziki. Razven poljskega, srbskega ter romunskega so skoraj vsi jeziki od 1. 1910 nazadovali. Prebivalcev imamo na Avstrijskem 27,963.872 oseb. Od 1. 1900 se je torej povišalo število prebivalcev za 9'09%. Z ozirom na občevalni jezik so napredovali: Rumuni za 1912%, Poljaki za 16'64%, Mad-jari za 15-32%, Srbi in Hrvati za 1011%, Nemci za 850%, Čehi za 807%, Italijani za 568, Slovenci za 504%, Rusini pa za 424%. V posameznih deželah so se v splošnem že obstoječe jezikovne večine povečale; zmanjšalo se je torej tisti jezikovni „ babilonski stolp", ki dela v naši domovini toliko nesreče. Občinski škandal v Pulju je dovedel že do raznih sodnijskih razprav. Laški uradniki so tam kradli kakor srake in občinski svetovalci so molčali, češ „e nostro patriota" . . . Sodnija je obsodila zdaj magistratnega tajnika dr. Pa-lisco na 14 mesecev in računovodjo Rigatto na Ptuiu. Straschill ova greačica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ===== romarje itd. ^=======— 8 mesecev težke ječe. Poroča se, da hoče oblast še nekaj teh čednih gospodov zapreti. Srečna Nemčija! Medtem ko prihaja Avstrija vsled svoje nesrečne politike v vedno večje dolgove, tako da zamorejo naši davkoplačevalci že komaj dihati, se na Nemškem gospodarstvo z vsakim letom zboljšava. Tako kaže nemški državni proračun za 1. 1911 veliki preostanek, ki znaša skoraj 250 milijonov markov. Ta preostanek se bode na proračun prihodnjega leta postavil. Srečna Nemčija! Na Portugalskem se vršijo glasom poročil zopet prav resni dogodki. Mnogo ljudi, zlasti oficirji, so namreč vkljub vpeljavi republike še vedno pristaši pregnanega kralja. Vodja teh ^rojalistov" je neki Conceiros. Vlada je za sedaj ustajo zopet zadašila. Ali bati se je vedno novih bojev. Tajne znanosti, kako se svojo živino hitro spita, kako se jo ob-vari pred boleznijo, kako se dobi več in boljšega mleka, kako se ozdravi hrome konje, kako se kokoši prisili, da pridneje ležejo, itd., se dajo lahko naučiti. Pišite z dopisnico po knjigo Mra. Paraskovich, Dunaj, Mariahilferstr. 51, Postfach St. 17. Veletržec s konji, ki vsa sredstva preiskuša, naroča le Paraskovioh-preparate. Konjski fluid, ki sem ga od Vas na poiz-kušnjo kupil, služil nam je izredno dobro in je zlasti našim konjem za dirko (Rennpferde), ki so izročeni velikemu naporu, jako dobro storil. Ker nameravamo se stalno tega sredstva posluževati, vas prosimo, da večjo množino, 20 do 25 steklenic, hitro pošljete. Z velespoštovanjem Neuer Wiener Tattersall, W. Schlesinger & Comp. Prave čudeže napravi pri kravah. Gospodu T. Paraskovich. Pošljite mi takoj po pošti 12 Vaccin. Zahvaljujem se zanj iskreno. Nikdar nisem menil, da bi take čudeže povzročil. Vsakomur bi to priporočal, kdor ima krave, ki se slabo molzijo ali nimajo veselja za zreti. Josef Kroll, Zillertal. Mr. Paraskovich pošlje knjigo s krepkim hlevskim blagoslovom zastonj vsem, ki mu naznanijo, kdo ima v njih občini največ živine. Natančni naslov se glasi: Mr. Th. Paraskovich, G. m. b. H., Dunaj, VI., Mariahilfer-strasse 51, Postfach St. 17. 393 Dopisi. Pohorje. Mi ovčice Pohorske smo v svojej naivnosti mislili, da imamo nove občinske volitve začetkoma leta 1913. Kar pa nas iz našega pogorskega spanja s svojo trompeto zdrami hoški kaplan B a z n i k, vaških čukov oberko-mandant. Tota prebrisana kaplanska glavica je takoj izvohunil, da smo mi Pohorci tepci, da se imajo" naše volitve že vršiti tega leta in sicer meseca junija. Mi smo si v naši pogorski po-hlevnosti mislili, da morajo pregnadljivi g. kap-lanček Baznik že prav imeti, kajti tak gospod so ja zlo študirani in so celo po črnih šolah si hlače trgali in pa modrosti za gmanjske pravice in volitve in politike se nazizali — zato smo bili in ostali lepo tihi in smo mirno čakali, kedaj bojo maziljeni gospod nam nove gmanjske volitve razpisali. Mi smo čakali celi mesec junij, čakamo že pol julija, nič ni, ne duha ne sluha o naših volitvah. Morda so se pa vendar le g. kaplanček svoj debeli nos malo posmodili, in smo mi Pohorci si pravilni čas naših volitev vendar le prav izračunali. Moj Bog, g. Baznik pač že ne more dočakati, da bi se vršile volitve, da bi vse nemčurje in Stajercijance na Pohorja na eden mah do mrvice uničil ter čisto črno komando vpeljal na naših planinicah. V Bohovi je ta gospod s svojimi četami pošteno pogorel, čisto posmojen je takrat zmuznil v svojo kapla-nijico, a niso ga dolgo pekle otekline, vdrl je v Pohorske občinske razmere in je tudi tukaj pogorel in bo tudi drugič pogorel. No, nam je delal s svojimi volitvami dosti kratkočasa in smeha, vsaka mačka se mu tudi smeji. Vrag si ga vedi, kaj kaplana Baznika, katoliškega duhovnika, posvetne reči, občinske stvari, volitve, čuki itd. tako neznansko srbijo. Mar bi se raje za Razvansko šolo brigal in raje krist-jansko ljubezen, kakor jo je naš Gospod Jezus učil, naznanjeval in po njej sam živel. G. Baznik, ostanite torej le pri svojem kopita, in ne vtikavajte svoj radovedni nos v take stvari, ki Vas popolnoma nič ne brigajo. Pustite nas Po-horce v miru, vsaj ne boste nič drugega dosegli — kakor: — nos Vam bo še daljši zrastel. Pohorci Štajercijanci. Hoče. G. Maks Jellinek, ki je Wieser jevo posestvo po g. Šalamunu prevzel, pelje v svojih lepo prenarejenih prostorih gostilno in štacano z mešanim blagom. Ker je" g. Jellinek naš vrli pristaš, ga našim somišljenikom iz bližine in daljave najtopleje priporočamo, da se mu kot gostje oglase. V nedeljo 21. t. m. popoldne otvori gostilniški vrt. Somišljeniki iz bližine naj se udeležijo v prav obilnem številu tega podjetja. Več povejo plakati. Torej Štajercijanci tudi mi: Svoji k svojim! Konjice, dne 13. julija 1912. (Dopisnika „S1. Gosp." iz Konjic v album.)*) 1. Dragi prijatelj! Če Te kdo za „SI. Gosp." prosi, ali mu ga ne boš privoščil, če ga slučajno imaš ? Pravica za vsacega državljana enaka. 