J Primorski * P*a^ana v gotovini Postale i gruppo Cena 40 lir nevnik .-i - 1 ■■ TRST, nedelja 2. septembra 1962 Leto XVffl. - Št. 194 (5278) rancosko-nemška aEvrop je optična prevara Zanimive misli ameriškega novinarja W. Lippmanna po obisku v Evropi rrrt ’ Sj ^Po Sem odP°*oval v Ev-4 ' *aem se potrudil, kar lahko Vikarja ni preveč *n se seznanil z ve- ■v........................... |e’B:I?s.. sie( ;K lSlth!n;ije’ nienega Com- oc^aaim i* kuPi informacij o S W0blemih skupnega ,o" ^tih^'!,in ludi nevtralnih txfi?ai, daaržav- Kmalu sem So ekonomski či- li % vo sedanjih te-v v uporu proti monopolu nukle- *Maj0 . bti aer-*kih nuklearnih , 'Medtem ko to ne ^ iK.al_railcijo. Ne samo, “L r! temi p°Sebn° močan po- 'iur'ela Veiika Britanija ; sicer zelo pomembni, «evropsko spre?,1 AnSliii .^hoop66 b’ imela na vo- S* ^bvestila, zavoljo Si bi mogla odkrito S ni evropski skupno-ni& čudnega, če il i‘^1 rt« '■“““csa, I ^Sstpj . Gaulle zaradi te- 'niM1 Voi^redstvi upira, da * k »,!ka Britanija pri- v Nev pski skupnosti. P *-al sem si razumeti francoskega upo-■'n -1 m ^to je ameriški) j L sker b0n°Pol. Ne dvo-ima Pri tem K tudi ponos, u- •/ Soie lažai na svetu, to- Nastutf”1 Vsega ne bi kvSei J S v2ab°dnt Evropi in i \iSamIanciji naletimo * L~ kakršnega I C je rav dl v Z°A - le«' 1]S ij, ^Jotežje sil med J kC pQvSpn/ovietsko zvezo iiSga 'troga posledica C":ar je Fidel Castro odločno zanikal. Pri vsem tem pa je najbolj nevarna ameriška grožnja o »sprejemanju ustreznih ukrepov« v primeru ponovitve streljanja na ameriška le-ta la. Precejšnje zanimanje je vzbudila v svetu vest, da bo predsed. nlk vrhovnega sovjeta ZSSR Leo. nid Brežnjev 24. t. m. vrnil obisk predsednika Tta, ki je predsednika vrhovnega sovjeta povabil v Jugoslavijo med svojim obiskom Sovjetske zveze pred šestimi leti. Na splošno se poudarja, da gre za zbližanje odnosov med ZSSR in FLRJ. ZDA SO MORALE DATI PRAV ANGLEŠKIM ZNANSTVENIKOM Radioaktivnost ameriške bombe v vesolju bo trajala še dolgo vrsto let Priprave za izstrelitev sovjetske rakete proti Veneri? - «Mariner 2» redno nadaljuje pot WASHINGTON, 1. — Ameriška komisija za atomsko energijo in ministrstvo za obrambo sta morala danes dati prav an- l lešlciin znanstvenikom in sta sporočila, da se nov radioak-ivni pas, ki je naštal z eksplozijo ameriške atomske bombe v veliki višini 9. julija, ne bo razpršil «še mnogo let*. Značilno je, da so sporočili, da so to ugotovili na podlagi podatkov, ki so jih dobili od satelita »Telstar*. Do sedaj ni bilo znano, da je ta satelit o-premljen z aparati za merjenje žarčenja. Znano pa je, da je ta satelit obdan s protiradioak-tivnim materialom. Današnje uradno sporočilo potrjuje. da je ameriška vesoljska a-tomska bomba napravila med sateliti večjo škodo, kakor so prvotno mislili. Požgala je sončne, baterije, tako da so se te v večini satelitov izpraznile. Zdi se, da sta se rešila samo »Telstar* in »Transit IV-A» Vsi ostali sateliti onemeli. Moč novih žarčenj ki je prva posledica umetne spre- membe prostora okoli Zemlje, je torej večja, kakor so predvidevali. Znanstveniki so mnenja, da bodo ti »mali pasovi* ostali še mnogo let. Nekateri britanski znanstveniki so celo mnenja, da bodo motnje, ki jih je povzročila omenjena eksplozija trajale celo stoletje, medtem ko so ameriški znanstveniki zatrjevali, da se bo čez nekaj tednov ali mesecev vse vrnilo zopet v prejšnje stanje. V svojem uradnem poročilu pa trdita ameriška komisija za atomsko energijo in ministrstvo za o-brambo, da omenjeno žarčenje iine bo nevarno za satelite, ki jih vodijo astronavti in ki jih bodo izstrelili v prihodnosti*. Trdijo, da je nov radioaktivni pas mnogo niže, kakor je področje, v • Kar se tiče ameriške rakete katerem običajno letijo astronav- »Mariner 2», ki leti proti Veneri, ti s svojimi vesoljskim! ladjami in da torej ni nobene nevarnosti «Evropa» - optična prevara je Z AR že predlagalo y njenem uspešnejšo a nl f1 |(( Ligo arabskih narodov, j rabskih J-*— .......mn v ■ lo izhod iz pol< 2ače ''trn držav oziroma J ^ *ki edanju, ki naj iz polet ožb, da si v siiske notranje z®0®"'’Jjjtfcfcii je Na zasedanju, ki "-"e 'letnike o* ^ tvez skifi obtožb, da se » !v zadeve: U jj, BREŽNJEV Silovit tajfun v Hong-Kongu je sejal razdejanje in smrt Nad SO ljudi mrtvih, 400 ranjenih, nad 20.000 po /ih je brez strehe HONGKONG, 1. — Davi je divjal nad angleško kolonijo Hongkong silovit tajfun. Po dosedanjih poročilih je baje zgubilo življenje najmanj 50 ljudi. Ranjenih je bilo 4c0 ljudi, 13 jih pogrešajo, okoli 20.000 ljudi pa je brez strehe. Tajfun z imenom «Wanda» je pridivjal s hitrostjo 200 kilometrov na uro. Uničil Je na stotine hiš. podri veliko število dreves in prevrnil mnogo avtomobilov. Pravijo, da je ts tajfun najhujši, kar jih je bilo nad tem mestom v zadnjih 20 letih. Številni vodni lijaki so povzročili veliko škodo v mestu. Nastalo je mnogo kratkih stikov pri električni napeljavi, kar je povzročilo v vsem mestu številne požare. Močan veter je zanesel dve ladji na odprto morje in sta zadeli ob bližnje čeri. Močan naliv, ki je spremljal tajfun, je poplavil vse nižje predele mesta ter paraliziral vso dejavnost na vsem področju. Med žrtvami je tudi več ljudi, ki jih je ubil električni tok, ker je vihar potrgal žice za napeljavo. Skoda v mestu in na pridelkih bližnjega področja znaša mnogo miiijonov dolarjev, v pristanišču sta trčila neka britanska ladja jn vlačilec «Dorothyi>; vlačilec se je potopil. 1 rekinjen ie ves letalski m pomorski promet. V zadnjem času je bila na tem področju velika suša, tako da je začelo primanjkovati vode Današ. nji tajfun z nalivi je zopet spo-polnil zaloge. Padlo je skoraj 15 centimetrov dežja. Do danes so dobavljali vodo samo tri ure na dan. talo je prepeljalo 74 potnikov, so povečini ženske in otroci. Skupno bodo prepeljali 3C0 ljudi. Pela karibska država zaptav prišlo do izraza, ,ff Vj]^ ...............“S! t* so vsi že dolgo vedel’ ,i ^ čemur v sedemnajstih uspeli najti uspešnega Arabska liga je bila r*5*‘,jI L^el raz medarabske soh&ar l-j* .... ................ p ob negativnem elementUi ^ «sl9 tl žuje vse arabske drž®®^,*™ nič v odnosu do Izraela■ ^ rtjš ij v lucije, na katerih so L j F *in-različne oblike sankcij V mt) ju lu. so bile izglasovane sov ^ .nos eh drugih vprašanj’" w itB,*) vseh drugih vprašanj’» ^ jo ^ medarabskih odnosov, j* , * m gojeni z različno socia p o je litično strukturo ter * , j«|l 'oj c nasprotujočimi*" »,k velesil, pa je ostala A d jj bolj polemična tribuna 0 ^ n im ?n uvejinvlianie rOZ . m! ji cepcij o arabski organ, ki bi organ, Ki o t pomuv'*' r % konkretne probleme v ^(ijj ^ i in ki bi se s tako in ki ui se s . rm' k jo uveljavil kot nos, Jol!«!,i c ske solidarnosti ter se 0j«i* if' lo formulirane ideje o .1, ski naciji. V sedemnajstih iet% ]'$::■ lige se je pokazalo, omrtvičena, kakor N’ , h večji in najmočnejši ® vi - ZA R m Irak n01 pravljemna^ konstrukt S 'Ve 'o, vanje; odsotnost Si nja pa ho zaznavna, %J like države znotraj jei11!: 'liij6 ne bodo odpovedale .jiiil* j,rek te medarabske - vve’javijo svoj n tl, vilaje in med politič« , ,i)iPj r d0< orisal Mohamed Kldr0'nš^J X, vil j je se upira re°r^ i«o,,jl| VJ načelu, 0« made po ________ P ________________ - s, .rt Vi 'V* pojmi države, arrr\ar,lgi1,u * strogo ločeni. Z , V mi: gre za pod*« J L ustavni civilni ob!®s( fl|i J jJ’ n,ned nj,h -/f tičnemu uradu ‘ - tu-sobnosti političnega M i > % It” * L • Ve, V' S ni zmožno zagato v’11 ^ A L 5 n stanovanj za vfe silo so onemogočil’ vrii0l.l L slovanje politične?® -jo®5* /|\ v zadnjem času ® 't stapljal edino vsedjjp, “,j|1 prezgodaj bi bilo 1 *jn)cotJ tem ta oblast kot u :Xitf ZAR izstopila iz Arabske lige V Stori v Libanonu je bilo te dni izredno zasedanje Arabske lige, na katerem so iuzpravljalt o olložbi Sirije proti ZAR. da se ta vmešava v notranje zadeve Sirije. Ko so delegati ZAR m Sinje na osmin sejah, ki so trajale skupaj 21 ur, izmenjali žolčne tnedseboj- Ku. - t že razblinila v P Ari', ^ 'ctjo, vsekakor P®^r jt ložitev volitev, li®11'/1. ih- nedavnega ra2P^f'j V ko z verižno r‘La^.l\,o 'Vj S \ (fot enzno : tuo * tfl mlado državo. Ko) 0 f raki alžirske drž®I,;,e.i(J)(f'1® ni na izdatno > vlado, ki bo , . a;**, Jiu/ tli Vl n a litev; čim dlje «' n- vlade, brez ' jc {i5ti ^ i/, da začno delovati ,. , skih sporazumov, 0l tj c, K na vanje, 'kar je --tov za čim lozji f' v kolonialnega status odvisne države. J Vsako odlaganje py rej posredno Pn,_.„lnt<’ gospodarskega snC‘^,11 V i i? ->f 1 poiftw»«;r negativnega odne neii pogodb, s tem pa gd nastane v deželi j j>®' na. ki bi lahko 0 da jo nekdo ah trpif! n-- vnskvšajn "n m Posamezni alš,r^„, dajalo dan z? ® i® 'R »kr'11,- se obnovijo P®”" spori mirno re'ij® ;i!® ^ ga tedna je ie>‘V državljanske v°irl*nc je pozval vojaket.as nknrnVrn,, v A l‘'T'n0rl,, ja vilam pa sta j sp" , , i bosta temu ”P,: ia, Voiaki nstakh 1 tl„ ^ zasedli polnžam ?«’ vilaje. tako I V borni pripravi’ n jemal »davek 1|kiS1v°*> kar go je posebno », io- (lru*i strani Doline cvetja Tok človek brez vsakega j tj' smešno. Oba se nista ,j(i ij 'česar, razen drug druge-Ii štiridesetih letih hajdu-"‘sta spregledala nobene l<* da drug drugemu sto- I« i aJ hudega, to pa sta opra-!j lilij naivečjo spoštljivostjo, ka-V 1 t>dm°Soče pričakovati šali1 Hep ta^ske gospode, jr* jjJ” dne, po dobrem kosilu, »J l|iž9ng Cen zagledal, da se eden izmed njegovih li 1 iieu' .Človek je padel s ko-"J korakov pred Huang ipM 'a se komaj privlekel do 'it ^|;.a^a' Iz prsi mu je molela ji1 ' n"9 Puščica, i jjj, Un*n °če! — je vzklik-|f v I.tv°jih prsih. Pojdi in ni It , ranjenec odšel, je Huang ‘r lii)l!a,Cel globoko razmišljati. , 'j( '. njega so molčali. Krna-'j h jjtlsPel Cen Hun, eden 'z-t lili ?Uangovih stotnikov s še- ko°Ja,Ci’ k' so Pobognili P°-'J ‘ibv- 80 zaman poizkušali, da t, s j °vali zlati paviljon. h, — je rekel Cen 1 |,;i | it, . ko se je vrgel na "litij81 Pokrival z roko rano K' na levem boku, — ostal ar Ya»ril ŠBl zato, da bi nekega /, ostal samo pepel, ti * — tega prekletega 1• a čeprav je od zlatega m p*] ““'a1 samo pepel, u ir 'ki, nekaj prinašam! — Polj ki ^na^starca, ki je stal ob J"i|*^'9, , Ta človek, 1J ;i ]rit najslavnejši zdravnik ! J*l tt|Uaisk'- Sam veliki Ho Alti Lunina oam veiiKi - iv Hj, ie odrezal jezik, da ne j, 0,nur izdati svojih skriv- ■fJBHo -ga smo’ Velik' učitelj, I® skupaj s šestimi suž- < ’V1‘ v Palačo Li Toka. lll se je smehljal: jf j*l M Tok potrebuje zdravil^ gospodar, Li Toka je |f* ! Pojav",Se ie v spodnjih kra-jl. E*di„j Ila kuga, ta človek pa A 'h žh 2dravnik na Kitajskem, lf 1 ;02draviti- V >! "ato1560 ie Pritrdilno priki- A irm? ^ Je pogledal zdravnika, i f v h svn* r°kami v širokih roli* k'op0 obleke iz rdeče svile it 8a : sirmel predse. Huang || ijkl,sdo*8t) opazoval in nje- ®Ce»tm l‘rB yastjSene °či so se ustav-llj L PoSu- na zdravnikovem obra-rA Xaenem kot pergament. A |'tal j Se 3® pričel smehljati, i a \ fti« ,sv°iega stotnika Van-' L°ČD»r-0lso nekaj šepetal. J ,Ue “ ,r t * tte ° ,k'etko. Naj se mu atiji k%Jjubl.iža’ ker je to ve- ^'(5 ^ ^ ^ ^ zorvo V\nm n 1 o- AlV!rednega pomemben člo-ga ne sme dotakniti C prižgali lampione, 8 ttn«. ^en poklical svojo '°va k8*! 0^‘lria Je ubogljivost in t ^ lati biser. v ..'noja, ti veš, kakšna .