2. če Bog ni naprednjak, potem mora nazadnjak biti; kajti dve nasprotni si lastnosti Bog ne more imeti. Ako kedo Boga za nazadnjaka smatra, je kriv bogokletve. Bog ne more nazadovati, ampak le edino napredovati. Nazadnjaštvo pospešujejo le barbarji. Kako slep mora pač človek biti, kateri ne vidi, da se pred njegovimi očmi ves vesoljni svet po božji volji spopolnjuje in preobrazuje. Pred 70. leti se je še solnce okoli zemlje sukalo, a dandanes se že zemlja okoli solnca suče. Povej! Prijatelj, ali ni to napredek velikanskega pomena? V istem času se nisi vozil po zraku, po železnicah, po automobilih in biciklih. V istem časa se tudi nismo pogovarjali po telegrafih, telefonih, kabelnom. Je Bog nazadnjak? Bog je podaril človeku pamet in um, a naša sveta dolžnost je, isto spopolniti. Kristus je rekel: „Bodite popolni, kakorj je Vaš oče v nebesih popolen!! Ne narobe!! Če ti to ni znano, potem si 15 let zaman po školskih klo- *) Radi objavimo ta dopis, čeprav se seveda |kot j politični list ne moremo spuščati v tvarino te polemike samo.' (Op. uredn.) peh hlačiče trgal vbogim, starišem pa jemal denij žepa. 2. Kar pa klicanje duhov zadene, tif ram poročati, da jih ni treba klicati. Oni [ itak povsod obdajejo in opazujejo, ter kaj mislimo in delamo, pa tadi poslašaji govorimo — Ali ne kličeš tudi Ti duhove] litanijah, pri procesijah, pri pogrebu, celo n tinščini ? Ali se ti zato možgani mešajo ? Z| se tako po zobeh biješ? Bodi vendar 1 meten !! Pri vseh cerkvenih obredih se kličejo. Pa karakteristično je dejstvo, d nobenega odgovora ne dajo. Meni pa! Kjer se telesno življenja neha, tam se življenje začne. Capito! ! Ako hočeš več ] deti, obrni se na „Leona Taxila" ali p; Allghierie Dante. V daljno polemiko « spustim, dokler dopisnik ne preštudira : I. v. Julia aus .lenseits. Heransgegeben von Sulzer, Kassationsgerichstpraaident in Loni II. Animismus and Spiritismus von Alkoakov, russischer Staatsrat in PeteraH III. Studien iiber die Geisterwelt von Ad| Vay, geborene Grafin von Wurmberg. Tomas Kunstič, učitelj v KonjJ Sv. Florian pri SI. Gradcu. Dragi „ Staj« že dolgo nisi od nas nobene pisave spreje| ker pa ta drugi na nas tak gledajo, potenj pa tadi mi moramo oglasiti, da ne bojo mislili, da mi spimo. Nam se samo to tak zdi, da so zdaj pri nas naši klerikalci tak I da nič ne pišejo po črnih časopisih, kakoj so se na 7. jnlija 1912 v klerikalni gosi Jastrobnika klerikalni fantje pretepali; imajo klerikalci tako navado, da če se v I ralni ali pa „štajercijanski" gostilni kaj zgodi, je hitro po klerikalnih časopisih vse Mi pa Vas vprašamo, v katerih gostilnah dozdaj največ pretepalo, v naprednih ali kalnih? Mi vemo, da se največ pretepa vkk] kalni Jastrobnikovi gostilni zgodi, ker malo katera nedelja mine, da se tamkaj nil z noži pretepavali. Ravno zdaj v kratkem! bili v„ tej gostilni trije mladi fantje .teškol njeni. Dobro bi bilo, da bi naš gospod žnpj te mlade in nerodne fante malo opozorili,] se ne bi kar tam po cestah in po gostilna nožmi sekali in klali. Farmam MOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Steckl pferd-lilijino-mlečno milo od tvrdke Bergmanu Alf Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod. Lourdes. Te dni se vrši zopet velikansko romarsko potovanje v francosko mesto Lourdes. Kakor znano, prištevajo gotovi ljudje iz znanih vzrokov podobi Matere Božje v Lourdesu čudodelno zdravilno moč. In tako prihaja vkljub izobrazbi današnjega časa vsako leto na milijone ljudstva v Lourdes in prinaša tja na milijone denarja, krvavo, težko prisluže-nega denarja, s katerim si polnijo francoski duhovniki nenasitno svojo bisago. Gotovo bi tudi pametni brezverci ne imeli ničesar proti temu, ako hočejo verni katoličani lourd-sko Mati Božjo častiti. Le proti temu mora vsak pošteni človek biti, da se pripisuje podobi mazaštvo in da se jemlje ljudem s pobožnimi lažmi denarja iz žepov . . . Avstrijski romarji, med katerimi je tudi mnogo prav revnih Slovencev, ki so si morali potrebni denar tekom let od ust ptistediti, se peljejo v Lourdes pod vodstvom škofa dra. Rudolfa Hittmair. Kakor znano, razvila se je ta romarska navada od 1. 1858 . ■___________________ sem. Takrat se je baje v bližini francoskega mesta Lourdes pokazala Mati Božja neki 14 letni deklici Bernadette Soubirons. Tam so napravili potem špekulanti nekako »grotO' s studencem, ki ima baje čudodelno moč. Kakor k znano, pošiljajo vodo tega studenca tudi v steklenicah po celem svetu. V bližini se nahaja velika cerkev Notre Dame, katero vidimo na naši veliki sliki. Na mali sliki pa vidimo vhod v >groto« s podobo Matere Božje. **teš^ ZaMeyajte v povsod »Štajerca*. _^|Gumi za trsje cepiti 9~*E?33£*SiJr~Z mu srnimni t raju. denar i) , ti Oni r vidijo] ajo, iove pn ?lo v J Za bolj du" da Vij ! Pa a da .'eČ iz i pa 1. Bri n Ge^ I lOndoH i Alej :erabnfl Adelnj Conjicah.1 Btajerc",) prejel, a jotem m ) morda) ik čadno) tak tihi,' kako da poje zaupanje daruje izkušena gospodinja opravičeno NEVIM kockam 398 (gotova goveja juha) a 5 h iker so te garantirano z največjo | natančnostjo narejene in v kakovosti najboljše. Edino prave z imenom Maggi in varstveno znamko ^±>-zvezdo s križcem. A Novice. | Toča. [ Cenjene prijatelje in dopisnike prosimo, da o naj v teh nevarnih časih neviht takoj lik slučaj hudonrja, nevihte, ^'odnji ali toče naznanijo. Treba je, "no takoj natančna in res-poročila. Potem bodemo poskusili v m slučaju vse potrebno ukreniti, da se države in dežele pomoč. Poročati je zlasti: kedaj (dan in ura) se je dotična >ta ali toča zgodila; kje (vas, občina, fara) jgodila; koliko je uničeno (vse, polovica, i; kaj je zlasti poškodovano (gorice, žitje, drevje) itd. V lastnem interesu lih kmetovalcev prosimo torej tana poročila. Slovenski poslanci ni-časa za take stvari. Kmetje, p o m a-mo si torej sami. Dopise ali poročila ilati takoj brzojavno ali pismeno (ekspres) posebnim možem na uredništvo »Štajerca" v Ptuju. Sadne in vinske kulture. Poročilo vnovče-Ihice sadja zveze kmetijskih zadrug na Stanem o stanju sadnih in vinskih kultur za-julija meseca 1912 pravi m. dr.: Vreme [fom meseca junija je bilo v splošnem za raz-ja koristno. Tudi toče ni bilo mnogo ; io v okoliša Slov. Bistrica, Frauheim in iiije je močno škodovala. Vkljub temu ugodno razvitku, ki bode na vsak način kako-Mi koristil, postalo je sadno stanje glasom I* kot 650 občinsko uradnih poročil zopet ne-neogodnejše nego je bilo začetkom junija hMca. Medtem ko se je preje pričakovalo etev s 15% plusom, pričakovati se sme že precej natanko omejeno srednjo . Vzrok temu nazadovanju, ki se ga na sredujem Štajerskem opazuje, je iska-kitati v poznem mrazu. Pričakovati je doslej jdeco žetev: jaboljka srednja žetev, namizne bike alabo-srednja, mostne hruške dobra, češ-jlje slabo-srednja, breskve, aprikoze in orehi io8laba. Ker se na Štajerskem pridelek ja-Ijk z okroglo 85% in oni hrušk z 5'/t% od " e produkcije ceni, sme se računati pri le-|i sadni žetvi z izvozom 3300 vagonov po . — Kar se tiče stanja vinskih kul-I, opaziti je lep, deloma celo jako lep raz-2al da se v zadnjem časa že v raznih ih nevarna „peronospora" pojavlja (zlasti v iki in murski dolini); istotako druge trtne ni, Ktlera se je z vročim vremenom zopet po- jhujše divja kakor vedno zopet v In« Pretekli teden je tam od 518 na koleri 8 oseb umrlo. Sreča. Trgovec s knjigami Flusser v Brnu je te dni. poročilo, da mu je zapustil nje-brat v Ameriki 40 milijonov dolarjev. Brat v mestu Innichen ga je kap, ko je jako priljubljen se je pred 60 leti izselil v Ameriko in od tega časa ni Flnsser ničesar od njega vedel. Zdaj šele je izvedel, da je postal brat bogatin in da mu je tako velikansko premoženje zapustil. Klerikalni tat. Iz Irdninga je pobegnil poštar Karl Wimroer. Preje je ukradel 54.000 kron denarja. Ta slepar je bil eden najhujših priga-njačev in hnjskačev klerikalne stranke. Vedno mu je teklo krščanstvo iz pobožnega jezika. Zdaj pa je izvršil tako veliko tatvino in je poleg tega z svojo ljubico pobegnil. Klerikalci v Irdninga so vsi potrti. Pred oltarjem umrl je kanonik Widemayr. Zadela ravno mašo bral. Bil je duhovnik. Rudarska smrt. V jami Denaby na Angleškem se je zgodila grozovita razstrelba strupenih plinov. 180 rudarjev je bilo zasutih. Rešilno moštvo je prišlo v številu 84 rudarjev v jamo, ko se je zopet razstrelba vršila in je tadi tem rešiteljem odhod zaprlo. Doslej so potegnili 116 mrličov iz jame. Zanimivo je, da je hotel ravno na dan nesreče angleški kralj jamo obiskati. 107 let Stara j» neka ženska v bližini Reke. Zadnjič je prišla starka v mesto in jo je vse vsied njeno čilosti in krepkosti občudovalo. Velikanska vročina vlada zopet v nekaterih večjih mestih Amerike. Kakor vsako leto nmrlo je tudi sedaj mnogo oseb vsled vročine. Voda uničila je amerikansko mesto Buffalo. Odtrgal se je namreč oblak in je dež vse mesto nničil. Prebivalci so se večinoma rešili. Dobrotnik v pravem zmislu besede je bil Nemec Hinkel, ki je pred kratkim v Moskovi nmrl. Brez da bi imel pravih dedičev, zapustil jell milijonov kron premoženja. Ves ta denar daroval je svojim uslužbencem. Njegovo trgovino bodejo ti uslužbenci naprej peljali. Uslužbenci so mu postavili lep spomenik. Duhovnik morilec. V italijanskem mesta Lecce hotel je neki mlad dohovnik škofa Trama z bodalom umoriti. Uslužbenci so morilca premagali. Mladi duhovnik se je hotel maščevati, ker ga je škof kaznoval. To so zagovorniki Kri-stove ljubezni! Največji' dimnik na svetu ima papirna fa-brika v Sakrau na Nemškem. Skozi fundament meri ta dimnik 16 metrov, visok pa je 102 metra. Skupna teža tega dimnika se je izraču-nila na skoraj 3 milijone kil. Iz Spodnje-Stajerskega. Ptujski trgovec MahoriČ je gotovo od najvišjega svojega lasa pa doli do zadnjega kurjega očesa slovenski narodnjak. Sicer ni imel oče BrenčiČ prav nič usmiljenja z njegovim narod-njaštvom in ga je — kakor jež lisico — iz brloga potisnil. Ali Mahorič poskuša zdaj na Flo-rijariskem trgu svoje narodojakarstvo udomačiti. Govori se, da se je preje pri pošti ljudi kar pri suknji v Mahoričevo štacuno vleklo. To seveda zdaj ne gre več. Kajti premnogo oči je in pre-očitno je tako nastopanje. Iz tega vzroka mora Mahorič bolj ponižen postati. Zdaj meče Moho-rič vedno reklamne listke med ljudstvo, na katerih vse mogoče obljubuje; ljudje jemljejo te listke in zavijajo vanje klobase, špeh, harinke, pa tudi za drugo skrivnostno rabo imajo te listke. Ali v „narodno" štacuno pa le ne grejo. Zato jim je namalal Mahorič na svojo tablo škofa, skoraj tako lepega, kakor je v pratiki. Mislil je, da se bodejo dekleta v tega škofa kar zaljubile in bodejo potem rumene tihelce kar na tucate kupovale. Pa dekleta se le smejijo, kadar gredo mimo te table in pravijo: »Mahorič je slab Slovenec, ker niti tega ne ve, da se piše „škof" z malo črko Bš" in ne z veliko „Š" ..." Kaj pomaga vso slovenstvo, ako človek niti na tabli slovenščine ne zna ... V splošnem pa želimo Mahoriču mnogo sreče. Želimo mu, da doseže tisto, kar zasluži. Želimo mu, da si namala na svojo tablo celo pratiko. Bodejo vsaj malarji kaj zaslužili . . . Umrl je v graški bolnišnici ptujski trgovec in posestnik g. Emil V o n k v 54. letu svoje starosti. Pokojnik je spadal med naj prilj ubij e-nejše meščane in je bil izboren gospodar. Lahka bodi vrlemu moža žemljica! Sejem v trgu Kozje. Piše se nam: Veliki živinski in kramarski sejem se vrši dne 25. julija t. 1. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, • katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno število lepe živine, se kupci uljudno vabijo. — Trško županstvo. V Gradcu je umrl filozof g. Ernst Goli iz Slov. Gradca. Mladeniču se je bržkone vsled velikega duševnega dela zmešalo. Bil je vkljub svoji mladosti že priznani pesnik. N. p. v m.! V konkurz je prišla v Ptuja velika usnjarska fabrika Jos. Pirich. Oskrbnik konkurzne mase je dr. pl. Plachki, komisar pa predstojnik c. k. okrajne sodnije v Ptuju. Apoteko podelilo se je v Gratkornu pri Gradcu g. Alfredu B i r s c h i t z, ki je služboval doslej kot mag. pharm. v Ptuju. G. Bir-s c h i t z si bode gotovo v svojem novem bivališču kmalu pridobil vse simpatije in ga prav prisrčno priporočamo. V Ptuju je otvoril F. Werhonig v Herrengasse št. 20 novo trgovino z urami, zlatim in srebrnim blagom itd. Tudi se izvršuje tam popravila in urarska dela. Opozarjamo na inzerat v današnji številki. Uboj. V Vrtečah pri Laškem so se fantje Verini, Kreže in brata Volavšek stepli. Franca Volavšek sunil je eden z nožem, tako da je drngi dan na prizadeti rani umrl. Verinija in Krežeta so oddali okrožni sodniji v Celju. Strela je udarila v hišo posestnika Kukovca v Zadobrovi. Zažgala ni, pač pa je zadela posestnika in ga je smrtnonevarno ranila. Ženo posestnika, ki je stala med vratmi, je vrglo iz hiše. — Istotako je zadela strela v Catarjevo hišo v sv. Marjeti, brez da bi zažgala. — V Svetini je bral posestnik Jože Gorišek češnje, ko je udarila strela in ga ubila. Nesrečnež je bil takoj mrtev in popolnoma črn. Surovost. V brežiški okolici pretepla sta sin posestnika Dušic in njegova žena sivolasega očeta ter ga težko ranila. Zagovarjala se bodeta pred sodnijo. Vlomil je neki tat pri posestniku Mauriču v Bočni in mu ukradel 400 kron denarja. Zastrupljene ribe so pri Mariboru v Dravi. Na stotine mrtvih rib plava po vodi. Treba je paziti, ker je že nekaj oseb obolelo, ki so take ribe jedli. Roparski napad. V bližini Vojnika napadel je Alojz Stropnik kočarskega sina Franca Gmei-ner. Vrgel ga je ob tla in ga udaril s kamenjem po glavi. Potem mu je oropal srebrno uro z verižico in tolarji. Ropar je hotel te stvari v Celju prodati, a orožniki so ga še pravočasno vjeli in sodniji izročili. Ponarejenega denarja je v zadnjem časn zlasti na hrvatsko-štajerski meji jako veliko. Zlasti mnogo je ponarejenih goldinarjev iz 1. 