* le nhnpliivost. m jtj Podobna je svet- skriln v°dnih lilij. Poslu-lli/ J." Ž6ijbn°> hčerka moja, ker 'Vi V° v Rubiti. Jutri boš V'' spremstvu šestih suli-’ \ Hj '>tja ds'a v nosilnici v Do-Tok^."1 te bodo zagle-1.5 ^vaSot^..?v' ogleduhi in kc + 1 da te varuje sa-' P ‘h ort lcarjev, te bodo u-’’ i C "i--Vedli k Li Toku. Sla 'hOdrr brez odpora, ker ■; SSi. osti svojega očeta. Va dni pri Li Toku, O a,i nl«8»vi že-i j V^iomil6 Huang Cenu tri- c V Sed . nlsl' da se cutis ^tt'stri al Pojdi v miru, Rožami3? bilo je na ve- čer, je sel na prepotenem konju prinesel Li Tokovo sporočilo: »Huang Cenu, Gospodarju nebes, ljubljencu bogov. O, Huang Cen, jaz, nevredni Li Tok, ki nisem vreden, da bi poljubil podplate tvojih čevljev, čeprav so morda umazani od blata, tl pošiljam pozdrave in sporočilo. Včeraj so moji suličarji našli v Dolini cvetja čudovito deklico, katere lepota jih je oslepila. Privedli so jo k meni in videl sem, da je to tvoja hčerka, čudoviti Rožnati biser. Poslušaj me, o Huang Cen! Belega vola moraš privezati z močno vrvjo, a tvojo hčerka bi potrebovala močnejšo zaščito, ne le šest suličarjev. Ampak jaz ti jo bom vrnil, z vsemi častmi se bo vrnila k tebi, če mi vrneš tri posode iz kovanega zlata, ki so jih tvoji služabniki ukradli v moji hiši v Ho Pingu, in to polne zlatih taelov in dragega kamenja. Tri dni bom čakal sle, tvoja hče> ka pa bo medtem živela z mojimi hčerkami in ženami in se z menoj sprehajala po vrtu. A če sli ne pridejo v treh dneh, bo to pomenilo, da si zavrgel svojo hčerko Rožnati biser in jaz jo bom vrgel v kotel vrelega olja. Pozdravljam te, Huang Cen. Li Tok». Huang Cen je sedel z rokami na trebuhu. Globoko je vzdihnil in nato rekel slu: — Pojdi k svojemu spoštovanemu gospodarju Li Toku in mu odnesi pozdrave nevrednega in prezrtega Huang Cena, ki je manjši ob blata na kolesih pogrebnega voza njegovih prednikov. Povej Li Toku, da se mi tu v hribih s pestmi tolčemo po prsih od žalosti za njim. Reci mu, da sem svojo hčerko Rožnati bi-sel poslal v Dolino cvetja s tako šibkim spremstvom, ker je zbolela za kugo. A kakšna nesrečna usoda je hotela, da so ravno včeraj, ko je Li Tok rušil in požigal zlati paviljon, moji suličarji ujeli edinega zdravnika na Kitajskem, ki lahko ozdravi kugo. Povej nebeškemu Li Toku, katerega oči so kot rubini na žametu, da sem pripravljen na zamenjavo: naj jutri zvečer pošlje mojo hčerko z dvema sužnjema na severni rob Doline cvetja, tja, kjer teče potok. Sužnja naj nosita čeladi polni rubinov, biserov in zlatih taelov. V zamenjavo mu bom, na drugem koncu doline, izročil velikega zdravnika, ki ga Li Tok pozna, da mu bo v pomoč v nesreči ! — Pojdi sedaj v miru in pohiti! Preplašenemu Li Tokovemu slu ni bilo treba naročila povedati dvakrat. Naslednjo noč, ko so zvezde trepetale nad Huang Cenovo hišo, je Huang Cen sedel na vrtu pod drevesom, oblečen v obleko, tkano iz zlatih niti. Poleg njega je suženj igral na bambusovo piščalko. Nenadoma je predenj planil Vang. — O, Svetlost, — je rekel, — moje srce poje kot slavec. Izpolnjena je vloga mojega gospodarja, katere dih je kakor vetrič med cvetjem. Pred tremi urami smo našli gospodično Rožnati biser v spremstvu štirih sužnjev, k: so nosili čelade, polne zlatih taelov, rubinov in biserov. Na drugem koncu doline smo izročili Li Tokovim sužnjem kletko z zdravnikom. Huang Cen je dvignil obrvi: — V redu! — je rekel. — Pošljite mi hčerko. Rožnati biser je prišla po vrtni poti, obdani s čajevimi grmi. — O, hčerka moja, — je rekel Huang Cen, — ubogljivost otroka jrt kakor šumenje slapa. Podaril t; bom Li Tokovo krono iz biserov in zapestnico iz velikih rubinov ! Pretekla sta še dva dneva, a tretjega dne je Huang Cen ukazal, naj pride k njemu Ho Sin, ki je bil izvrsten plavalec in se je znal plaziti tiho kot senca. — Pojdi Ho Sin, — mu je rekel Huang Cen smehljaje, — in se prikradi ponoči v Dolino cvetja. Preplavaj vodo, ki teče na drugi strani Li Tokovega dvoi^ ca, in vrži na vrt pismo, ki ti ga bom dal. Nato naglo beži, kajti gorje ti, če te ujamejo! Ho Sin se je priklonil. — Opravljeno bo, Gospodar sveta, čez šest ur bo Li Tok bral pismo mojega gospodarja. Huang Cen je potegnil iz ro- kava svoje obleke skrbno zvito pismo. Bilo je napisano z zlatimi črkami in z rdečo barvo, kot je v navadi pri pogrebnih slovesnostih. Pismo se je glasilo: »O, Li Tok, jaz, Huang Cen, ti pošiljam pozdrave. Odnesi s seboj v cesarstvo Senc poslednji pozdrav Huanga Cena. Moja hčerka je odšla v Dolino cvetja iz ubogljivosti do svojega očeta. Vedel sem, da jo bodo tvoji ljudje ugrabili in boš zahteval odkupnino. Ni bila bolna za kugo, o Li Tok! To laž sem ti sporočil zato, da bi jo zamenjal za zdravnika. Ker vedi — moje srce se trga v žalosti za teboj, o Oče senc, da je bil bolan za kugo — zdravnik. To sem vedel takoj, ko so ga zagledale moje oči. Pridruži se v miru svojim prednikom, o Li Tok! — Huang Cen». Huang Cen je zamišljeno spremljal s pogledom Ho Sina, ki se je oddaljeval. Nato je povlekel reke v široke rokave svoje obleke in sanjaril ob zvokih bambusove piščalke in steklenih zvončkov, obešenih na veje kafrinega drevesa. C PRED ZAČETKOM ŠOLE GLASBENE MATICE V TRSTU Mladinski pevski zbor podružnice šole Glasbene Matice na Prose ku-Kontovelu, ki ga je pripravil prof. Svetko Grgič, se je že tudi uveljavil Namesto formalnega uvoda v novo šolsko leto naj nanizamo nekatere misli, ki naj prikažejo pomen in veljavo glasbene vzgoje v širšem okviru splošne slovenske kultur-no-prosvetne problematike na Tržaškem. Tej problematiki s svojimi številnimi vprašanji bo treba v bodoče posvetiti vso pozornost ter najti tisto osnovo, ki naj bo funkcionalno izhodišče za vse dejavnosti, ki naj izpolnijo naše prosvetno življenje. Najti pravilen prijem, ki naj da jamstvo za uspešno bodoče delo je na področju glasbe še posebno težavno. To področje je napolnilo v najnovejši dobi toliko novih načinov glasbenega izražanja, da se marsikdo ne znajde več. Zlasti področje lahke glasbe z vsemi mogočimi tehničnimi pripomočki se je silno razmahnilo in pritegnilo največji del širokih množic ter postalo zelo privlačno za mladino. Razumljivo je spričo tega, da je resna glasba pa naj si bo to orkestralna ali vokalna pa tudi narodna postala postopoma vedno večja pastorka. Marsikdo bi pri tem verjet- Z DOBRO VOLJO IN MLADOSTNIM OPTIMIZMOM Po sledovih zelo stare kulture Skupina tržaških študentov, ki študirajo v Ljubljani, se je odpravila na dolgo pot v Grčijo in še na Kreto Ne vem, kdo je prvi rekel: «Pojdimo poleti v Grčijo«. Tega nismo vzeli preveč resno, bil je predlog, ki smo ga sprejeli z veseljem, vendar neprizadeto. Med dolgo ljubljansko zimo, kot da smo pozabili na sonce, Grčija se je umaknila snegu. Na spomlad smo zaživeli, nejasni načrti so dooili oprijemljiv o-bris, pot je bila izbrana in določena. Odpotovali naj bi ob koncu julija. Na vročino nismo pomislili, bili smo ponosni in nestrpni. LJUBLJANA je pomenila zbirališče in startno postajo. Imeli smo malo denarja, konserve, dva šotora, blazine, nekaj osebne prtljage, v o-stalem pa trdno voljo, da bomo čim več videli. Vlak je bil natrpan, skoraj smo začeli obupavati. Počasi smo le staknili nekaj prostih sedežev. Noč do Beograda se je vlekla, skušali smo spati, vendar še nismo bili navajeni nemogočih skrivenčenih drž, ki jih dobi telo, ko nima prostora. Vse nas je bolelo. Ob oknu je kinkal zaspan vojak, njegova glava je e-nakomerno udarjala ob naslo- njalo, v kotu se je vztrajno pokrival z zaveso brezčuten Holandec. Medla luč nad vrati mu ni dala spati. V Beogradu smo spoznali prve Grke. Z nevsiljivo agresivnostjo so zasedli prazne prostore. Študirali so v Italiji in se vračali domov na počitnice. Ni se nam bilo težko pogovarjati, kmalu smo se razumeli. Med študenti gre to hitro. Ponujali so nam oljke, vino, paradižnike. Zunaj je žgalo sonce neskončno ravnino, polja še nedozorele pšenice in zlati cvetovi sončnic so se stapljali v negibni vročini. Govorili smo in se smejali, da bi pozabili na žejo; učili smo se prvih grških besed. V kotu je Holandec, do vratu zapet v vetrni jopič, mirno gledal na nas in grizel kos čokolade. Zvečer smo prišli do meje. Kazalca na urah smo premaknili za celo uro naprej. Cas se je spremenil, vlak je zavozil v Grčijo. Tema, ki je sledila mraku, je bila popolna, bilo je,/ kot da je zemlja zapuščena, nikjer ni bilo videti luči. Nam je bilo malo tesno, prišli smo v deželo, kjer nismo poznali nikogar, katere jezika nismo znali. Bili smo trudni in zaspani. V SOLUNU smo izstopili. Da bi prihranili nekaj drahem, smo nameravali v Atene z avtobusom. Bilo je okrog polnoči, radi bi spali. Nismo točno vedeli, kje smo. Mesto je bilo gotovo veliko, na kateri strani je bilo morje, se nam ni niti sanjalo. Zlezli smo v prvi zadosti velik taksi in plačali petdeset drahem, da bi nas zapeljal do morja, kjer smo hoteli prenočiti. Šofer je bil mogoče pošten, peljal nas je skozi vse mesto in nas odložil ob n orju, na koščku zamazanega peska, malo proč od glavne ce-$t£. Na eni strani je stala restavracija z na pol podrtim plotom, na drugi strani je hreščal bar z letnim kinom v ozadju, na pesku je ležalo nekaj čolnov. Z morja sem je zaudarjalo po gnilih ribah. Izbire nismo imeli, napihnili smo blazine, nagrmadili prtljago na sredo in legli, da bi zaspali. Najprej se je pritepla mačka, za njo sta nas začela o-blizovati dva psa. Diana ni čutila nič, spala je naprej, zraven mene se je smejala Uča, dokler je niso zavohali komarji. Komaj se je danilo, ko so nas zbudili ribiči. Vrnili so se z lo- va. Radovedni so se bližali nejasnim kupom, ki so ležali na tleh. Stavim, da česa takega še niso videli. . Bili so tako presenečeni, ko so Zaslišali naš akali-mera«, da nam še odzdraviti niso mogli. Hoteli smo odpotovati že zjutraj, pa nismo več dobili kart za avtobus. Brez moči smo sedeli na nahrbtnikih in gledali avtomobile. Mimo nas so nosili pladnje z vodo, na palicah so nihali mastni kolači. Obetal se nam je pust dan v mestu, ki se nam je zamerilo s svojim, smrdečim morjem. „ , , ■ Vročina je BifA^zThrtaj hujša, vlekli smo se po Ulicah, kjer so si v neskončni vrsti sledile trgd-vine druga za drugo. Izven mesta so bile podobne natrpanim luknjani: blago je viselo brez reda, trgovci so stali pri vhodih in nas vabili, nekje so se pasle muhe na kosih mesa, ki je viselo na odprtih vratih. Čutil si Balkan', primitiven, komaj dotak-njen, malo divji. Kopali smo se med množico o-trok in mater, v vodi, ki je bila motna od peška in niti malo hladna. Zvečer smo sedli v u-doben avtobus in se odpeljali v Atene. Bili smo vsi zbiti od vro- Pasolinijev roman, ki ne navdušuje Najnovejši roman Pier Paola Pasolinija je tak samo po datumu objave, kajti pisatelj ga je napisal že v letih 1949-50, ko je bil še na začetku svoje u-spešne literarne poti. Ne poznamo razlogov, zaradi katerih ga ni objavil prej. Prav tako nam ni znano, zakaj se je odločil za objavo prav zdaj. Vsekakor menimo, da bi njegov sloves ne utrpel nobene škode, če bi «11 sogno di una cosa» — «Sen nečesa- ostal še nadalje v predalu, kamor ga je bil položil pred dvanajstimi leti. Občutek imamo namreč, da je Pasolini z objavo tega starega dela napravil slabo uslugo svojemu imenu, zakaj «Sen nečesa- vsebuje preveč strani, ki niso na višini najboljšega Pasolinija, pa čeprav ga je pisatelj temeljito predelal, preden ga je izročil tisku in je celo dodal eno epizodo. Pozorišče zgodbe je del furlanske nižine s karnijskimi Alpami v ozadju. Glavni junaki pa so trije mladi fantje — Nini, Milio in Eligio — ki se v prvih povojnih letih skušajo vključi*i v normalno življenje. Srečajo se prvič na nekem vaškem plesu. Vrnejo se domov pijani, toda srečni. Od tistega dne postanejo veliki prijatelji. Shajajo se v delavskem krožku, kjer igrajo karte, se pogovarjajo o ženskah in politiki, prepevajo borbene in domače pesmi i" snujejo medle načrte za bodočnost. V vseh je želja, da bi U' v svet s trebuhom za kruhom, kot je to že v krvi furlanskega ljudstva. Toda ne vedo kam. Končno se Nini in Eligio odločita za bližnjo Jugoslavijo. He- Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec« po sijajnem koncertu v Trstu v četrtek zvečer galen prehod meje je utrudljiv in nevaren. Vendar srečno do-speta v Tolmin, odkoder ju po dolgih peripetijah pošljejo na Reko. Življenje v Jugoslaviji ni prav takšno, kakršno je bilo v njunih sanjah, ko sta bila še doma. Delati morata trdo. Zaslužek je pičel in vrh tega je Jugoslavija prav v tistih letih v zelo