1878 (ogrskih). Pazite! Roko zmučkalo je v Trbovljah pri delu rudarju Ferdinandu Učakar. Prepeljali so nesrečneža v bolnišnico. Požar. V Bišu pri Brežicah je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnice Mlaker. Nastal je ogenj, ki je vse vpepelil. Škode je za 12.000 kron. Huda ura. 9. t. m. je divjala na Pohorju huda nevihta. V Trofinu je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Luschnitz. Poslopje je z vsem orodjem in vso mrvo pogorelo. Živino so rešili. Utonila je v Godomercih 15 letna Antonija Laich. Nesrečnica je bila božjastna in v napadu bolezni je padla v domačo mlako ter utonila. Ogenj. V Orehovcu pri Radgoni je pogorel hlev posestnika Fory z vso krmo. Posestnikova žena hotela je še živino rešiti. A pri temu je pridobila tako hode opekline, da je v bolnišnici umrla. Tudi živino je ogenj pokončal. Ustrelil se je pri Vrbovljah domobranski infanterist Jožef Speletz. Nabasal je puško z vodo. Bal se je kazni, ker je nekaj zagrešil. Obesil se je po hudem prepiru s svojo ženo vžitkar Franc Vodeb v Sv. Primoža. Pogorela je v Mali Mislinji hiša kočarja Cesarja. Kočar je le za malo svoto zavarovan. Baje je neki zločinec nalašč zažgal. Železniškega Čuvaja napadli in ranili so v Teznu pri Maribora hlapca Franc m Rudolf Goriak ter Fxanc Trunk. Oddali so jih sodniji. Iz Koroškega. Fajmošter Hraba v bv. Marjeti v Roža je eden najzagriženejših političnih farjev, kar jih imamo na Koroškem. „Stajerc" je o temu češkemu uničevalcu pive že mnogo pisal. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Mož se zanaša na svojo črno kuto in postaja vedno predrznejši. Svoj čas enkrat se je v gostilni skregal s po-sestnikovim sinom Jobanom Schellander. Ta je Hrabo vprašal: „Zakaj ste morali Djekše zapustiti?'Zaradi tega vprašanja je šel Hraba in je tožil. Sodnik v Borovljah je seveda g. Schellander oprostil, Hrabi pa plačilo troškov naročil. A Hraba je šel in se je na deželno sod-nijo pritožil. Njegov slovenski advokat se je v potu svojega obraza trudil, da bi posestnikove-ga sina v luknjo spravil. Pa ni šlo. G. Schellander je bil zopet oproščen; fajmošter Hraba pa mora tudi te prav velike troške plačati. A Hraba je v svoji češki ošabnosti g. Schellander tudi po gostilnah obrekoval in žalil. Govoril je tako, kakor da bi bil g. Schellander s švindeljnom od vojakov proč prišel. To si ta seveda ni pustil dopasti in zato je tožil Hrabo zaradi častikraje. In sodnija je tata tujo časti fajmoštra Hrabo na 150 kron globe obsodila. Hraba se je zopet na deželno sodnijo pritožil, pa zastonj, kajti ta sodba je bila potrjena in pobožni Čeh mora vse ogromne troške plačati. Zanimivo je, da je bil Hraba že preje zaradi častikraje enkrat na 100 kron in drugič na 300 kron globe obsojen. Mož je torej pravi „Prozes8hansel''. Radovedni smo, kedaj bode škof tega popa iz sv. Marjete pognal. Drugače si bodejo znali farani sami po- Žihpolje. Piše se nam: Že davno nas ni obiskala taka huda nesreča, kakor letos, ko nam je v četrtek dne 4. julija pobila toča vse poljske pridelke in tudi sadje nam je večinoma uničilo. Celo popoldne seje pripravljalo na hudo nevihto, in v strahu smo pričakovali, kako se bo končal ta dan. Naš mežnar Simen ni imel časa pogledati kvišku, da bi šel zvonit proti megli, zdaj pa po tej nesreči, ko se količkaj pokaže kaka meglica, poje ta naš ljubi zvon po cele ure. Ali mežnar tisti dan ni imel časa zvoniti; imel je zelo potrebno delo, moral je s svojo Tončko napravljati kurivo za kres v čast sv. Cirilu in Metodu. Ali kres ni mogel goreti, ker je bil pre- Iz Turčije. V notranjem Turčije se odigravajo zopet hudi dogodki. Tudi vedno nezadovoljni Albanci so pograbili zopet za orožje. Bržkone vsled teh zmešnjav je tudi do- 6eneral A\ahrriud.5chefKct P<3Sll)3 sedanji turški vojni minister general Mahmud Setket Paša odstopil. Odstopivši ima velike zasluge, ker je turško armado v prav kratkem času v prav dobre razmere spravil. Njegov naslednik je dosedanji mornarski minister Huršid Paša. _ 4 _ moker. Našemu g. dekanu Mihi in mežnarju je | malo za točo. No, saj pravijo g. dekan Mihi, da je to „božja kazen," da smo mi farmani zelo mlačni in neverni, in da smo že bolj »lutri" kakor kristjani. No in tudi od vas,' g. Mihi, bi vedel mnogo lepih zgodbic povedati, ali od teh bom povedal o priložnosti. Pri Kaiserhutnu pa Ciril-Metodov kres gori, V farovški kuhinji pa pečenka diši, Ko bova kres pogasila, Se bova v farovško klet zaklenila. V Libeličah (Leifling) so občinske volitve, kakor se nam poroča, popolnoma mirno izpadle. Od 300 volilcev prišla je komaj ena tretina na volišče. Za župana so izvolili posestnika Petra Skerbel, za prvega občinskega svetovalca posestnika Jakoba Zechner, za druzega pa Johana Slama. V Borovljah so imenovali državnega in deželnega poslanca g. Dobernig z ozirom na njegove velike zasluge ednoglasno za častnega občana. Čestitamo! Kotlje. Piše se nam: Kakor vsako leto, tako smo tudi letos obhajali slovesno lepo nedeljo. Ker je bilo zelo ugodno vreme, zbralo se je veliko ljudi od blizu in daleč. Po popoldanski božji službi smo imeli ples na dveh krajih. Veselo so se sukali luštni Kotoljski fanti in dekleta do skoraj ranega jutra. Vse je bilo najboljše volje. Samo enega nismo videli celi dan, namreč našega miroljubnega dobro znanega nburgermeistra" Razgoršek, ime ki nobenemu ni več neznano; najedli smo se ga že do sita. Kar si ta „burgenneister" dovoli, gre čez vse meje. Kdor ne trobi v njegov črni rog, nima pričakovati od njega dobre besede. Trn v očeh temu črnuhu sta posebno naša občno znana in priljubljena gostilničarja, ki nista po njegovem kopitu. Najrajši bi ju požrl, ko bi ju mogel. To je pokazal v nedeljo, ko sta hotela dobiti licenc. Prvemu je visoki gospod kar naravnost odrekel, drugemu se je pa skril, ker ga ni bilo ob navadnem času blizu kanclije. Po sklepu gmajnskega »anašusa", da dobi vsak virt to nedeljo licenc, se pritožita naravnost na okrajno glavarstvo. Upamo, da dobijo naši gmanjski oče malo pod nos. Vprašamo Vas, gosp. župan: Po katerem koranu ste mogli lansko leto dati oziroma ponuditi licenc neki ženski, ki še koncesije ni imela? Pač, zastopimo, ker je jedla iz istega korita kakor Vi. Ali ne mora biti ,, bur-germeister" za vse občane nepartaičen? Kako te imamo radi, bo pokazala prihodnja volitev, ki jo že težko pričakujemo. Bog ne daj, da dobimo spet takšnega svojoglavneža, pod katerim cela gmajna trpi! Tedaj hitro na delo, dokler še sediš na tvojem zvišanem stolen, ker dolgo ne boš več. Minuli so tisti časi, ko si sam z svojim glasom pomagal, da si tvoj tron obdržal. Če se tvoj glas tudi podeseti, pomoči ni več. Ta čas pa na svidenje! Brez vsake zamere! Več Kotuljčanov. Št. Pavel. Poroča se z dne 10. julija: Včeraj popoldne divjala je tukaj grozna nevihta. Velikanski vihar je uničil največje drevje in kakor golobje jajce debela toča je zbila vse poljske pridelke v tla. Zlasti prizadeti so Ra-bensteingreuth, Legerbuch in St. Georgen. Nevihta je šla potem čez Koralpo naprej. Cigani so v Št. Vidu mnogo sitnosti delali. Ko so hoteli 5 ciganov zapreti zaradi raznih vlomov, morali so orožniki rabiti svoje orodje. Tudi v mestu se je izvršilo več tatvin in vlomov. Zaprli so v Wolfsbergu agenta Šalamona Schotten zaradi raznih tatvin. Zaprli so Lavamiindu delavca Jurja Rumpf, ker je iz jeze do župana na občinski pisarni vse šipe pobil in je sploh nevaren človek. Sleparila sta v okraja Gark dva judovska I agenta. Orožniki so ju aretirali in sodniji oddali, j . Sodniji