kritičnem položaju zaradi spora z Rusijo. Ne preostane jima drugega kot povratek v domovino. Milio je medtem šel v Švico, kjer je nekaj časa služil kot pastir pri nekem bogatem kmetu. Imel se je razmeroma dobro, toda kljub temu se ni mogel sprijazniti z novim okoljem in se je tudi vrnil domov. Tako so vsi trije spet skupaj in spet hodijo na vse veselice in na vse sestanke v delavskem krožku. Toda izkušnje, ki so si jih pridobili v tujini, niso zaman. Zdaj gledajo na svet in njegove probleme z mnogo zrelejšimi očmi. Zanima jih zlasti družbena plat vsakega vprašanja in se z navdušenjem udeležujejo vseh stavk in demonstracij proti furlanskim veleposestnikom. Niso pa nasilni. V bistvu so ostali mirni in skromni furlanski kmetje, ki terjajo svoje pravice bolj iz zunanjega nagiba 'kot iz lastnega prepričanja. Vsak si namreč skuša urediti življenje izven političnega vzdušja. Nini se zaljubi v Pio in se z njo poroči. Milio se prav tako kmalu vda v svojo usodo skromnega kmeta, medtem ko Eligio zboli in umre. V njegovih očeh na smrtni postelji, pravi pisatelj, je bil še vedno «sen nečesa«, ki ga niti smrt ni mogla uničiti. S svojim romanom je torej Pasolini hotel prikazati naivna, toda napeta prizadevanja mladih furlanskih ljudi v prvih Povojnih letih in njihovo pi-stopno odpovedanje vsem smelim mladostnim načrtom. Da je bil ta njegov namen, nam lasno izpričuje prav tako zaključni prizor ob Eligiovi smrtni po- stelji kot sam naslov knjige. Zal pa nikjer drugje ni opaziti, da je pisatelj hotel prikazati zlasti ta aspekt povojnega življenja v Furlaniji. Nikjer se namreč ne poglablja v duševnost svojih junakov. Opazuje jih od zunaj, kot jih lahko opazuje vsak turist, ki se ob praznikih mudi v kaki furlanski vasi in dobrohotno gleda vrvež okrog vaških plesišč ali prisluškuje pogovorom domačinov ob kozarcu pristnega vina. Skoraj nikjer ni nadalje slutiti, da se Pasolini res zavzema za usodo svojih oseb in da z njimi sočustvuje. Človek bi rekel, da ga iz čustvenih razlogov — pisateljeva mati je namreč Fur-JOSIP TAVČAR (Nadaljevanje na S. strani) čine, radi bi spali. Za izsušeno, pusto ravnino je zašlo sonce. Vozili smo se, ne da bi vedeli kod. Zbujali smo se iz nemirnega spanja ob zvokih tamburic, ljudstvo je praznovalo, v zveriženih vrstah so se vrstila kola na razsvetljenih trgih. Kakor v snu smo dojemali barve, iuči, petje, belino hiš ob cesti. Vse je drvelo mimo, strnjeno v živ, prešeren vrtiljak. V zgodnjem jutru smo od daleč zagledali prve bleščeče reklame glavnega mesta. ATENE Izstopili smo lačni in neprespani na univerzitetnem trgu A-ten. Šonca še ni' bilo, pod sivo nebo se je nad strehami vzdigoval ogromen kip boginje Atene s ščitom ob strani in operjeno čelado. Zgubljeno smo se ozirali o-krog. Cimprej bi radi prišli do campinga. Vpraševali smo zanj šoferje taksijev, ki so se nagnetli okrog avtobusa. Nihče ni nikoli slišal tega imena, nikomur se ni niti sanjalo, kaj bi to utegnilo biti. Živko je bil najbolj podjeten, vzel je svinčnik in narisal lep šotor z zastavico ob strani, šofer je še vedno nezavestno gledal, Živko je izgubljal potrpljenje, vzel je najbližji šotor, ga odvezal in pomolil pod nos šoferju, da ga je lahko ovohal. Kazalo je, da je to pomagalo, taksist nam je pokimal, zbasal je našo prtljago v svoj obširen avto in nas peljal. Zavil je okrog vogala, ustavil, izstopil m se ceremonialno postavil pred vrata; «City hotel!«. Gledali smo se, bili smo preveč presenečeni, da bi mogli govoriti. Živko se je prvi znašel, ploha besed v polomljeni angleščini, z medklici v vseh jezikih je padala na začudenega šoferja. Razumel ni niti besede, naenkrat se je obrnil in odšel po tolmača. Rdeči mesarski o-ni bilo nič boljše, zato so odšli po tolmača. Rdeča mesarski o-braz se je prikazal na okencu: «Parlate italiano?« Veselo smo se oddahnili, ker še nismo vedeli, da je to vsa njegova italijanščina. Živko je moral spet pokazati svoj narisani šotor. TATJANA URSICEVA (Nadaljevanje v torek) Predsednik Prosvetne zveze Ubald Vrabec čestita dirigentu Branetu Dem šarju no rekel, da je treba pač korakati vzporedno z razvojem, ki je plod želje in potreb večine. Ali je temu res tako? Ali moramo zares pustiti v nemar dejstvo počasnega a stalnega upadanja zanimanja za resnične glasbene vrednote. Mnenja smo da je naša dolžnost poseči v ta razkrojevalni proces ter nakazati zlasti mladim ljudem, ki jih veseli glasba tako pot, ki jim bo zopet vzbudila zanimanje za plemenito glasbo. Pri tem nočemo zabavno glasbo podcenjevati. Sa,i je tudi za kvalitetno izvajanje zabavne glasbe potreben temeljit in resen študij. Tudi na tem področju mora biti glasbeno šolstvo strokovni vodnik. S sistematično glasbeno vzgojo, z vključevanjem mladine v orkestralne in pevske ansamble bo šola Glasb. Matice tudi v bodočem šolskem letu skušala doprinesti čim močnejši delež k procvitu slovenske kul-turno-prosvetne dejavnosti tako v Trstu kakor na podeželju, kjer že nekaj let uspešno delujejo njene podružnice. O ustroju šole Glasbene Matice in načinu dela smo že ponovno pisali. Da je delovanje tega centralnega slovenskega glasbenega zavoda postavljeno na trdne temelje s perspektivo še močnejšega razvoja je jasno vsakomur, ki zasleduje njen razvoj in uspehe, ki pridejo do najprepričljivejšega izraza pri javnih šolskih prireditvah. Poleg individualnega pouka ki je seveda osnova vsakega resnega glasbenega šolstva pa polaga Glasbena Matica vedno večjo pozornost skupinskemu muziciranju Kateremu skuša pritegniti ne le svoje gojence marveč tudi druge mladince, ki jih veseli sodelovanje v pevskem zboru in orkestru. Orkester Glasbene Matice, ki združuje poleg nekaterih starejših glasbenih amaterjev, gojence višjih razredov je danes v Trstu že neobhodno potreben člen slovenske prosvetne dejavnosti. Ne samo strogo glasbene nastope marveč toliko drugih prireditev je omogočil njegov obstoj. Spomnimo se le nekaterih operetnih predstav, ki so našle najtoplejši odmev pri našem občinstvu. Pa ne samo kot spremljevalec, tudi kot samostojno koncertno telo se je ta orkester ponovno predstavil in to s kvaliteto, ki mu je omogočila dostop tudi v avditorije radijskih postaj v Tr stu in Kopru. Da ima sodelovanje v orkestru posebno tehten pomen za vzgojo bodočih orkestrašev ni treba posebej poudarjati. V širšem okviru slovenske problematike pa ima posebno važnost združevanje mladine v zborovskih ansamblih. V zadnjem času je bilo na tem področju nekaj napravljenega, vendar premalo. Ponekod se je uspešno zastavilo delo z otroškimi zbori katerega rezultat je bil lani mogočen skupen koncert s spremljavo orkestra. Vendar je — vsaj v Trstu samem — še vse premalo zanimanja za to plemenito glasbeno vzgojno panogo. Koliko je slovenskih staršev, ki bi mogli pošiljati otroke k skupinskemu petju. Saj je za malčka to vsekakor zdravo in lepo razvedrilo. Koliko slovenskih pesmi se bo naučil pri čemer se mu bo razvil posluh in morda vzbudilo zanimanje za glasbo na splošno. V tistih šolah, kjer se ne goji zborovsko petje bi bila dolžnost šolnikov, da bi v mladini vzbudili zanimanje za petje in jim svetovali vključitev v pevski zbor. Ne smemo pozabiti tudi da so prav otroški pevski zbori edino trdno jamstvo in jez proti usihanju zborovskega petja. Poleg otroških pevskih zborov bo letos šola Glasbene Matice ustanovila mladinski pevski zbor katerega odsotnost smo v Trstu prav močno pogrešali. Zanj pripravlja zanimiv in pester delovni načrt, (v katerega) bo vnesla nove prijeme, ki bodo prav gotovo simpatično sprejeti. Pogosto čujemo precej črnoglede glasove v zvezi s prosvetno glasbeno dejavnostjo. Prepričani pa smo da so ti glasovi osamljeni. Da je zanimanje za glasbo še vedno živo najbolje ilaže številen in spontan obisk koncerta pevskega zbora »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane pretekli četrtek na Stadionu. Problematika naše glasbe in še posebno glasbene vzgoje pa je seveda odvisna tudi od številnih drugih činiteljev v znatni meri tudi finančnih. Prepričani pa smo, da bomo tudi vsa tista vprašanja, ki se bodo pojavljala v teku dela zadovoljivo rešili. Pri tem pa pričakujemo, da nam bo občinstvo tudi v bodoče naklonjeno ter pripravljeno podpreti naše delovanje. Seveda bo moralo biti naše delo vedno na čim višjem strokovnem nivoju, ki je dane* za vsako kulturno prosvetno delovanje nujno. Nikoli ne smemo pozabiti koliko slovenskih skladateljev, koncertantov in znanstvenikov je na področju glasbe prispevala ravno Primorska. Zato je naša dolžnost, da vzgojinto mladi rod, ki bo častno zastopal slovensko glasbo na Tržaškem. RAZSTAVLJENI LOTUS Angleži pa so med vsemi narodi najbolj talentirani za mehaniko, zato so voditelji družbe Lotus Car prišli na misel, da bi pripravili posebne montažne pakete, v katerih bi bili vsi deli sodobnega avtomobila. Ideja je naletela na zelo ugoden sprejem, posebno še zato, ker so angleški avtomobilisti na ta način lahko komercialni direktor «Crvene zastave« Borislav Jovič sporočil predstavnikom tiska, da ne bo Učinki ropota Hrup in ropot imata zelo negativne učinke na živčni sistem, vendar ni moderne iznajdbe ki bi je ne spremljali kakšni neprijetni bolj ali manj močni zvoki. Se posebno nam s tem nagajajo avtomobili in motorji po mestu, kjer se ropot stopnjuje do najvišje meje, medtem ko ze vozniki tega ne zavedajo in zato ustrezno ne spreminjajo načina upravljanja svojih strojev. Pristojne oblasti so v raznih mestih napovedale hrupu vojno, vendar nimajo zato ustreznega orožja. Do srečno in originalno zamisli pa so prišli v Curihu. Tam so na najbolj važna križišča postavili posebne naprave, ki merijo jakost hrupa, in se tako vsak voznik lahko sam prepriča o nadlogi ubogih meščanov. * # # Odgovorni organi proučujejo omejitev hitrosti na državnih ce- Kratek sprehod po Helsinkih, prestolnici Finske Popolna enakopravnost dveh jezikov v demokratični FinsH le.t0.Ld°u atah tudi v Italiji. Do tega naj hi prišlo zaradi naglega naraščanja prometnih nezgod, ki so v zadnjih letih presegle najbolj pesi- memb v cenah, niti do znižanja niti do zvišanja cen. Nove olajšave v potrošniških kreditih za nakup avtomobilov (možnost na- cistična pričakovanja, kupa od 4 na 5 let) so spet spro- Uvedbo omejene hitrosti otež-stile prodalo. Po izjavi predstav- koča predvsem posebnost itali- nika «Crvene zastave« lahko janskega avtomobilskega parka, prihranili nekaj sto tisoč lir dav- vaa\ kupec ‘ak°i dobi vozi,° ki ga sestavljajo najbolj različna »Zastava« 750, čeprav tovarna vozila od najmanjše 500 do naj- nima teh vozil na zalogi. Za av- močnejših Ferrarijevih strojev, tomobile «Zastava» 1100 in 1300 To spravlja v zagato zakonodajne pa morajo kupci čakati več ted- forume, v kolikor je težko dolo- nov- y čiti hitrost, ki bi ustrezala vsem ----------- vozilom. Tako na primer 120 km ... .. ,. _ _ je lahko povsem varna meja za Avtomobilistično podjetje «0- močna vozila, ki zmorejo znat- PEL« je te dni proslavilo v me- no hitrejšo vožnjo, lahko naglo Coventrj’ Climax motor s skup- sfU Russelheim, stoletnico svoje- in povsem varno prehitevajo ter no prostornino 1216 cc. s kom- ga obstoja. Slavnosti so prisostvo- hitro izpraznijo križišča. Ista hi- presijskim razmerjem' 10:1 zrno- val(J n€rngke visoke civilne in po- ‘r°st Pa je skorajda blazna za ma- ka, v kolikor, v tem primeru, odpade davek na nakup avtomobilov in se plača le znatno manjši davek na avtomobilske dele. Slika nam pokaže razstavljeno vozilo Lotus »Elite«, tako kot ga razpošilja družba naročnikom. la ekonomična vozila. Teh problemov pa nimajo n. pr. v ZDA, lo znana tovarna že celo vrsto kjer je avtomobilistični park ze- litične osebnosti, čeprav je ta ze- let v rokah ameriškega kapitala in je danes le podfirma' družbe General Motors. lo izenačen in so lahko uvedli maksimalno hitrost na vseh državnih cestah. Zavarovanje za odvzem šoferske knjižice re maksimalno moč 76 KM pri 6100 obr/min. Stirindvajset ur dela je dovolj za montažo vozila, vsaj tako trdi družba, vendar čeprav bi delo trajalo še kako uro več, se po-sel še vedno splača, ker je prihranek pri nabavi precejšen. Lotus trenutno prodaja «v zaboju« tri modele svojih serijskih vozil: Super Seven, Elite in Elite special, cene pa so naslednje. serijska v zaboju S(evilo odvzetih vozniških do- drugo pogodbo, Super Seven 1.500.003 1.050 000 voljenj zara(ji prekrškov cestnih premijo 7000 lir letno in nudi Elite special 3.598.000 2.540.000 zakonov, se posebno v tem času pravico do 5000 lir dnevnice. 3 309 000 2.275.000 veča iz dneva v dan. Ta ukrep Zavarovanje ne velja v štirih ' prizadene posebno poklicne šo- primerih: če je voznik upravljal Tudi vi bi se rad; igrali s ta- {erje prndajalce, in ostale osebe vozilo v vinjenem stanju, če ni ko igračko, kaj ne? Vendarle na katerim je avt0mobil praktično nudil pomoči, če ni obnovil dovo- žalost bi pri tem le malo pri- delovno sredstvo. Odvzem jim ta- ljenja ali plačal takso, če je meri-štedili, ker ne bi bili pri nabavi ko voznjske knjižice onemogoča tem postal telesno ali duševno deležni takega znižanja davkev vsako delo in prjde,|o ob zaslu- nezmožen za upravljanje motor-kakor na Angleškem, in ravno zek fem ljudem bodo odslej da- nega vozila. lje priskočile na pomoč zavarovalne družbe. Milanska agencija neke zavarovalnice je že pripravila načrt in celo že vpjsala nekaj zavarovancev. Po tem načrtu ki predvideva pomanjkanje teh olajšav preprečuje, da bi angleški primer posnemale tudi ostale države. Obratno je zavarovanje veljavno tudi, če je voznik zakrivil največje prekrške, kot so lahko na pr. vožnja z nezasenčenimi lučmi pri srečanjih z drugimi Cene avtomobilov «Crvena zastava» nespremenjene poTrošnikd^raznesle* vesti,’“da" bo koHkcTnfte"nobenih statistik ljudeh, prišla do prepričanja, da znaša letna zavarovalnina 4000 lir vozili, prehitevanje na ovinkih, in daje pravico do 3000 tir dnev. njce za vso dobo odvzema vozniškega dovoljenja do maksimuma 180 dni. _ Premija 4000 lir ni visoka, a prinaša zdravstvena revija «Ste-družba, ki jo je določila brez thoscope« pisca obrazložujeta ka-med vsakršne utemeljene podlage, v ko sta s poskusi na živalih in vožnja na levi strani ceste itd. Znana ameriška farmakologa sta dokazala, da kava pojačuje efekte etilizma. V članku, ki .ga avtomobilov »Crvena na tem področju, si je prilastila kafein podaljšuje in krepi učin. Kragujevcu znižala pravico, da jo v prihodnjem letu ke alkohola. Zato je povsem navozil zlasti zaradi spremeni. Zavarovanec pa naj s pačna prejšnja navada, ko manišeea' povpraševanja na tr- 3000 lirami najame šoferja. Ker smo segali po skodelici močne žTšču pa tudi zaradi moderne pa so bili nekateri mnenja, da je kave z upanjem, da bo to .manj. ž u’ P hi „m»0n. -tono lir za poklicnega šoferja šalo in celo uničilo znake in u- tovarna zastava« v cene svojih vozil sms** s« jussr .srr. činke vinjenosti. Vsako poletje vabi ljudi, da za nekaj dni zapuste delo ter vsaj deloma uresničijo svoje sanje o spremembi življenja. Komur je le mogoče, gre rad v počitniške kraje in če mu zdravje in denarnica dovoljujeta, se rajši poda na krajše ali daljše potovanje. Na srečo mi zdravje dovoljuje marsikaj, kar pa denarnica ne zmore, ji pa priskoči na pomoč kaka ugodna priložnost, predvsem pa velika želja Po spoznavanju novih krajev in ljudi. Saj je menda nedopustno, da v dobi sputnikov komaj vemo za nekaj imen krajev in mest v svetu, poznamo pa le nekaj sosedov, sveta, ki je komaj nekaj kilometrov od našega doma, pa ne. Take in podobne misli so me tudi letos preganjale. Mladinski festival v Helsinkih mi je prišel kot nalašč ter me zvabil, da sem se podal v severne kraje ter si poleg mladinskega festivala ogledal še marsikaj zanimivega, ko me je potovalna žilica pripeljala celo do Leningrada, Moskve, Harkova in Budimpešte.. Da pa ne bom predolgovezen, začenjam kar po vrsti. Ko sem julija meseca odpotoval iz Trsta, si še nisem bil popolnoma na jasnem, če bom res obiskal poleg nekaj zapadnih držav tudi del ogromne dežele Rusije. Po štiridnevnem potovanju sem končno prispel v Helsinki, kjer me je poleg mladinskega festivala, o katerem sem že nekaj napisal, nestrpno zanimala tudi ta dežela, o kateri se mnogo piše in govori. Prebivalci so brez dvoma različni ne samo od nas, temveč čeprav jih je samo nekaj več kot 4 milijone, so različni tudi med seboj. Na -zahodnem delu Finske, živijo ljudje vi- PCM5T RSRHZANSM: ZVES1CEE ESSSSHt fašistov, ki je prodiral proti partizanskemu taboru. Fašisti so se razbežali, mnogo pa ji je obležalo. Toda v dolini jih je bilo še na tisoče. Komandant je zato odločil, da se ponoči prebijejo preko reke Kolpe. Partizani so na poti premagovali najtežje ovire Plazili so M po vodi in se celo morali potopiti pod žicami. Trudni, lačni in onemogli so vendar dosegli goščavo. Fopadall so po mehkem mahu, komandant pa je bedel nad njimi in mislil: «Na svoji zemlji, ki zanjo žrtvujemo vse, se moramo skrivati pred tujci. Toda vrnili se bomo!» šoke postave in plavih las, podobni v značaju, postavi, jeziku itd. prebivalcem, ki živijo na zahodni strani Baltskega morja — Švedom, Oni, ki živijo v srednjem delu Finske so nizke postave, čo- darsko zoperstaviti estonskemu mestu Talinninu, ki si je hotelo v tistem času prilastiti oblast nad Hanzo. Razvoj tega mesta kot ostalih mest v tistem času, so prekinile razne vojne, epidemije in požari. Sele 1809. leta, ko je postala Finska avtonomna vojvodina V Rusiji, je Helsinki postalo glavno mesto te dežele, ker je car videl, da je Turku, bivše glavno mesto, preveč oddaljeno od Rusije in seveda še precej politično nevarno, ker je preblizu Švedske. Tako je Helsinki poštal center političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Finske. Leta 1808. je požar uničil skoraj celo novo mlado mesto. Ta požar, ki lahko rečemo, da je bila sreča v nesreči, je dal vsemu prebivalstvu poguma, da si zgradi mesto znova, a ne več z lesenimi hišami, temveč lepe, moderne kamnite palače, hiše, vile in prekrasne parke in vrtove. Finci se imajo zahvaliti tedanjemu arhitektu Engelu in njegovemu asistentu Ehrenstroe-nu, ki sta tako dobro in skrbno pripravila načrte za zgraditev novega mesta, da je res sedaj eno izmed glavnih mest, ki je zgrajeno po najmodernejšem urbanističnem načrtu. Takoj po zadnji vojni so morali mesto razširiti ter zgraditi novi del mesta za 400.000 Fincev, ki so živeli v Kareliji, ker ie morala po mirovni pogodbi Finska to pokrajino odstopiti Rusiji. Bili so to kmetje, katere je država poslala po raznih krajih dežele, a 20 odstotkov je le prišlo v Helsinki in tu ostalo. Zaradi tega je postala velika stanovanjska kriza, ki je primorala državo, da je izdala nov zakon, s katerim je odločila, koliko kvadratnih metrov mora imeti vsaka oseba razpolago nje.Na srečo so ti časi *e tJn in Helsinki, kakor tud' jSj« mesta te dežele, so stanov krizo že prebolela. , ulici * I Najlepša in največja -e3B Helsinkih je Mannerheinu^, | Mannerhaimvvaegen tako Spomenik delavcem . liudst' I kega vodje finskega „ik I maršala barona Karla ,.„uari' | heima, ki je umrl 1951, leta v Švici. Njeg°'[“' šfl so prepeljali v domov ^ [ ste opazili, smo v za ■jafl1’* 1 stavku napisali ulic® v ■ ■ heim dvakrat, in sice ^ skem jeziku «lntie» >n ki1.,-skem jeziku «Waegen ^ :• 1 bakrat pomeni u'’ca'.-zjkl skem sta dva uradna 1 -n> Ijj ščina in švedščina. *e fjns 1 cev, t. j. 89 odst. jezik, medtem ko SoV°^I,ak,,' ipise v uucii j— l | uradih in trgovina Za festival svečano okrašeno mesto vori v obeh jezikih. se u . (Krasen primer, kak,°.erna ul vajati sožitje med rodoma, tam kjer dc -j s,|(| ni le puhla fraza. Ob ^ sv®JI se pogosto spomnil " t k) J domače, tržaške ra*p? w(j t*.,| mi Slovenci predstavi) fH>'| manjšino, ki se ji ft>rr^tičn° <1 sikaj priznava, Pra.j-u k°|-l nam se tako na so<*1Si0h vam 1 S} _ terinhjeSbolj^dp*„&; čite. Prijetna vabila- .j^i , nem delu važni PT pe* prihodnost. Srečni o< Zanimivo pismo. KOZOROp / otfUr 12. do 20. •> r8*5 se vam.nV‘ je v srcn‘h-,e 0*%\t Spoznali b,)Snf! s^e- ki vam bp všeč, r biti nsetrpni. V p°k 0vi(e’ lu boste naleteli rja vas bodo prestrašil0- j /' VODNAR J^pri do 19. 2.) It 0 van obisk d',aW se, s katero ,po'. redite vS* Uif.y vprašanja. Zvezde s I tako za srčne km dpn'jj, stvari. Izredno p'sl!l da. Telegram in dalj- (J RIBI 2 20- 3-> ZelolzVi V ¥J jateljatv** / mislite v*» vef;,|c» morda se skriva kaJ z,««,jH poslovnem življenj«, p« r tedna nekaj teJaV, pre boste s prizadevno- > gali. Maksove dogodivščine 2. septembra 1962 neviuk v-j—j—— p FsniSPsif m sbiiv / aV isflVf^sl = I ■—JftaV .. ^ j■ Sl)%Qil rt liBiiliiMS \f.|Xv:v;;.*.;.;.;.;.;.;.v.;I;r;X;!;!;X:X;. ::::::::::r:;:-:-:-:-:-:-:::::::::v:: vlvlvli iiSSS?’:"'" TEDEN stroški močno povečali. Predvideva se tudi obsežna proda- rw * HvoicuiU!? SO Se- M-ttvo ; s katastrofalne za S m0r‘" živinorejo. Kme-[ sena ■0 7aradi pomanj-r Pod ln 111:1716 prodajati t treti Cen°. vinogradni-§0 p*Polno uničenje, v mnr h Požarov gre 1)1 t^_one, v mestu in ^'i i c’ v mestu in I ^anii, 2a®'ti okolici zače-L% *ati vode. 2e da-fjo, h, P p Površni cenitvi i lflH in J? škoda več mi-r Oo Ni Se z naj večjo ltmetif«Vja vprašanje Ki 3oslMtlJ.stvu. Toda o-7 n‘so ukrenile še 1 Ipn znhtSedai -ie vse sa' HFIsi-ih „ht6vah strokovnih s«stn«5ej ni> zato pa se t'ta I . tržaški občinski Somiterega seji Je v .torofo, K za računovod-,1%,.° -štiriletni dejav- 4?ie«oveJaa takse in dav Poročila je bi | K! v g’“a le občmska u Strtem po -l'h‘0tikLimela 1-617.000.000 '&nT0v od rjent ta'jSuša— Nl to sicer |%„ eana, temveč mese- | videva se uicu oosezna pruua-1% n, P°nianjkanja dežja | ja goveje živine. Zaradi tega N 1917 Pašem nodročju že se bo kmečko prebivalstvo nuj-• ie ji ln posledice so se- no zateklo v industrijo in dru-t »ati«« i...— - • ge dejavnosti, kar pomeni, da se bo”še bolj povečalo povpraševanje po novih delovnih mestih, katerih število je omejeno navkljub številnim podjetjem, ki so nastala na področju proste cone. Da bi se pravočasno preprečile te in druge posledice, ki jih skoraj še ne moremo predvidevati, je neobhodno potrebno, da oblasti v najrazličnejših oblikah priskočijo oškodovancem na nomoč. Odpišejo naj jim davke, odgodijo plačilo dolgov, preskrbijo naj jih s krmo, skratka, sprejmejo naj vse tiste ukrepe, ki jim bodo olaišali življenje na zem lji no tej katastrofalni nesreči. Nekai novosti ie bilo tudi v sindikalnem življenju. Predvsem moramo omeniti prekinitev stavke gradbenih delavcev in šoferjev podjetja Ribi, ker so se v Rimu začela pogajanja v zvezi z zahtevami, ki so jih sprožile sindikalne organizacije omenjenih dveh kategorij. 2e nekaj dni kasne-! je pa se je sindikalni položaj i znova zaostril, ker so delodajalci trmasto vztrajali na stališčih, ki so bila za sindikate nesprejemljiva. Zaradi tega so gradbeni delavci tudi proglasili novo štiridnevno stavko. NE ZANEMARJAJMO TAKO VAŽNEGA PROBLEMA Dogodki V slikali Že zdaj se je treba pripraviti na organizacijo strokovnih tečajev Dolžnost kmetijskega nadzorništva in pokrajinskega odbora za strokovno izobrazbo - Potrebno je sodelovanje strokovnjakov Kmetijske zadruge in prosvetnih društev poročila je bi-.