Oddali so — tako se nam piše — I dete, sfopi naj s košer delek žlindi z va[ Če si kovir čin r z ost se ze povr! ževn: bujni drisk trave prim kvar Griži kale ne c njihi nači kranjskega roparskega morilca Bartelja ki so ga v Logatcu na Kranjskem vjeli. Glij zasluga, da so zverinskega zločinca vjeli, pač komandantu orožniške postaje v IJnte: burgu g. Karlu Mathaidl in njegovim tovaril Matoh je baje svoj zločin že priznal. Iz Okna padel je v Celovcu 4 letni sodarja Mosel. Nesrečni otrok je pridobil glavi tako hude rane, da je moral Čez v bolnišnici umreti. Izginila je v bližini Kolmarjevasi malo boumna občinska revica Katika Bešjak. Z: so jo videli v gozdu jagode nabirati. Bt ae ji je kaka nesreča prigodila. Tatvina. Vžitkarici Terezi Perko v svj pretu ukradel je neki tat iz zaklenjene 230 kron denarja. V omari je bilo še 140 denarja, katerega pa tat ni vzel. Tata so dobili in sodniji naznanili. Smrtno ponesrečila je v Zelzachu 4 hčerka posestnika Burgstaller. Pazite na Huda nevihta 8 točo je divjala 9. t. m bližini Lavamiinda, zlasti pri občinah Sti Neuhaus, Wunderstiitten, Rabensteingerentii v sprednji Granitz-dolini. Napravila je »i škode. Hmelj graščine Neuhaua je popoln« uničen. Prebivalstvo je grozno obupano. Smrt v plamenih. V gradu barona Aichi burga rabila je dekla, ko je zakurila, špii Dekli Angeli Torke se je vnela obleka in dol je take opekline, da je takoj umrla. Zaprli so v St. Paulu is letnega Albi ■*' Renner iz Maribora zaradi sleparije. g£ V jezero skočil je pri Sekirnu na Vrbsi jezeru sodnijski sluga Matija Mlekuš. Vzrok .• ka momora ni znan. Mrliča doslej še niso dobi::. bil Med požarom kradel je v Fedraunu priB "e jaku delavec Glaser. Vjeli so ga hitro. Kokoši kradel je neznani tat v šoli farovžu sv. Lenart pri Riegersdorfu. Pod VOZ je prišel v Seebodnu frizer Zahorka in dobil težke poškodbe. fllllflin '" ni°d'i" blago za gospode in gospe mlllf Nil priporoča izvozna bifia liO JIII lili Pro kop Skorkovsky in sin ^^^^ v llnmpol™ na Oškem. | Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne ceno. Na zeljo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleb Gospodarske. S čim bomo gnojili ajdi? Ajda pot: precej fosforove kisline in kalija. Sveži hlevski g ne ugaja ; po tem gnoju raste prebujno in rada pol vsled tega se priporoča gnojiti ajdi z umetnimi gi Na vsak ha površine naj se vzame po 80—100 kalijeve soli in 200—300 kg superfosfata. Du: umetna gnojila, in sicer 50 kg čilskega solitra in kg superfosfata na vsak ha, naj se uporabi za gi pri ajdi, le če ima zemlja dovolj kalija. Kalijevo najbolje zmešati s superfosfatom ter raztrositi to 14 dni ali vsaj en teden pred setvijo in takoj poi ali vsaj dobro zavleči z brano. Čilski solitar naj se trosi v dveh obtokih in sicer polovica zgornje mm tik pred setvijo, druga polovica pa, ko je ajda ( izlezla. Ko se solitar raztrosa, morajo biti rastline ker na mokrih bi solitar obvisel in jih osmodil. Kako naj se gnoje deteljišča, da se več krme ? V poročilih „Nemš. Kmet. družbe" posestnik Fric Mayer to-le: Napačna razdelitev det posebno pa nepravočasno košenje zelene krme, je krat vzrok, da krme pri manjka. Ravno štedenje s deteljno košnjo je napačno, kajti čim večja je po' na prvo pokošenega deteljišča, tolikor več krme se Vsled vlage izvirajoče še od zime in katera se d: še maja in junija meseca v zemlji, raste detelja i dveh mesecih najbujnejše in zabranjuje s tem, da se preveč ne izsuše, kar je za drugo košnjo gotovo velike pomena. On priporoča naj se razdeli deteljišča di oddelke. Prvi oddelek naj se pokosi, ko je detelja visi 15 cm, drugi, ko je detelja visoka 20—30 cm in m ko je detelja visoka 40—50 cm. Pri zadnjem oddd naj se ostane, dokler detelja popolnoma ne razcvete.1 tem pa zraste na prvem oddelku že druga košnja. Ti glede gnojenja priporoča, naj se vpelje nekaka taka d delitev in naj se oni oddelek, na katerem se želi, Milo je zaupen predmet! Kako to, da obvladajo Schichtova mila celo monarhijo? Ker so nedosežna v kakovosti, štedljivosti in čistosti. 1 — 5 — :erdr»n hitro rastla, pognoji s superfosfatom. Ako na-ni po prvi košnji dolgotrajni dež, potem se priporoča, , če se je moralo s košnjo prekiniti, pognoji potni oddelek na naslednji način: prvo pokošeni od-[ naj se pognoji s superfosfatom ali pa s Tomaževo [Sadre, drugi s kajnitom ali pa kalijevo soljo, tretji pa linptenim dušcem ali 7. amonijakom ali pa s solitrom. Be se pognoji z duščenatimi gnojili, se dobi na belja-I tovinah bogata in lahko prebavljiva krma. Na vsak na-hnaj se povlečejo deteljišča spomladi in tudi po košnji pestro brano. Ako se obdeluje deteljišče na ta način, ulja prerahlja, takšna zemlja se pa zlepa ne izsuši, 1 raztrosena gnojila pridejo lažej do korenin, de-Zadnii1 P™C5 ''a 'a^e P°P'JeJ° ln t0 vpliva jako ugodno na ^gp> rast detelje. Driska pri kurah. Redkokedaj dobe kure ■teko vsled premrzle vode ali pa po slani osmojene Br. Driska se poloti kur večinoma tedaj, ko žro ne- perno hrano, kakor skisano krmo, plesniv kruh, po- meso, ali če zauž jejo preveč deževnih glist itd. iaie kure naj se zaprejo pol dneva v kak suh hlev, Iga tla so se prej posula s peskom in naj se jim i nič hrane. Od časa do časa naj se pokrijejo tudi :ovi odpadki s peskom. Če se ravna s kurami na ta . oidravijo v kratkem. Priprosto sredstvo za pokončevanje muh, ji je sicer 5e malo komu znano, a je vendar izdatno, [Mor piše »Schweiz. Landw. Zeitschrift« formalinova ipioa. Da se muhe s to raztopino umore, nalije naj 1 plitve krožnike mleko in mu prilije nekoliko ujane formalinove raztopine. Formalinova raztopina [dobi v lekarnicah ali pa v mirodilnicah. Ko se je svilo krožnike s takim mlekom, naj se jih razpo- Fati v raznih stanovanjskih prostorih. Muhe pijejo mleko liki rade in ku se takega mleka napijejo, poginejo v Ihtkem. Kako se morajo oskrbovati rastline, raise v posodah. Kdor hoče gojiti rastline v poso-Bh, jim mora, če hoče, da bodo dobro uspevale, v ča-[fipjgnojiti in presaditi jih. Za gnojenje takih rastlin phltor jim tudi pravimo posodovcev zamorejo posr-i le majhno množino redilnih snovi ali hrane, zato bi j brezmiselno, ko bi se jim preveč pognojilo a obe-bi se jim s takim gnojenjem kvečem lahko le ško-lo. Živalski gnoj n. pr. golobjek, kravjek, kri in rl. e ne smejo uporabljati nikdar v svežem, ampak vsakrai [ipoiretem stanu. V to svrho naj se vržejo ta gno-1 vodo in puste 14 ali celo več dni pii miru. Ta bo napravljena gnojnica polagoma sčrni, kar znači, 1 povrela. Od te gnojnice naj se zlije nekoliko v \ ki se hoče uporabiti za zalivanje, in s to vodo naj rastline zalivajo. S takšno vodo naj se zaliva po en-J ali dvakrat vsuk teden. Zaliva naj se pa vselej le fcr ali ko je nebo oblačno, nikdar pa, ko sije solnce. rastoči posodovci in sicer zelnati se morajo pa večkrat presaditi in sicer od spomladi do vročega 2 do 3 krat ter vsakrat v nekoliko večjo posodo. nge posodovce zadošča, da se presade enkrat v \ če šibko rasto, celo šele vsako 2. ali 3. leto. Albe poti ski ida imi )0 k Duš Bolane svinje _ 'afijjtfl na varstveno znamko „Obeli8k" in ime „Sussanol" ter tedruge preparate kot ničvredno posnemanje odločno nazaj. " v največih opotekati. Postna razpošiljatev vsak dan po Apoteki „zum Obelisk" 451 HAUSER V GeiOVCU, Kardinalplatz. Ptuj: apoteka Behrbalk in apoteka pri zamorcu H. Molitor. Loterijske številke. nudeč, dne G. julija: , dne 13. julija : 54, 69, 78, 81, 1. 5, 63, 78, 58, 28. izcvete, f, STOoinovažna iznajdba je, ki jo je napravil prof. Loeb na "tt znanstvenih preiskav, da krožijo v človeškem organizmu i toki. Tako življenje samo tudi ni druzega kakor elektrika. ii je pehanje te elektrike. S pomočjo elektrike se torej > take bolezni ozdravi, ki jih druge zdravilne metode ne i Vsakogar dolžnost je, poznati temeljne principe elek- I zdravilnega postopanja. Ravnokar je izšla o tej zadevi animira knjiga, ki je v obsegu 64 strani krasno izdelana. ^~" dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto od „Elektro- zdravniški zavod, Budimpešta VI., Theresienring 7, «175. je I 1 označijo zdravega človeka, medtem ko je bolnik že od najmanjšega telesnega ali duševnega napora izmučen. Ako čutite, da ni Vaše zdravje popolnoma zadovoljiv*, ako trpite na rcvinali/.iiiii. bolečinah v hrbtu, ako tožite vsled poma»jka-nja spanja, glavobola in motenja prebave rabite elektriko in do-i bodete presenetljive uspehe. O električnem zdravilnem načinu izdali smo jako zanimivo, krasno izdelano, 64 strani močno, znanstveno knjigo, ki jo vsakomur 591 gratis in franko brez vsake obveznosti dopošljemo. (Za ženske posebna izdaja.) Elektro-Vitalizer, zdravniški inštitut, O Budimpešta, VI., Theresienring 7, Mezzanin 175. IT POZOR! -v Čez 30 let znana izdelovalnica harmonik FRANZ BUKSCHEK vljudno naznanjam, da izdelujem vsakovrstne harmonike v vsaki izpeljavi po najnižji ceni. Tudi imam vse potrebščine za izdelovanje harmonik v veliki izbiri, kakor tudi za druge inštrumente. Popravila harmonik in drugih inštrumentov se točno in ceno iz-Vrše. Solidno in zvesto delo, poštena in točna postrežba. Se priporočam za obili obisk 612 Franz Bukschek, Ptuju, „lnsel" štev. 2. (■- Podružnica v Mariboru, Koroška cesta 48. na Bregu pri Izjava. Jaz, Jurij Puit, priznam, da je moje besedičenje, da bi bil gospod Aleš Vogl V Dvoru pred približno 12 leti svojo Pernatovo bajto zaigal, čisto neutemeljeno in izrekam toraj gospodu tožniku mojo zahvalo, da je zaradi omenjenega obdolženja tožbo proti meni umaknil. Pliberk, 11. julija 1912. Šimen Vrhinjak Jurij Pust. pnea. rJV* POZOR! *TO| Proda se hiša. kuhinja, klet, lepe brajde in nekaj druge zemlje, eno poslopje 10 m dolgo, pripravno je za vsakega penzijonista, kolarja (Wagner), tudi za krojače, ker je v sredini več fabrik, v prometnem in lepem kraju za vse delavce, cena 6600 kron in nekaj dolga na hiši ostane. — Vpraša se pri A. Sever, Šmarje, pošta Sevnica ob Savi. 605 2 učenki zmožni nemškega in slovenskega jezika, z dobro šolsko izobrazbo, sprejmeta se do 1. avgusta pod ugodnimi pogoji v trgovini s špecerijo, železom in manufakturo Adolf Orel, Šoštanj pri Celju. 607 Velika razprodaja pisemskih znamk v Čoln a. Rh., fiSt Dne 31. julija 1912 popoldne ob 3. uri začetek, se bode v Cfllnu, Apostelnkloster 1, več milijonov misijonskih ;in klošterskih znamk, garantirano neizbranih, skozi dolgo časa po celem svetu izbranih, med njimi starih, redkih znamk, od podpisanega prodalo Interesenti dobijo od podpisanega na zahtevo original-poizkušni koli in sicer 10.000 kosov 20 Mk., 20.000 k. 30 Mk., 40.000 k. 50 Mk., 100.000 k. 100 Mk. Kaša naprej, drugače po povzetju, inozemstvo pa le proti po-prej-plačilu 613 E. Ibing-Nehring in Čoln a. Rhein. TsleJlll t 3375, Veliko presenečenje! Nikdar v življenju to presenečenje! AT 600 kosov za samo 3 K 80 h. "Wl Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. dam ski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, i usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenenih predmetov in Še 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša Gh. Jung-wirth, Krakova štev. 65. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 601 Popravila dobro in poceni. V bližini c. k. kazenske sodnije lllillltllljtll! Ptuj, Herrengasse št. 20. Velika zaloga "W^ ur, verižic, prstanov, uhanov, broš, = elektr. predmetov itd. ... po najnižjih cenah. 6M F. Werhonig, war. Z velespoštovanjem Motorji za surovo olje i visokin pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troški 1 do l1/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in beneol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troški 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 T. T77"arcl^.aloT^rs3s3. «* Dunaj, ID., Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaci korut 37-Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. veliko trgovino Johann Koss, Celje m uradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- " grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ==E===^=========:---- �202 •^ G — Učenec se sprejme v trgovini z mešanim blagom Johana Messner, Grafsnsteiu na KoroSkem. 530 Pekovski učenec 575 se takoj z vso oskrbo in oblačilom na, 3 letno učno dobo sprejme pri pekovskem mojstru Fraiz Zagusda. Dieters-dorf, p. Fiihnsdorf Jako redki priložnostni nakup I Jako dobra puška za le 12 kroni 378 Pošiljam Werndl infanterie puške model 67/77 prenarejene za I-ankaster-šrot-patrone, najfin. kal. 'iS, z zavojem za le 12 kron. Te cene puške so izredno priljubljene. Garant. izborni strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Priedr. Ogris, puškar St Margareten, Rosental, K<.- roške. Ceniš o modernih puškah zastonj. Lepo posestvo 586 v 'finski fari, eden četrt ure od cerkve in šole v lepi legi in eno uro od mesta Slov. Bistrice z hišo in dvojnim gospodarskim poslopjem, vse z opeko krito in v dobrem stanu, ler 12 orali zemlje, obstoječe iz travnika, sadonosnika, njiv, vinograda in gozda, se takoj za samo 5600 iz proste roke proda. Pri kupnini je treba samo 2000 kron šteti, drugo lahko na posestvu vknji-ženo ostane. Posestvo je za 5600 kron proti ognju zavarovano in se lahko na posestvu zmiraj po 4 do 6 glav goveje živine redi, svinj pa koliko kdor hoče. Posestvo se le samo zavoljo različnih razmer po tako nizki ceni proda. Natančneje pove Franz Pete-linz. zgornja Polskava pri Pragerskem. Hiša za prodati 588 na Spodnji Hajdini, 20 minut od Ptuja p;i glavni cesti štev. 107. Obstoji iz 3 sob, kuhinje, svinjski hlevi, lepa klet, studenec pri hiši, lepi ograd za zelenjavo in 3,', oralov njive, vse pri hramu, se takoj proda zaradi smrti obeh. Cena 7000 K. — Več se izve pri g. Filaterro. notar v Ptnja. Dva mlada fanta od 16 let naprej se kot 549 usnjarska učenca na 3 leta sprejmeta. Popolna oskrba in oblačilo. Anton Martsciitsth. usnjarstvo Slov. Bistrica Višjega štabnega zdravnika in fiziki dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo »liiliiiiu. trčenj« i/, n^es, šumenje po ušesih in nsglu-ho8t tudi ako je zc zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se sarno v lekarni 105 Apotheke„Zur goldenen Sonne-', Jakomiuiplatz 24, tirade«. Proda se posestyo, ki obstoji iz zidane hiše, klet, 1 oral vrta, travnik, '/, ure pešpota od postaje Poličane, primemo za penzijonista, se proda iz proste roke. Več pove lastr.ik Johan Korošec, Lnxen-iorf p. Poličane. 