„.7- ie občinska u- i04rn,imela 1-617.000.000 ,1 Sem °d raznih dav-% ,f* S6 je dohodek le Da . • dohodek od j znižal. U gvih iz 0bčino se je -L? Im Jr1 občinskih voli-občin° se je ** U n<®Uradn' virov, da Pijana nov- Občin- Šolska vrata se spet odpirajo in začetek novega šolskega leta je pred nami. Te dni so na vrsti dijaki, ki imajo popravne izpite, čez dva tedna pa se bodo začeli zrelostni izpiti v jesenskem roku. Ne bomo zdaj tu pisali o vprašanju našega šolstva, pač pa se moramo ob tej priložnosti povrniti k zadevi, o kateri smo sicer že večkrat pisali, a je še vedno nujna in nerešena. Mislimo namreč na strokovno izobrazbo naše kmečke mladine in kmetov. Zdaj imamo na kmetih polne roke dela in skrbi ter si zaradi tega prav gotovo nihče ne misli, da bi zdaj prirejali po vaseh strokovne tečaje. Prav zdaj pa je treba na to stvar misliti in se pripraviti, da se bo s tečaji lahko začelo, ko bodo kmetje v jesenskih in zimskih dneh imeli več časa na razpolago. Razne strokovne in prosvetne organizacije ter uradne ustanove, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in imajo dolžnost, da nudijo kmetu potrebno strokovno izobrazbo, morajo zdaj pri- praviti načrte in program za razne tečaje, dobiti morajo sredst. va in predavatelje, da se bodo tečaji lahko začeli pravočasno. O potrebi strokovnega znanja smo si na jasnem. Prav tako je očitno, da .si naši kmetje želijo novega znanja. Kljub temu pa moramo žal ugotoviti, da na tem področju še zelo zaostajamo. Tečaji in predavanja .so redki, strokovne 'literature po naših vaseh pa je še vedno premalo. Odgovorni krogi, ki so na oblasti, podpirajo pretežno le tečaje v italijanščini, neka italjanska orga žili in posredovali, da bi cesto nja ob luknji, kupi smeti in raz-vendarle popravili. Toda lastnik | nega materiala. V vročih dneh kamnoloma noče o tem nič slišati, j smrad, v deževnem vremenu pa čeprav se cesta največ kvari prav i luže. Prava sreča, da si ni se zaradi težkih kamionov tega pod- | kakšna priletna ženska polomila jetja. Kar se tiče praha, pa se noge. Take poti v vasi, ki je zelo podjetje ne briga, da bi vedno i blizu mesta, delajo sramoto občin-skrbelo vsaj za škropljenje ceste j ski upravi. ir- materiala, ki ga prevažajo k a- Verjetno pridejo v našo vas tu- ni,oni To delajo le od časa do ča- j di občinski upravitelji in župan; sa. To se je zgodilo tudi takoj do | to je vendar njihova dolžnost. Pa eksploziji omenjene mine, ko se je pričakoval prihod komisije. Ponovno se obračamo na občino, naj bi na en ali drugi način poskrbela, da se cesta temeljito po- njansci-ni, neita uaijansna -------- - - - nizacija pa prireja tečaje po ne- 1 pravi in da se podjetje prisili, a katerih vaseh, toda z očitnim namenom, da bi na ta način pripomogla k poitalijančevanju slovenskega kmečkega življa. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, ki nista deležni nobene uradne podpore, se sicer trudita, da bi prirejali tečaje in predavanja, toda s svojimi sredstvi ne moreta zadostiti potrebam. Lahko bi mnogo več napravili, če bi nesebično sodelovali kn>7,: ^0V' OW'ln' razni strokovnjaki s sodelovanjem ^emisija Že pri- ............................................................................. Kmetijske zadruge in prosvetnih 'luje volilne sez- ________________.g.... društev Predvsem Da Dričakuie- |WS2»«le volilne ^ VPlSahih2nr0vila, da je «<»-Flbterimi ^u'207 volivcev, L \ 0!h bo prvič vo- bilegistrirae(m P°dročju je (,► IHS? s« i« i sporazum, s t f r?,1 »nii, i al sP°r med i Ps1u*k lokalov in nji' le po drugi GB LETOŠNJI HUBI SUSI Nekaj nasvetov živinorejcem društev. Predvsem pa pričakujemo, da se bosta za tečaje in predavanja, ki morajo biti za sloven-1 ske kmete v slovenščini, letos I bolj zavzeli kmetijsko nadzorni-I štvo in pokrajinski odbor za stro-| kovno izobrazbo. bo storilo vse, kar je treba, proti neznosnemu prahu. BAZOVICA Naša vas je precej obsežna in skoraj že spada v predmestje, meščani pa radi prihajajo k nam zlasti v vročih dneh. Promet po vasi je živahen, a ne samo po glavni cesti, ker imajo mnogi vaščani svoja vozila.^ Cesta po spodnjem delu vasi je asfaltirana in lepo urejena, čeprav je v nekaterih krajih preozka. notranjost naj le pridejo v notranjost vasi, v gornjo vas, in naj gredo peš po teh poteh. Rekli smo, da tujci običajno ne pridejo v ta predel vasi, včasih pa le morajo po stranskih poteh, da se izognejo avtobusom in tovornikom, ki vozijo po cesti Bazovica—Opčine. Pričakujemo, da bo občinska u-prava čimprej ukrenila vse potrebno, da se asfaltirajo vse poti po vasi in da se uredi kanalizacija, ker je sedanje stanje nevzdržno. Dolinska občinska uprava J« zgradila več takih avtobusnih čakalnic. Na sliki vidimo novo avtobusno čakalnico pod Krogljami BORŠT Preteklo soboto smo pokopali 78-letnega domačina Lovrenca Kosmača, po domače »Kohetovga*. Na zadnji poti ga je spremila velika množica, ki je tako hotela počastiti spomin pridnega in skrb- po drugi lb'nikovUU.a včeraj stav' . — 'ucioj oiav ’v v bolnišnicah. V Letošnja huda suša je spravila j naše kmetovalce v hude škripce. | Ne vedo, kako bodo prekrmili ži-PPMm,-'« Se V ~y»»iisuiiiaiu. v vino čez zimo s skromnimi zalo-»'K* p°gain • ° nadaUeva- gami sena in detelje, ki jih imn-1 flela,, med Pred- jo na skednjih. Otave skoro ni bi-,,r ‘avcev in inter- VVJ^.etftben ln razvese-v našem kulturni Z hastoJ6 Predstavljal Pevskega zbo- Naša dolžnost je, da jim tozadevno svetujemo. Predvsem naj spravijo vso krompir.ievico in fi- Primerno je tudi, da se v pričakovanju dežja poseje dobro pognojena njiva s hibridno koruzo. V ta namen naj uporabljajo hibridno koruzo sorte «mielmais», ki bo dala približno 600 stotov pit-nika na ha. Hibridna koruza sorte «mielmais» raste hitreje kot ostale in je istočasno tudi bolj sladka, zaradi česar gre živini bolj BOLJtmC i „7<>(lo!vb akademikov ■»> * E.T kakor tudi dru« .lam. . .l.„t. Kar ra,ta bolj hitro, uta,-na skednje za čas, ko jim bo | ne eventualno dorasti pred —- Tujcu, ki ne gre v notranjost vasi, se zdi, da so vse poti take, ča-, .... ----- . - - ka pa ga grenko presenečenje, če nega gospodarja, zavednega Slo-gre v gornji del vasi. Prizadeti ni- ! venca in zvestega citatelja sloven-so tujci, ki tu ne stanujejo, pač skega časopisja ter očeta poznane-pa vaščani, ki imajo v tem pre- g c župnika v Ricmanjih Angela delu svoje hiše. Poti so tu v obup- Kosmača. Bil je že dalj časa bolan nem stanju, občina pa se za proš- ter je umrl pretekli četrtek v tr- --------- nje in pritožbe vaščanov sploh ne i žaški bolnišnici. Vsem svojcem na- Prejšnjo nedeljo smo pisali o iz- | ^eni. Po poteh je kamenje, luk-1 še iskreno sožalje! redno močni mini v boljunskem i------------------------------------------------ kamnolomu, ki je posejala daleč I naokoli velike skale. Danes pa sej oglašamo v zvezi s cesto, ki se od glavne ceste «pri žandarjih. odcepi proti Jami in Jeplenci, in no J kateri vozijo polni kamioni kam-1 PROSEK i0 Pa Povratku iz r«NV- 2bn dosegel odlično i'f.pti°r, .Je s svojim / polno dvo- 'rK D»0{arafV’ katere je do-p*l\i vS sv°jim kras' Pdl jli v a Dražena želja, t lojnih Pogosteje . ssf ^ i -čS HI i Naša mladina, ki se zaveda svoje, povpraševanje po cvetju Zelo, je dolžnosti do naše napredne stva- ' razveseljivo, da smo v domačinu jw ' .. J lem poapirajo ------- — . ^anj lSoko kvalitet- Adijem prej5nji te' J.«k prJu^ Pisati o ne-Po es^cah sedanje Pied u11 razmer, ki smeti na Goda se k temu oceni armak naj jih spravijo, jetno. uspeli. • Primerno stolčene in osoljene bo-j Vsekakor naj se naši kme .je do pozimi pomešali med nekoliko v sedanjem položaju ne zbegajo otrobi in jih pokladali živini. | in če je le mogoče naj živine ne »• -f ”i.s 5Z 2S«S. ST. *• kier običajno živine ne pasejo. bini.ic ....n-u,. w......... .....sem po tržaških in slovenskih valci v bližnjih hišah morajo tudi | ki-ajiPi preko meje. Pravkar je v tej neznosni vročini zapirati ok- j napravji ;ziet na Gorenjsko (Bled, na, ker kamioni in druga vozila I siap Savice, Bohinj) Povsod jih dvigajo velik prah, katerega so v mis]i spremljamo in jim želimo polna stanovanja. Pa tudi veter, i mnogo uspeha in zabave, ki te dni stalno pihlja, dviga ce-1 ------„i„„u Orlu dobili mladega, naprednega in nadarjenega vrtnarja, ki se je z vso vnemo, vztrajnostjo in ljubeznijo lotil te stroke. Razen poljskega vrtnarstva na kakih 800 kv. m goji vsakovrstne cvetice v modernem cvetličnjaku, ki si ga je viedno ogledati. Podjetnemu mladeniču moramo čestitati, prepričani na njegov uspeh. Zaradi suše je seveda hudo pomanjkanje vode in perice morajo spet Prati perilo ob potokih, kakor vidimo na sliki, ki Je bila posneta med Dolino ln Boljuncem N £«ui55 ■ t£Vemo - mn n jk0 katastrafP1 so nam‘ i natke S \bad 2t.7ofalna, da se I ljuljk i'Hi L"1!1«1 resno raz- oSknH-, da uanlav' t i Mrin ,anJe hrano za ka^or tudi uni* K ?roh0li P°vr^nin6-UJM. ki bavPredvsem s Kitilo b 130 to sta-, bodQ PPzimi in spo-llhJeči v m°rali kmetje % t Jep' da bi bili , ki 1 iesen5^Vam, ki bodo fc$lotrPLUdičev posel, da j vetrovnega in toplega dneva. Son- \iSiNa Javrtela lndl Th , »eter P°sel>ej k. (j^šzil il’ kot se i« °n n s tern ou n.ansi®n.«*i severne strani, J ohladitev vročini učinkuje poživljajoče, Ker je hladen in prežet s kisikom, saj prihaja s celine — z Plsok?^ £1"' nin in gozdov ter hladnejših Jeraje® Ce tamkaj poleti se dežuje in se zaradi tega zrak shladi ter ,\SoTe in največkrat ce‘(toplota) namreč pospeši «.^^ tudi težjt. Lit ‘J nrha nad V,pa-1 pen je vode iz perila, veter pa hla- s tem tudi zp „„„ kji« * te,*eueroPzhoda. Koli- pe sproti odnaša. P Lxr(1,,?anr„resnice- oziroma. ' ” ' ----- tn nratj! pe-t!!*! . 0 0 tem nekaj /kV' "jem ^edelstt: ^ I, f je i_U Potopa .Nf^iNdko - |S>. ZN 0b7«ča to kra-I L Veikr V.eter dela pre-D ,kiUtneat — npr. letos kNt0? dan' En° “ro bur- K 'N stari’lOČeaa s°nc„, P ' k 0 Po?« draški očanci kSrC^#.'!.«*‘fe«lnih za- , jem pa zavzame perilo večjo por 1 k zr(lk v „jjfino> hladnejši po se p šino. T udi tekočina . semkaj na njegovo mesto, in to *ene“ £|2di^ m«jh«rpoprlino f gladino j I v obliki manjšepa ali pečjepa I1 i1, Zi v*QkdN s° l’,n d°- h* N bilo”’,! skušnje p k t 0l>az,(| ln ni niti da- • X> ,>e,ru 'i "ko ',e mokra rt C* n,radihltro •»«š, w It tir, Vrh ,; UDenejo. Ta ' ,\\Nn soN h,treP’- če L«. I Ho T e' Tn »i|f.1,hio n,, tenia primero s. 0fll«di ** 3ed■ reclmo VNsi, hrani' J° Pihomo in , ^Ninin nJ*n° povr- , CNffpiSu)' k’ • nn ----- po volji, recimo v loncu, v plitki posodi (skledi, krožniku ie.), a 2 pečjo popršino. To pomeni, da ena in ista tekočina se ohladi, oziroma shlapi (spuhti) P rej. če je na večji površini. To opravilo pa 01 moplo dobro služiti kmetooanju saj se ujema s praptlom o umnem (naprednem) kmetovanju, ki se plast: Ne v širino ampak v globino! Hočemo reči, da se z globokim obdelovanjem ne le rast linam bolje streže tn od njih razmero ma peč dobi, ampak se „ j rastline bolje upirajo suši in škod si naj• Ijivim posledicam vetrov. Zemljak trdi, da je veter samo v škodo. V glavnem to drži, ker „ fpuhlno Ponršin, n'»o „ ' Tako nastal, na-povzro- hlapi v na- manjšega ali vetra (burje). Vsako tako kroženje zraka povzroča sušenje zemlje in to tembolj če pritisne še vročina. \ Takih vročih in vetrovnih dni je bilo P letošnjem juliju in avgustu precej. Kar ni napravila pročina, je dopolnil veter. Oba sta dosegla, da je zemlja zlasti v drugi polovici avgusta povsem onemogla, ker sta ji skoro docela izpila vlago. Merilo za to so osušeni listi gozdnih dreves. Burja se ne da tako lahko u-krotiti. Kjer so goline. tam ima »mlade*. Dokler so tod tn drugod še bili visoki gozdovi, močnih vetrov in bilo Cim bolj pa so les številu poslovili od pokojneg3 Frankota. Tretjega vaščana smo pokopali v četrtek. Nadalin Cač ni imel še 19 let, ko nas je za vedno zapustil. Njega je napadla huda in zavratna bolezen, ki ne prizanese nikomur. Tudi on je bil iz dobre in zavedne družine. Bil je mirnega značaja in zelo marljiv. Delal jc- več let kot trgovski pomočnik, po delu pa je vedno rad kaj pomagal na vrtu. Tudi naš »Primorski* je rad prijel v roke in ga z veseljem bral. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pričal njegov pogreb. Marsikatero oko je bilo solzno, ko smo se poslavljali od preranega groba, ki je bil ves v cvetju in vencih. V petek ponoči pa nas je za vedno zapustil 70-letni Karel Su-dič, ki ga bomo spremili danes na zadnji poti. Pokojnik je bil zaveden in napreden Slovenec ter oče padlega borca. Vedno se je zanimal za dogodke po svetu in pri nas ter je bil naročnik našega dnevnika odkar je začel izhajati. Vsem dragim pokojnikom naj bo lahka domača gruda; prizadetim svojcem in sorodnikom pa izreka-mo globoko sožalje. se, «« — ------- družna gostilna zaznamovala večji gospodarski uspeh, saj kaže, da bo novi gostilničar mož na mestu. Tudi kletar je nov. Upamo, da bomo v bodoče pili v tem obratu več domačega pristnega vina kot je to v smislu zadružnih pravil. Mnogo lanskega vinskega pridelka so vinogradniki stočill na osmicah (šestih). Sicer drži, da so gospodarji zadovoljni tudi s tem spečanjem vina, ker to sode zelo naglo sprazni (celo do 5 hi na dan). Ce so letos močno prizadeti kmetje, ni tako z našimi vrtnarji. Rešila sta jih voda in veliko Več kot mesec dni je od tega, ko so v naši vasi zaprli javno pralnico, ker je bilo treba popraviti vodovodno napeljavo. Do sedaj pa nismo videli, da bi začeli s kakršnim koli popravljanjem. Pralnica je v veliko žalost domačih gospodinj, še vedno zaprta. Cesto, ki vodi skozi našo vas, so pred časom sicer popravili, niso je asfaltirali, tako da je sedaj zelo prašna ter se domačini zaradi tega upravičeno razburjamo. Tudi cesta, ki pelje v Dolino in Trst je v slabem stanju ter je tudi zelo nevarna, saj se je na njej zgodilo že več nesreč. Predvsem je cesta slaba od vasi do križpota, vožnja po njej pa je zaradi številnih lukenj, res nevarna. Preteklo nedeljo, na praznik vaškega patrona sv. Jerneja, so domačini pripeljali pred cerkev vsa vozila, ki jih je nato župnik blagoslovil. V avgustu smo imeli v vasi kar tri poroke. To je bil za našo vas velik dogodek, saj se ne primeri vedno, da bi imeli v enem mesecu toliko porok. Čeprav z zamudo, voščimo vsem novoporočencem obilo zdravja in sreče v zakonskem življenju. Tudi Prebeneg je končno dobil čedno gostišče s prenočišči. Domačin Sandro Kozina je po svojem načrtu preuredil hišo^ v kateri Je lepa gostilna, sobe za goste pa bodo v kratkem dokončali PREČNIK Dokler je bila pot £empolaj-l— kot vidimo — bolj na deželi Prečnik-Mavhinje občinska in je kot v mestu. To velja zlasti za služila le krajevni potrebi, smo sadje in zelenjavo, ki je večkrat so zanj" koristi vetra. npr. naglo trebili osušuje premokre zemlje, tru»e. | raščah. Edino temelju stelje ie., manj pomembne. Ve- ter večkrat koristi, ker odnaša preveliko vlago in škodljive bacile ter uničuje plesm. Naj veje lev drugih (severnih severovzhod, n ih) im naših krajev h, ro ujmo preprečila, oziroma njen Učinek ublažila. Nadalin Cač uživali v vasi mir in bili na Poti sigurni. Res ni bil« ta pot takrat v tako dobrem stanju, a to zboljšanje služi pretežno tujim vozilom, ki se glavnim cestam zaradi natrpanosti vozil radi izognejo. Prenekatera drvijo skozi našo vas kot bi bežala pred smrtjo. Je to neka vrsto zločinske vožnje, ker spravlja v nevarnost voznika in druge ljudi. Prečnik je delavska vas, a se ukvarja tudi s kmetovanjem. Letos žal, zelo neuspešno kot malo-katero leto, čeprav smo ukrenili, kar smo mogli, da bi čimveč izvabili iz svoje precej skope zem-*ie. Ta zna biti za trud hvaležna in celo zelo hvaležna, a le če 36 v času rasti v enem aržetu ^oča, v drugem suša. Letos pa ie Prvi aržet odpovedal in sušo j .Podpiral še veter. To pomeni zla-1 sti v naših razmerah skoro praz- i "e senike, prazne kašče in kot kaže tudi votle sode. Na srečo j J11 brezposelnosti in si naše de-' . vPe moči nekaj prislužijo, da ‘majo hiše »za sproti*. Ni več to-lik°. ker draginja raste, in sicei za 40 in več odstotkov dražje. Kmetje ii Padrič so te dni kupili od pivovarne Dreher večjo količi, no pivovarniškega d rož Ja za krmo V četrtek so na Katlnarj pokopali Nadalina Čača, starega komaj 19let, ki J« po hud. bolezni umrl v tržaški bolnišnici 1 Pnuiorsfci dnevnik’ — 6 Vreme včeraj: najvišja temperatura 29.6, najnižja 22.3, ob 19. uri 24.8; zračni tlak 1017.1 raste, veter 23 km severovzhodnik, vlage 38 odst., nebo 2 desetini pooblače-no, morje razg'bano, temperatura morja 22.2 stopinje. šiški ne vii Danes. NEDELJA, 2. Stefan zJton, Sonce vzide ob 6.26 in j pit* 18.43. Dolžina dneva vzide ob 8.25 in zatone n(e0l6ri Jutri PONEDELJEK, 3. Dora ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA BOLNIŠNIC POD FAŠISTIČNIM SVINCEM Dobro uspela stavka zdravnikov v bolnišnicah POČASTITEV SPOMINA BAZOVIŠKIH JUNAKOV 20-Ictnica smrti Vide Prcgarčcvc Šolske vesti Poskrbljeno je bilo za zdravniško pomoč v nujnih primerih ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV Vsedržavna stavka zdravnikov, zaposlenih v bolnišnicah, je tudi v Trstu zelo dobro uspela. Tu se je stavka tikala okrog 150 zdravnikov, to je v vseh bolnišnicah razen v umobolnici. Stavke so bili oproščeni samo primariji raznih oddelkov in en asistent, tako da je bila zagotovljena zdravniška pomoč v nujnih primerih. Stavko je napovedal CIMO (italijanski odbor zdravnikov v bolnišnicah), ker niso oblasti doslej upoštevale zahtev zdravnikov. Tudi zadnii razgovor, ki so ga imeli predstavniki odbora z ministrom za zdravstvo Jarvolinom, ni privedel do nobenega sporazuma. Zdravniki zahtevajo predvsem izboljšanje položaja v bolnišnicah, njihovo modernizacijo, boljšo opremo in instrumente, izboljšanje delovnih odnosov in jamstva za uspešno opravljanje zdravniškega poklica v bolnišnicah. Za ureditev raznih vprašanj bi morali izglasovati poseben zakon o bolnišnicah. Ce pa to ni mogoče, zahtevajo zdravniki, da se izda vsaj začasen zakon, ki nai J®" ži najbolj nujna vprašanja. CIMO je že napovedal novo stavko, ki bo 7. in 8. t.m., če ne bo vlada pokazala razumevanja za zahteve zdravnikov. Vsekakor pa bodo te dni v Rimu novi razgovori med predstavniki vladnih oblasti in zdravnikov. Pri nezgodi si je Musitelli verjetno zlomil zgornjo čeljust, se pobil po zatilniku in po rokah. Poleg tega je tudi krvavel iz levega ušesa. V bolnišnici se bo moral zdraviti približno 40 dni. Obisk podtajnika Ariosta javlja, da bo na obletnico ustrelitve bazoviških junakov, dne 6. septembra t. 1. ob 17.30 polaganje vencev na grob na pokopališču pri Sv. Ani V Mavhinjah predavanje o bazoviških junakih Včeraj je prišel na kratek obisk v Trst podtajnik ministrstva notranjih zadev Ariosto. Ob 12.30 je prišel z avtom iz Benetk in se na prefekturi sestal z vladnim generalnim komisarjem dr. Maržo. Skupno z njim je odšel ob 15.30 na sedež PSDI v Ul. sv. Frančiška, kjer so ga sprejeli člani vodstva. Proti večeru je odpotoval iz Trsta. V Trst se bo vrnil prve dni oktobra in bo ostal tu nekaj dni. V nedeljo, 9. septembra ob 15.30 pa bo pri spomeniku na strelišču pri Bazovici PROSLAVA S POLAGANJEM VENCEV z govori in sodelovanjem pevskih zborov iz Bazovice in Padrič V petek je bila v tovarni Saturnus v Ljubljani svečana proslava 20-letnice junaške smrti Vide Pregare, ki so jo fašisti ustrelili 31. avgusta 1942 na dvorišču omenjene tovarne, kjer je bila zaposlena ket uradnica in je delo- ..............................................................................m... vala kot aktivistka OF, Proslave _ .-_ _so se udeležili vsi delavci, delav- REFERENDm POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE Lepota krajev in vljudnost ljudi sta najbolj ugajala tujini turistom Pritožbe zaradi pomanjkanja prireditev in obalnih potovanj z ladjami Sinoči je bilo na pobudo Mladinske iniciative v prosvetnem društvu «Grrnada» v Mavhinjah pre. davanje o bazoviških Junakih. Tajnik MI Vito Svetina je pozorno poslušajočim številnim mladincem in mladinkam orisal tedanje razdobje, petek procesa in junaško smrt bazoviških Junakov. V ponedeljek se vrne Marconijcva «EIettra» V ponedeljek se bo vrnila iz Zadra v Trst Marconijeva ladja »Elettra«, na kateri je znanstvenik napravil svoje prve poskuse z. brezžičnim brzojavom. Ladjo je -18. septembra 1944 potopilo angleško torpedno letalo 4 km južno od Zadra in so jo včeraj do kraja potegnili na površje, danes pa začne svojo pot proti Trstu in kasneje proti Rimu, kjer jo bodo postavili na jezerce na področju EUR. »Elettra* je namreč važen zgodovinski ostanek Avto se je prevrnil in treščil v drugega Lino Musitelli, 33-letni radioteh. nik iz Ul. Concordia 6, se je včeraj zjutraj peljal z avtom proti Birkovljam. V bližini občinskega avtoparka mu je vozilo zdrsnilo na tramvajskih tračnicah, zavilo na levo, se prekucnilo in nato nadaljevalo pot proti desni strani, k er je treščilo v avto Fiat 1100 TS 37855, ki ga je bil tam parkiral 34-letni Bruno Giona iz Ul. Lorenzetti 28.* Pokrajinska turistična ustanova je izdala snopič, ki vsebuje rezultate drugega referenduma med gosti gostinskih obratov na tržaški rivieri v lanskem poletju. U-stanova je že priredila podoben referendum leto prej. Njen namen je bil ugotoviti, kaj turiste najbolj privablja k nam, s čim so najbolj zadovoljni in kaj jim ni ugajalo. Na podlagi odgovorov lahko pripravi ustanova tudi program raznih poletnih prireditev, hkrati pa priporoči gostinskim o-bratom razna izboljšanja. Pri tem referendumu je porabila ustanova sistem razdelitve vprašalnih pol raznim hotelom, ki so jih potem izročili svojim gostom; ti pa so jih nato dali na pošto, saj so bili obrazci že v ovojih z znamkami. Vendar se u-stanova pritožuje, da niso hoteli pri tem sodelovati vsi hoteli in gostišča, češ da niso marali nadlegovati gostov. Ustanova je prejela skupno 745 odgovorov, pri čemer prednjačijo tuji turisti pred italijanskimi. Pri tem so se odzvali v največjem številu turisti med 25. in 50. letom starosti. Po kategorijah hotelov je prišlo največ odgovorov iz hotelov druge kategorije, najmanj pa iz četrte. Gostje so iz raznih slojev, vendar pa je med njimi v veliki večini meščanski sloj. Iz odgovorov se tudi vidi, da med turisti prevladujejo mladi ljudje in ljudje srednjih let, to je 70 odstotkov jih je mlajših od 50 let; kar 54 odstotkov jih je prišlo z lastnimi vozili. Nadalje prevladujejo med njimi izobraženci, saj jih je imelo 76 odstotkov ali doktorat ali diplomo. Iz odgovorov je tudi razvidno, da je 62 odstotkov turistov potovalo in bivalo tu z družino ter da jih je več kot tri četrt izrabilo dopust za počitek in za razvedrilo. Mnogi, zlasti tujci, so prišli k nam zaradi morja in naravnih lepot naše obale, nekaj jih je privedla tudi želja po dobri in slastni kuhinji. Večina turistov pravi, da se pri nas zelo dobro počuti zaradi prijaznosti ljudi in zaradi ugodnega zemljepisnega položaja Trsta, vendar pa se cesto pritožujejo, da ni zlasti ponoči pravega miru, kar jim moti počitek. Pritožujejo se tudi. da je premalo prireditev in potovanj z obalnimi ladjami. Kar se tiče bivanja pri nas, je 15 odstotkov odgovorilo, da nameravajo ostati tu manj kot dva dni, 26 odstotkov od dveh do treh dni, 31 odst. manj kot en teden in 25 odst. več kot en teden. Glede cen je 86 odst. turistov, odgovorilo, da se jim ne zdijo previsoke, vendar so poudarili, da so bili bolj zadovoljni s cenami prenočišč kot s cenami obedov. Skoraj 14 odst. pa je bilo nezadovolj- nih bodisi s cenami bodisi s postrežbo. Predvsem se pritožujejo nad cenami rib in nad dejstvom, da je v jedilniku glede nekaterih rib navedena opomba: cena po velikosti, namesto da bi točno zapisali, koliko stane kilogram. V zvezi z raznimi izleti in o-gledi je 41 odst. turistov izjavilo, da so šli na izlete po morju, 39 odst. si jih je ogledalo «Luči in zvoke«, 30 odst. jih je šlo na svetilnik v Barkovljah. Precej turistov si je tudi ogledalo jamo v Briščikih. Repentabor, Stare Milje in muzeje. Na vprašanje, kaj jim je najbolj ugajalo, je 83 odst. turistov odgovorilo: «Lepota krajev in vljudnost ljudi«. iiiiiiiiiiHHitiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiifiiiiuiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii NA SLOVENSKIH SREDNJIH SOLAII Jutri s pismenimi nalogami začetek popravnih izpitov Včeraj se je v Dijaškem domu zaključil tečaj za popravljalne izpile, katerega se je udeležilo 80 dijakov Včeraj se je zaključil tečaj za popravne izpite v tržaškem slovenskem Dijaškem domu. To je drugo leto, ko je uprava dijaškega doma priredila tak tečaj na osnovi zelo ugodnih rezultatov prvega lanskoletnega tečaja. S tem je Dijaški dom tudi zelo pomagal staršem in dijakom Tečaj je trajal mesec dni in je bil zelo strogo urejen, saj so se učenci učili kar po devet učnih ur na dan. Dopoldne je bil redni pouk, popoldne pa učne ure, na kateri so izpraševalci osebno z vsakim izpitnikom obravnavali snov Skupno je delalo na tečaju 11 vzgojiteljev in med njimi tudi znani slovenski profesorji, strokovnjaki za določene snovi. Ta tečaj je vzbudil mnogo zanimanja, kar tudi priča veliko število vpisanih, saj so bile kapacitete docela izkoriščene in je tečaj posečalo okoli 80 dijakov. Kot znano se popravni izpiti na slovenskih srednjih šolah začenjajo jutri s pismenimi nalogami. .........m..............................................'"lllliliiiili.iniiiiii................................ VČERAJ PONOČI BLIZU OBALE PRI MIRAMARSKEM GRADU Zaradi okvare motorja na čolnu ponesrečena tihotapska pustolovščina Tihotapca sta bila prisiljena klicati na pomoč, čeprav sta imela v čolnu 68 kg tujih cigaret . Dramatičen potek reševanja Dva tihotapca sta se predvče- motorni čolni. Karabinjerji in a- rajšnjim ponoči znašla v hudih škripcih. Plula sta z motornim čolnom blizu obale pri miramar-skem gradu, ko je prišlo do okvare na motorju. Kljub temu, da sta imela na krovu 67.80 kg izvrstnih cigaret tujega izvora, sta bila prisiljena, da kličeta na pomoč. S tem sta si sicer rešila življenje, toda njuna tihotapska pustolovščina je doživela neizogiben potom. Gre za nekega Guer-rina Pintija in za njegovega so-druga Rina Srebouta. Bilo je okoli 1. ure včeraj zjutraj, ko so trije zapozneli obiskovalci barkovljanske obale zaslišali klice na pomoč, ki so prihajali z morja. Odv. Giulio Dimim iz 24, uradnik z morja. Ul. Felice Venezian Giorgio Zecchini iz Reggiola pri Reggio Emilia in vseučilišči študent Fabio Linassi so bili v tistem trenutku v bližini miramar-skega križišča ter so se pogovarjali o lem in onem. Klic na pomoč jih je iztrgal iz pogovora. Napeli so ušesa ter skušali predreti z očmi temo, ki je ovijala vso obalo. Nenadoma so zagledali neko osebo, ki se je borila z valovi. Medtem ko je odv. Dimi-ni pohitel na bližnjo karabinjerske postajo, sta Linassi in Zecchini stekla do bližnjega vojaškega kopališča, kjer sta prosila čuvaja, naj jima posodi čoln, da bosta šla reševat neznanega moškega. S čolnom sta takoj odveslala na odprto morje. Medtem je poveljnik karabinjerske postaje poklical na pomoč luško poveljstvo, pomorski komisariat javne varnosti, pomorsko e-nolo finančnih stražnikov ter oddelek za hitro intervencijo pri kvesturi. Zaprosil je, naj razen motornih čolnov pošljejo na kraj, kjer je verjetno prišlo do brodoloma, tudi plovne enote z žarometi V nekaj minutah je ves rešilni aparat začel delovati Proti barkovljanski obali so odpluli vlačilec «,Audax» in razni drugi genti oddelka za hitro intervencijo pa so preiskovali vso obalo. Okoli 1.30 je priplaval na obrežje v bližini kopališča zavetišča «Tergeste» na pol nag moški. A-genti in karabinjerji so ga začeli takoj zasliševati, da bi zvedeli, za kaj je pravzaprav šlo. Možakar pa je bil zelo redkobeseden. Najprej je dejal, da se je hotel kopati, toda ko je priplaval daleč od obale, so mu baje pošle moči. Pozneje pa je uvidel, da mora povedati nekaj, kar bi bilo bolj v skladu z resnico. Priznal je, da je bil na morju z nekim prijateljem, ki je prav tako v nevarnosti. da izgubi življenje. Patrulje so začele takoj iskati tudi drugega brodolomca. Medtem pa se je zgodilo, da sta se Zecchini in Linassi znašla v težavah, ker sta izgubila veslo. Na pomoč jima je prihitel vlačilec «Audax», ki ju je odvlekel do vojaškega kopališča. Takoj nato je vlačilec nadaljeval križarjenje skupaj z drugimi enotami finančne straže in policije. Po dolgem iskanju so našli motorni čoln, katerega so iskali, ki pa nima ne številke in niti imena. Na njem je bil drugi brodolomec. Čoln so odpeljali v pristan. Tudi drugega moškega so karabinjerji takoj zaslišali. Kar pa je pripovedoval, je bilo v popolnem protislovju z izjavami njegovega tovariša Vse to je seveda porodilo sum policijskih oblasti, da pri vsej zadevi nekaj ni v redu Odšli so takoj v kopališče, da bi skrbno pregledali motorni čoln Takoj ko so odprli prostor pod palubo je resnica prišla na dan V notranjosti so našli 7 velikih škatel v skupni teži nekaj nad 67 kg tujih cigaret. Čoln in b.a go so polic sti ta oj zaplenili ter aretirali oba tihotapca Zdi se da so cigarete švicarskega izvora Finančne obla ti do sedal se m so izdale o zadevi nobenega P° ročila. Zdi pa se, da zgornji opis odgovarja vsaj v grobih obrisih dejanskemu poteku dogodka. Tudi navedena količina cigaret, ki sta jih oba moška hotela vtihotapiti, odgovarja menda resnici. Glede tihotapcev sta znani samo njuni imeni, toda ne ve pa se, koliko sta stara in kje stanujeta. Verjetno bo finančna straža podala jutri obširnejše poročilo Z ukradenim motorjem podrl štiri osebe Sinoči nekaj po 23. uri je neznan motorist podrl na Trgu del-la Liberta 4 osebe. Pripeljal se je z motorjem znamke Iso TS 8425 iz Ul. Cellini ter zavil na levo po prehodu med tramvajsko progo in parkom, kjer smejo voziti, samo avtobusi. Pri tem je podrl na tla; 30-letno Ido Regantin iz Ulice Doda 1, 58-letno Anno Balbi, 51-letno Normo Reggente ter njenega moža 53-letnega Carla Reggenteja. V bolnišnico so spre- l i„ n ,, — 4 1 v, "7 /4 vn m 4J ke, nameščenci, vodstvo podjetja, zastopnik oblasti in političnih organizacij, Vidin brat Ladko ter sestri Darinka in Sonja, medtem ko H6-letna mati, ki živi pri sinu v Ricmanjih, ni mogla na proslavo svoje hčerke zaradi starosti. Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli jutri dne 3. septembra 1962 po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski. Vpisovanje v L, II. In III. razred za šolsko leto 1962-63 se vrši vsak dan do vključno 25. septembra t.l. od 10. do 12. ure. # # * Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Trstu se Je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. * * # Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za 1., II. In III, razred nadaljuje do 25. septembra 1962 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni list anagrafskega urada 2. Potrdilo o cepljenju 3 Potrdilo o zdravih očeh 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. Popravni izpiti ter nižji tečajni izpiti se pričnejo v ponedeljek 3. septembra 1962 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski šole. # # # Ravnateljstvo državne srednje šole v Trstu sporoča, da se bodo začeli vsi popravni izpiti v ponedeljek 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine Obenem obvešča, da se nadaljuje vpisovanje v vse tri razrede do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila dobite v tajništvu vsak dan od 9. do 12. ure. Vido Pregarčevo imajo v Mostah za svojo in so zato prav lepo počastili njen spomin ob dvajsetletnici njene junaške smrti. Osemletka v Mostah nosi njeno ime, prav tako pa tudi pionirski odred, ki je skupno z godbo milice sodeloval na proslavi na dvorišču tovarne ter na pokopališču, kjer so položili na grob lepe vence. Za to priložnost je bila tovarna, kakor tudi okolica vsa okrašena in v zastavah, uprava tovarne pa je izdala čedno brošuro s slikami in opisom življenja ter dela 22-let-nega dekleta, ki je žrtvovalo svoje mlado življenje v borbi proti okupatorju in za napredno stvar. Vida Pregare se je rodila v Trstu 28. julija 1920, kjer je živela do leta 1937, ko se je izselila s svojo mamo v Ljubljano, kamor je njen oče, pc rodu iz kicmanj, iti ž ' ' - - - ' moral zbežati že leta 1930, da se je rešil fašističnega preganjanja. Na Viču je Vidu dokončala šolo, nato se je začela učiti za šiviljo, obiskovala je tečaj in se usposobila za uradnico ter dobila službo v tovarni Saturnus. V tovarni so jo kmalu vzljubili zaradi njenega značaja in cenili zaradi njenega navdušenega delovanja v OF, Temu so prišli na sled fašisti, ki so 31. avgusta 1942 obkolili tovarno, prijeli Vido, jo na kratko zaslišali in nato ustrelili kar na dvorišču tovarne. Slana njenemu spominu! Preminila jc Viktorija Vcrša Prireditve in objave I III i N Razpis natečaja trgovinske zbornice Trgovinska zbornica sporoča, da zapade 15. t.m. opoldne rok za udeležbo na natečaju za zvestobo delu in gospodarskemu napredku. Stari delavci in uradniki ter podjetja, ki se nameravajo udeležiti natečaja, naj čimprej vložijo prošnje na podlagi že izdanih predpisov. Razglas natečaja je namreč razobešen na oglasni deski zbornice na Borznem trgu 17. Vsi tisti, ki so se udeležili prejšnjih natečajev in niso prejeli nagrade, lahko tudi vložijo prošnje. Odbor trgovinske zbornice je namreč dal za letos na razpolago 100 kolajn. GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 8. septembra v šolski pisarni v Ul. R Manna 29/1. tel. 29779 od 10. do 12. ure. Poučujejo se klavir, violina in vsi ostali orkestralni instrumenti. Pričetek pouka v ponedeljek 10. septembra 1962. Darovi in prispevki jeli samo Regantinovo. Zdraviti/ se bo morala 8 dni. Ostalim so nudili samo prvo pomoč. Takoj po nesreči je motorist zbežal peš čez park v smeri proti Ul. Ghega. Motor je bil ukraden, a njegov lastnik je 48-letni Nico-16 Usillo iz Ul. Ginnastica 50. Smrt težaka na ladji Velikodušna in vzorna Viktorija Verša, vdova Stoka in Ban s Proseka, je 30. avgusta v 89. letu starosti za vedno zaprla svoje trudne oči. Kot poštena in zvesta Slovenka je vzgojila svoje otroke in vnuke v prav take trdne in zavedne Slovence, ki so vse tvegali v borbi proti fašizmu. Kdorkoli je bil potreben njene pomoči, jo je vedno dobil. Za časa fašističnega preganjanja je s svojimi darovi in pismi izražala svojo solidarnost s slovenskimi jetniki. Vsebina njenih pisem našim ljudem po fašističnih zaporih, je bila polna materinske toplote tn bolečine a obenem tudi polna opogumljajoče besede. Partizani in aktivisti so vedno dobili pri njej materialno in moralno podporo. Vsi, ki smo jo poznali in cenili, jo bomo ohranili v trajnem spominu. Na pokopališče jo bomo spremili iz hiše žalosti na Proseku danes # # # Na drž. učiteljišču s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se bodo ža-čeli vstopni i.n popravni izpiti dne 3 septembra ob 8 30. Pismene skušnje za usposobljeriosL ni izpit Pa se začno 14. septembra Ob 8.30. z' s|s Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da se bodo po. pravni izpiti začeli v ponedeljek 3. septembra 1962 po razporedu, ki Je objavljen na oglasni deski zavoda. Usposobljeriostni popravni Izpiti se bodo začeli 14 septembra ob 8 30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. # # # Ravnateljstvo državne industrijske šole v Dolini obvešča, da se bodo popravni Izpiti vseh vrst pričeli v ponedeljek 3 septembra ob 8.30 s pismeno nalogo tz slovenščine. Zaln. teresirani učenci sl lahko ogledajo urnik in razpored izpitov na šolski oglasni deski. Vsi učenci, ki so izdelali 1. In II. r. ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, (ja se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto. Ravno tako se vrši vpisovanje za I, razred. Tajništvo šole Je zato odprto vsak dan od 8.30 do 12. ure. ■k # * Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prlčno vsi popravni izpiti — sprejemni na licej, vstopni In razredni — v jesenskem rokg 1961-1962 dne 3. septembra 1962 ob 8 30 s pismenim Izpitom iz slovenščine. * # * V počastitev spomina Ane Cok in Stanota Premruja daruje Pavla Gombač 500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Ane Cok iz Lonjerja darujeta Viktorija in Tereza Skerlavaj z Opčin 1000 lir za Dijaško Matico. Ob drugi obletnici tragične smrti Danila Križmančiča daruje družina Kalc iz Bazovice 1000 lir za Dijaško Matico. Nazionale 15.30 «V’adarJ 1 rij» (II dominatore Eastmancolor. Rod Vessel. vis0*1 p Fenice 15.00 »Izziv ri» (Sfida nelTAlta #<' Excelsior 15.30 ((Zločin" X rt /li nori V . HlO. ča» (II delitto Brasseur. Prepovedan« jz Diasseur. r-ici/v--- ...