561 Prostovoljna licitacija ae Trti v petek,: dne 26. julija v hiši št. 5 Florianiplatz v Ptuju. Prodalo se bode staro pohištvo, male vinske sode itd. 610 2 viničarja 609 z večimi delavskimi močmi se sprejmeta. Vpraša se v hotelu Osterberger v Ftiju. Kupci pozor! Na prodaj iz proste roke lep« fosestvo, pol ure od mesta laribora, obstoječe iz hiše, potrebnih gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, sadono-snikov, gozdov, proda se vse skupaj ali na kose, Več se izve pri lastniku Frifdrich Brack« v Vnkolah, sv. Peter pri Mariboru. — Plačilni pogoji so lahki. — Brez znamke se ne 558 Novo zidana hiša z gostilno in nekaj zemljišča ter sadnega drevja, im 11 syb, 3 kleti, vodnjak, stoji na I. razredni okrajni cesti ter postaji pri tovarni, kjer je mnogo ljudi usluzbenih, se takoj poceni proda. Naslov: ALOIS SCHNIDAR, Planken-stein (Zbelovo); izvš se tudi v hotelu Machoritsch v Poličanah. »tiri tedne na poizkus in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka nBohema" in garantiram pismeno za dobro delo in material. — Reparaturc in deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne plačil, pogoje. F. Dušek, tovarna koles Opoino na drž. žel. 2022 (Češko), llustrovani cenik zastonj. 155 Na predaj je enonadstropna. Rokodelci pozor! 511 Krojači, čevljarji, slikarji, mizarji itd., kateri si is'ejo prostor za novo ustanovitev njihovega rokodelstva, naj se na zelo prometni kraj Pragersko poleg kolodvora in nemške Šole naselijo, ker le tam bodo našli najboljši zaslužek ali eksistenco. Na Pragerskem je več lepih novih his z vrti, pa tudi stavbenih prostorov pod lahkimi plačilnimi pogoji za prodati. Tudi za penzijo-niste, privatuc osebe in druge obrtnike je ta kraj zelo priporočljiv, ker tukaj je zelo lepo, živež poceni in zaslužek pa višji kak po drugod. Zatorej si lahko vsaki hišo ali stavbeni prostor kupi. Natančneje od F. Petelini. Zg. Polskava pri Pragerskem. Malo posestvo, obstoječe: hiša s 3 sobami, klet in svinjski hlevi; vinograd, njiva in bosta polna; posestvo meri 2'/> Jone '" 'cži '/• ure od Poličan, 20 minut od kolodvora, na lepem razgledu, ter se prostovoljno proda. Cena 2200 kron. Natančneje se izve pri gostilničarju Anton Florjančič v Iiušeeki vasi pri Poličanah. 567 Razpošiljam orožje vsake vrste na 10 dni za poizkušnjo in vpogled. Enocevne Lancaster-puške od K 20*—, dvocevne Lancasterpuške od K 30'—, Hamerles-puSke od K 70—, flobert puškc_ od K 8—, revolver od K 5*—, pištole od K 21— naprej. Ugodni plačilni pogoji. — Ilust. cenik zastonj. F. Dušek, fabrika orožja, Opoeno št. 2052 na drž. žel., Češko. 663 Gobe, suhe, jajca, puter i ter vse druge deželne pridelke kupuje in prodaja najbolje A. Bntschowitz, Dunaj XVI., Ippenplatz 5, GroBmarkt. •gggggjJg Priložnostni nakup. Zaradi družinskih razmer prodam svoje posestvo, prvo mesto, pod ugodnimi plačilnimi pogoji, hiša s skladiščem in hlevskim poslopjem, njive, Trt, travniki, z inventarjem; na hiSi je trgovina z mešanim blagom in gostilna z vsemi koncesijami; prodam brez ali pa z zalogo blaga. Vpraša se pri lastniku Juliann de Toma, Dobje pri Flanini. 59* obstoji iz 3 lepih cimrov, S kleti, 2 vorhaus3, kuhinja, apeiskamra, hiša v dobrem stanu, zidana, s ciglom krita, atoji pri veliki cesti in je že stara gostilna, pred hišo iz-vrstni studenec, večidel novo gospodarsko poslopje, vinska preša, okoli poslopja vinske brajde, ki prinašajo čez 3 po-lovnjake vina, nadalje 2 rc-doviti njivi, gozd s trdim lesom, travnik s sadnim drcv-Bi\, vse skupaj stane li.OOO on, nekaj ostane lahko vknji-Senega. Več pove gostilničar Anion Fijanž v Spodnjih Poličanah. 699 Ka prodaj je en novi zidani Vinftar, 595 trezen in priden, z večimi delavskimi močmi, se Ukoj ali v jeseni sprejme. Raznmeti se mora tudi na nove nasade. — Več pove Alexander Grindner, Recje pri Konjirah. Proda se lepo posestvo hram s tremi hišami, dve kuhinji, 2 drvarnici in Skedenj za mlatiti, potem 3 svinjske Stale, '/, orala njive, >/i ure od mesta Ptuja v liudini. Cena 6600 K. Praša se pri Valentina Pohorec v Badini. 60S blizu cerkve in šole v ravnini, obstoji iz zidane, z opeko krite hiše s 8 sobami, prostorna kuhinja in lojpa, zraven klet in hlevi, kolarnica, zraven hiše vrt in dobra pilna voda, pri posestvu je log, vinograd, njive in travišče. Cena je 80C0 kron, v knjiženega dolga je 6000 kron, in sicer Spar-kasa, sposobna je za vsakega rokodelca in penzijonista, ker je čisto za cesto in v vasi, pri pogodbi se torej malo izplača. Celo prilično za čevljarja ali pa krojača. — VeB pove; Jehan Schwagan, posestnik v Stndenicak pri Polj-čacah. Za odgovor se prosi znamko. 602 Šivalni stroj zistem Singer, skoraj nov, se poceni proda. Vpraša se pri Alojziji Podhostnik Spodnji Breg pri i'mju št. 21. 608 Učenec 596 se lakoj sprejme v,trgovini za manufakturo in Specerijo Lndvrig Krantsdorfer, Sv. Onh pri Poličanah. gggjjjMHjgg Ali hočete švicarsko uro z verižico zastonj? 593 Hočem svoje izborne švicarske ure čimhitrejc vpeljati in razdelim vslcd lega 6500 Švicarskih ur po mojih pogojih 2 verižico zastonj. Zadostuje naznanilo Vašega naslova z do-pisuico na ekjport ur lieorg Lohberger, Dunaj VI[<63. Prav dobro idoča gostilna in trgovina tik farne cerkve, ob okrajni cesti, na zelo lepem in priljubljenem kraju in v lepi legi, kje se na leto po 30 do 40 polovnjakov vina. po 10 polovnjakov žganja in po 2 do 300 sodčkov piva stoči. Hiša je popolnoma nova s 5 sobami, kuhinjo, 2 kleti i. t. d., hiše. kleti, kuhinja in trgovski lokal je vse na traveize vel-bano. Tudi labak-trafika je na hiši. Proda se takoj za samo 18.000 kron s koncesijo. Natančneje pove Kranz Petelinz iz Zgornje Polskavc pri Pragerskem. 556 Prav dobro idoča gostilna 598 ob glavni cesti z popolno koncesijo, vsem pohištvom, potem vso gostilniško upravo, kakor tudi z vinom in žganjem in blizu 2 orala najlepše zemlje, takoj pri hiši, ležeče, obstoječe iz sadonosnika in njiv, se vse, akup takoj zavoljo družinskih razmer za 9000 kron proda. Stoči se na leto po 12 do 18 polovnjakov vina, 4 do 6 polovnjakov žganja in po 300 sodčkov piva. Vse natančneje pove Frans Petelinz. Zgornja Polskava pri Pragerskem. [Ljudskakopelj mestnega^ kopališča v Ptuju. ^ Čas za kopanjei ob delavnikih od Vi ure do 2. ure popoldne (blagajna je od Vi. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. Ik l kopelj z. vrocnii /sanam, |.aro ali •>Hrausebad" z rjuho K —*60t postrežba K —-10. Hiša s trgovino v lepem kraja na spodnjem Štajerskem z velikim sadonosnikom in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Vprašanja na upravništvo „Štajerca" pod šifro „J. C." 683 Mesar kateri zna dobro in snažno delati, lahko takoj začne svoj obrt. — Mesarija je že stara in priljubljena. Na lepi poti in z dobrimi kuhtami. Prevzame se lahko z malim kapitalom in takoj. Naslov pove uprava ..Štajerca." 646 Posestvo z dobro kovadnico (Hammervverk) in žaga, poslopje 'je vse v najboljšem stanu, poleg je tudi nekaj zemlje, zelo v prometnem okraju, se radi bolezni pod ugodnimi pogoji proda. Natančneja pojasnila daje posestnik 687 JAKOB HLASTEC, Zreče piji Konjicah. Razglas. [^ Okrajni odbor Ptujski] v sredo 24. julija 1912 9. uri zjutraj na mestni) sejmišču v kanižanske predmestju čistokrvne gleške maresce v staroj 6 tednov za pleme po jaT licitaciji prodal in tisteij prepustil, kateri bo najveij svoto ponudil. Eno živinče se bo klid za 5 kron. Okrajni odbor v Ptuji] dne 16. julija 1912. Načelnik: Ornig ir.J Oženjeni švajcer] (kravji majer) se pod dobrimi pogoji sprejme pri gra: Domova, pošta Možgance pri Ptuju. Dobro idoča gostilna' s točenjem vina in žganja se proda pri sv. Kritu na polju tik cerkve na najboljšem prostoru; je veliko hišno | ki obstoji iz 5 sob, dveh kuhinj, kajilnice mesa, le&aio spodnje kleti. Velika gospodarska poslopja, tri kleti, men veliki stali za živino, velik Skedenj s huto, drugo iascfa hiSno poslopje, ena soba, kuhinja, velika Stala, klavnica i posebna klet, spodnja klet, novo zidano kegljišče s pet] terem se po zimi lahko keglja, vrt za zelenjad in sadonoi ljana je že dolga leta trgovina in gostilna, blizo so tri < (ciglonske fabrike) vsled katerih se veliko ljudi premice i stilne, posebno pa ob sejmih. Cena je 24000 kron z lati Silnimi pogoji; natančneje pojasnilo daje Antua VnltLvelet nik in trgovec, pošta Križevci pri Lj utrnem. En poizkus zadostuje. in priporočate me svojim prijateljem in znancem. Jaz dajem gospodom za K 3 80 Jaz oddajem da za K 41 1 prima varstveni aparat za brili, 1 prava usnjata denarnica, 1 patent rbartbindeu, 1 žepno zrcalo, 1 cigar-špic, 1 notic-knjižico s koledarjem, 1 goidin-prstan, 1 goldin iglo za kravato, 1 p. Goldin man-fietnih gumb, k temu okroglo 50 k. rabnih predmetov zastonj. ZgorajSni predmeti stanejo posamezno kupljeni rajmanje toliko. Garantirano dobro blago; izmenjava dov«" Pri naročilih zadostuje, zahtevali po dopisnici eno le ali za dame. 1 moderna i! rimska taška, 1 prava usnjala i niča, 1 /emki pas, I zrcalo, 1 goltjin-brt din-pratan za dame, 1 j in 120 kosov nrietov. Razpošiljevalna hiša, Dunaj XVIII., Jorgerstr.: Na prej-prodajalci dobijo rabat. »roške fabrike opeke = (Karntjierische Ziegelwerke) rajajo tem potom, da so razpeea-I Tseh svojih izdelkov, kakor Ee za zid (Hohl-Lochziegel), opeke llrehi) (Pressfalz-, Strangfalz-, Biber-pranz-, Firstziegel), *)geke za tlak in i-opeke (Pilaster- und Fagonziegel) proclajalnici koroških : fabrik opeke [Verkaufssteile der Karntn. Ziegelwerke) (Celovcu, Domgasse 3 izročile. »sanja in ofertne zahteve vposlati {izključno na zgorajšno centralno razprodajalno pisarno. vedbe in nasveti vedno radovoljno. (Brezplačni proračuni.) 458 io lobro in se dobi 166 pano blago, perilo in obleke i Adolfu Wesiak, Maribor, nega Hauptplatza proti „Narodnem domu") v noro zgrajeni „Warcnhalle.a Itročji vozički za 12,14,16,18, 20 K i in tudi finejše sorte v velikem izbim se dobiva v veliki trgovini Johann Koss GELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik). Najboljša nemška razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 k«. aiTifa Mimik 8 K; boljših J K W ti; na vol bf lili 2 K 80 h; Mrk i K; belili mehkih 5 K 10h; 1 kg najfinejših snrieno-brlik, Jli-saiik 6 K 40 h, 8 K; ! kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega Kujtneisi prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. B5y- Botara postelja **fpg wpkega. rdečega, pa»v«ga, betega aii rumenega nankinga, 1 i, ISO cm dolg, 12H cjo Skok, z 2 slavnima blazinama, 80 cm dolga, KO cm Široka, napolnjene z novim, sivim, i ii flimnastim perjem Bt p*steiie MS K; iml-ilaune 20 K; ► ;'i K; posamezni tunenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne ta 3 K, 3 K 50, 4 K. S* poSlje po povzetju od 13 K nalilo. Izmenjava aH vmittv franko dovoljena. Kar se ne ienar uazai. S. Benlsch, Doschenitz Nr. 716, Uito, (Batumi). Eenik gratis m franko. v H (i mam trgu zravaa apoteke Bia svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih i usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, [nkupovanje in za denar, toaletne reči, pi-kadiine predmete. Razne stvari iz jekla ' žlic, nože za žep in prave Solinger i Id. Blago iz celuloida in roga, kako tudi ušlo blago npr. korbe za potovanje vseh t Runo Mapo iz stekla in porcelana, talarje, , skledo, taie, glaie in drago v to stroko reči. Bazami oddelek že od 20 vin. »j. PoMbno lep« reči pa za 60 do K MTO, Štev, 148211912- Razglas. Da se dela na mostu če* Dravo v Ptuju hitreje izvrši in vsako nesrečo prepreči, določa mestni urad, da ostane most od pondeljka, dne 15. junija t. 1. naprej vsak dan od 1. ure opolu-dne do 8. ure zvečer za vsak promet zaprt. Izven tega časa se ne sme po mostu teže čez 1500 kilogramov prevažati. v Zupan: 590 Jos. Ornig i. r. Konknrina masa Upsala-separator z. z o. z. ** U najboljši Švedski separator, krepka konstrukcija, moč*no posnemanje -smetane, lahki tok, garant. dela na uro 126 litrov. Ona samo 117 kron franko vsake Železniške postaje. Josef Wintersberger, Purkersdorf it. 26, Dunaj. Zahtevajte gratis in franko prospekte. — Išče se zastopnike. — Visoki rabat! 678 Nadomestni deli se dobijo k vsem tipam. ""^0 Kapi Kas trgovina js mešanim Mftyom in zaloga smodnika = PTUJ = priperoe* bogato zalogo 22» špecerijskega blaga, nadalje smodnika aa kov in rsustrelbe, cindžrsore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajnit itd . nadalje raffia-bast in bakreni vitrijoi itd. po najnižjih conaii. Brata Slawitsch v Ptuju plati ir Bngartaigass; priporočata izvrstne strains stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna masina . . K 60 — Singer A . K 60 — 70 — DUrkopp- Singer . . K 70— 90— DUrkopp-Ringscbiff za šivilje . K 130 — il'jnfavj_____i"i't?4Ž?T M Durkopp- v ' -■ \ T"'1 ">■^~.JP)~\J Zentralbobbin «.•• ^lŠžk8£šSzŽ-~^ \ .. ' • za šivilje K140- * -..; Dllrkopp-š