« i* Grattacielo 15.30 «DvdJ1f.r,iic« (I due della legione)- chl. bit*4*«/. Arcobaleno 14.30 «Krl" .ctiriitt® lo della battaglia). Jeft Chandler. -oJU« 5 Supercinema 14.30 -!P°|n At*? v Atenah« (Accadde nS(itl» Technicolor. Jayne Mathlas. „ .... Alabarda 14.30 (L’ultima carovana)' Richard VVidmark. foM Aurora 15.00 ((Mostov) (I ponti dl Toko Garibaldi 15.00 «cud<,-v'Sa y ne 1962-63- »Sedem 8 ,i). (1 sette peccati civ .•.d!" Vlady. Prepovedano^1" fecjt Abbazia 14.30 «N'0lina!i* ga ozemlja globo* ...A ni in svojcem. Ob '»Iti S l,td\ “Id fj til J k I. tl 31. avgusta je P1' djJ s bo jf I Pogreb P°k°i.n,ii5 i t fv-i^ septembra ob D' ^ glavne bolnišnice tinaro. Žalostno ves* ^gldj! hčerka z možem, n s<^ | in Alenka ter Karel Sir, Podlonje-r, 2. se VESPAGENZ1 A, Trst, Ulica S. Fran-ces-o 44, tel 28-940. takojšnja izročitev VESPA GRAND SPOKT MO-DEL 1962 skupno z rezervnim kole. som m VESPE 125 ln 150 i dvopro. stornun sedežem Na obroke m brež predplačila Vepka izbira SCOTEK m MUTO rabljene z izrednimi pogoji Plačevanja. «PLAST1KA» . Trst. Ul. iVAnnunzlo št. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam ludi: torb ce raznovrstne ter športne. namizne prte (cerade). cedilnike za posodo, blazine, žimnice z a na mzrje, vreče za perilo m obleke itd vse Iz plastike ln gume po zmernih cenah. Obiščite nas! TRGOVINA JESTVIN v Ul. F. Seve. r0 105 išče 15-letnega fanta Z A H V * fS$ Toplo se z.ah,Y® so na kateri kd DoZa^ spomin našega n k in starega očeta Ivana žiA-i “Ve* Zupančiču, darova*^/ Posebna za hvala Vpl cvetja, domačim PgCga in vsem, ki s°, n p° ' ,-t 'pmili na zadtlj . spremili na z HRVATK^jj#' ^ ,n i!?.1*! LEKARNE ODPRTE DANES INAM A[ Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4- De Co-lle, Ul P. Revoltella 42; Depangher. Ul. S. Giusto L Manzoni, Ul. Settefon. tane 2; Marchio, Ul, Ginnastica 44; AlFAngelo d'oro, Ul. S. Pellico. ZAHVALA Ganjeni ob tolikem sočustvovanju in ljubeZfl ga predragega FRANCA so^5*' / se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z nam' in na kakršenkoli način počastili njegov spt>m ŽALUJOČA DHU«lNA LOTERIJA BARI 8 69 52 v 59 2.0 CAGLIAR1 24 89 13 37 60 FLORENCA 30 62 88 76 25 NEAPELJ 61 62 39 44 31 M1ILAN 39 15 64 81 GENOVA 83 71 46 20 75 PALERMO 14 8 42 54 85 RIM 90 88 55 13 33 TURIN 36 89 84 7 14 BENETKE 1 1 1 53 41 22 ENALOTTO 2X2 1 2 X X 2 2 60 76 Kvote: 1 2 točk - 2.736.000 lir. 11 točk -12.500 lir. - 122.500 lir, i .0 točk Trst, 2. septembra 1962, ZAHVALA Ganjeni nad tolikim sočustvovanjem ob nepozabnega iz6uB NADALINA CACA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na kateri pj častili njegov spomin. Posebna zahvala lonj^ jgr0 č. g. župniku Miklavcu, vsem vaščanom cvetja. DRUŽINI CAC in H Trst, 2. septembra 1962, — 7 — 2. septembra 1961 mite mr *«v»b Hki ^anes, dne 2. t. m. z začetkom ob 16. uri Dear film: ANGEL! S SAMOKRESOM (Angey con la pištola) '0» I 1 ' 'i , se predstava nadaljuje na prostem. #t,i v B »V fn ponw*eU*k, dne 3. t. m. z začetkom ob 18. uri, ponovi- jj V,i>^ O «1RIS» PROSEK U dan«. dne 2. t. m. z začetkom ob 16. uri film, ki hi ! 5k| barvni film v Scope 3 y ifn"*' n |!as’' J Vr,»HRKVOZ NEPREMAGLJIVI gladiator (II gladiatore invincibile) Igrajo: R. HARRISON in J. COREY & & vi Cunja fc* ^ ^raa J, del Friuli št. 289 v el- ti k 35-379 Brev°zl za tu ln ino. urenčne cene TRŽAŠKA KNJIGARNA EErTrst • Ul. Sv. Frančiška 20 ■=tel. fi 1.792 == NOVO: Zone Gre y: SENCE NA POTI ) VVILDFIRE ) WESTERN UNION ) L 2.500 S.* S POŽAR artemio Dvorni prevozi v vse kraje, tildi v inozemstvo 3 ta, M * f/. tr ■A SA DHHI nomEM snu V prostorih milanskega velesejma od 6. do 15. oktobra 1962 Te specializirane razstave se lahko udeležijo proizvajalci, agenti, predstavniki ln trgovcj orodnih strojev in mehaničnih proizvodov sorodnih kategorij Tuji obiskovalci so vljudno vab. ljenl in bodo imeli brezplačen vstop s predložitvijo potnega lista Ui. 1’alestro 22, Milan Obrnite se na UCIMU tei 700-167 - 700-353 JOŽEF SILA Uvoz % IZVOZ vsakovrstnega lesa za predelavo In kurjavo ter jamskega lesa Riva Grumula št. 6-1 * Telefon 37-004 Nadalosso v Trstu, Ul. Torrebian-ca 26. vogal XXX Ottobre do vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE blce — originalne PERMAF1 ,EX — Cene ugodne % Ja N» MEDNARODNO PODJETJE J sJV#* ‘ Ul- u' GORIZIANA ■ til. Uuca d’Aosto 180 Tel. 28-45 ■ GORICA y PHKVOZ VS AKO V KSTNEG A BI.AtiA ZBOROVANJE KMETOV V PROSVETNI DVORANI V GORICI Samo s hitrimi ukrepi je mogoče preprečiti katastrofalne posledice, ki pretijo kmetijstvu Na zborovanju, ki so se ga udeležili slovenski in furlanski kmetovalci, sta govorila Marizza in Papais ■ Delegacija kmetov je ponesla prefektu resolucijo, v kateri so navedene osnovne zahteve Včeraj ob 10. uri se je izredno veliko kmetovalcev zbralo v Prosvetni dvorani v Gorici, da bi povedali, kakšne so njihove zahteve, da bi se preprečile nadaljnje posledice sedanje suše. Pozivu na zborovanje, ki ga je izdala Kmečka 2veza, so se odzvali slovenski kmetje z Oslavja, iz Steverjana, Stahdreža, Sovodenj, Doberdoba in drugih okoliških slovenskih vasi, kakor tudi kmetje bližnjih furlanskih področij, zlasti iz Ločni-ka, Gradiške itd. Uvodno poročilo je imel predsednik Kmečke zveze Marizza, ki je v svojem kratkem, toda jedrnatem govoru poudaril, da v tem kritičnem trenutku ne zadostuje platonična solidarnost s prizadetimi kmeti, ampak je treba sprejeti konkretne ukrepe, da se gmotno podprejo. Govornik je poudaril, da kmetje nimajo dovolj krme za rejo živine. Zaradi tega so se znašli pred vprašanjem, ali naj še obdelujejo zemljo, ali pa naj si poiščejo zaposlitev v industriji. Kras in Brda je suša popolnoma uničila. Sena ni, koruza se je posušila; kot da škoda ne bi bila dovolj velika, pa so še požari začeli uničevati gozdove, trte itd. Kjer nimajo vodovoda, kot je to primer Steverjan in nekatere vasi na Krasu, pa morajo kmetje drago plačevati prevoze vode s cisternami. Suša je uničila povrtnino v Standrežu in So-vodnjah, pridelovalci so bili s tem zelo oškodovani. Posledice pa občutijo tudi potrošniki, ki morajo drago plačevati zelenjavo. Posledice se bodo občutile tudi prihodnje leto, ker kmetje se bodo morali zadolžiti, če si bodo hoteli nabaviti gnojila, semena itd. Doslej ni še nihče sporočil, da bodo kmetje lanko odgodili plačilo obrokov na posojila, ki so jih najeli za nakup strojev, zemlje ali gradnjo poslopij. V takšnem položaju je nujno potrebno, da se kmetje obrnejo na glavne oblasti in zahtevajo izredne ukrepe, da se ne bi zmanjšalo število glav v hlevih, ker bi to povzročilo dvig cene mleka. Oblast naj hitro ukrepa, da se nabavi seno v krajih, kjer ga imajo, in se pripelje k nam. Samo na takšen način bo mogoče doseči. da bodo kmetje še naprej .molzli svpje krave in, da bodo mleko prodajali posrednikom po 40 do 45 lir liter kot doslej. Govornik je nadalje omenil zakon od 21. julija 1960 št. 739, na podlagi katerega imajo oškodovani kmetje pravico zahtevati povračilo izgube s plačilom delovnih ur, ki so jih opravili na njivi ali v hlevu. Prav gotovo je materialna pomoč izredne važnosti. Toda njihova prizadetost, ki skoraj nima primere v tem stoletju, ne bo tolikšna, če bodo spoznali, da se ravna z njimi kot enakopravnimi državljani, ki prejemajo v teh izrednih razmerah podpore, kakršnih so v trenutku nesreče deležne tudi druge kategorije delovnega ljudstva. Govornik je svoj govor zaključil rekoč: «Nočemo miloščine, ampak hočemo, da se z nami ravna kot z enakopravnimi državljani: če plačujemo davke in izpolnjujemo vse obveznosti, ki izhajajo iz našega položaja v družbi, zahtevamo, da se nam v primerih kot je sedanji človeško in takoj priskoči na pomoč.« Za njim je spregovoril pred-sednih Confederterre Papais, ki je v začetku ugotovil, da mladina v vedno večjem številu zapušča delo na kmetijah, ker ji ne nudi nikakršnega jamstva, da si bo izboljšala gmotno stanje. Taks. no ravnanje, ki je iz človeškega obzira povsem haravno, pa prinaša kmetijstvu zelo hude posledice. Preprečila bi jih lahko samo država s hitrimi in učinkovitimi ukrepi, ki bi dvignili življenjsko raven malih in srednjih kmetijskih posestnikov. Nadalje je govornik kritiziral zakonski osnutek, po katerem so za vpis neposrednega obdelovalca v vzajemno bolniško blagajno potrebni vsaj 104 delovni dnevi, kar bi ustrezalo delu na posestvu, ki bi merilo okoli 3 ha. Ce bo ta vladni zakonski osnutek odobren, tedaj več kot polovica kmetov ne bo deležna ugodnosti kmečke blagajne. Levičarski poslanci v nasprotju z vladnim osnutkom zahtevajo, da bi morali biti deležni pokojnine vsi tisti kmetje, ki opravljajo najmanj 30 delovnih dni, kar bi ustrezalo dvem ali trem njivam zemljiške posesti. Zahteval je, da se s kmeti ravna kot z ostalimi kategorijami in da se njihove minimalne pokojnine zvišajo od sedanjih 10.000 na 15.000 lir mesečno in da se jim prizna pravica do družinske doklade, kot jo imajo delavci in uslužbenci. Zahteval je ustanovitev posebnega fonda narodne solidarnosti, kakor so ga leta 1958 predlagali levičarski poslanci. Vanj naj bi država vložila 40 milijard, iz katerih bi plačevala odškodnino kmetovalcem, ki so jih prizadele vremenske neprilike. Na koncu zborovanja so prisot- ni s ploskanjem odobrili resolucijo, ki so jo sklenili izročiti go-riškemu prefektu dr. Nitriju. Resolucijo je vladnemu predstavniku izročila petčlanska delegacija, v kateri je bil tudi poslanec Franco. V njej se zahtevajo odpisi davkov, odgoditve plačila posojil, predujmi na kredite za nakup semen in gnojil, dodelitev sena in močnih krmil, zagotovitev minimalnih cen goveje živine ter izredne finančne ukrepe za kmete najbolj prizadetih področij. SINDIKALNA KRONIKA Gradbeniki ponovno stavkajo V podjetju RIBI so ponovno sklenili sluv kuti, vendar dneva še niso določili Včeraj se je nadaljevala stavka gradbenih delavcev goriške pokrajine. V njej niso sodelovali samo delavci tistih podjetij, ki so podpisala sporazum s sindikalnimi organizacijami Stavka bo trajala še jutri in v torek. O poročilu Zveze industri.icev nam je Delavska zbornica poslala pojasnilo, da stavka nima političnega značaja, ampak teži za ureditvijo spora na podlagi enotnih zahtev sindikalnih organizacij, ki so skromnejše od zahtev sindikatov v ostalih pokrajinah. Doslej je okoli 30 podjetij v goriški pokrajini podpisalo sporazum, s katerim priznavajo delavcem večje mezdne poviške kot jih predlagajo industrijci. V številnih pokrajinah Italije, nadaljuj« pojasni- iiimimtiiiiiitiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinmiiiiiiiiimti mit iiiiit hi iiiniH ti imm iiiii iiiimiuiiiiiiiiiiim iii h m iiiiiiiiiiiiiiiii milit iiiiitfiMiiiMiiiimiiimmii SESTANEK KOMISIJE ZA KMETIJSKA VPRAŠANJA Spremenili bodo disciplino uvoza goveje živine Z raznimi pobudami bodo živinorejce seznanili, kako se najkoristneje uporablja seno - kmetijski konzorcij bo poiskal hranila po proizvodni ceni Včeraj dopoldne se je pod pred. sedstvom prof. Marsana sestala stalna komisija za kmetijstvo pri trgovinski zbornici Proučila je stanje kmetijstva ln živinoreje, ki ga je suša tako hudo prizadela. V začetku Seje je izredni komisar trgovinske zbornice dr. Pa-lisi osebno poročal o podatkih, ki sv jih pristojni uradi trgovinske zbornice zbrali o tem vprašanju. Pozval je vse prisotne, naj povedo svoje pristojno mnenje, predvsem pa nai predlagajo konkretne ukrepe, ki bi omogočili poiskati rešilno pot. Za njim je spregovoril prof. Marsano, ki je vodil tudi diskusijo. Na koncu so sprejeli resolucijo, naj trgovinska zbornica po. sreduje pri pristojnih pokrajinskih uradih, da bi kmetom suspendirali plačilo davkov v smislu zakona št. 739 od 21. julija 1960. Odgodi naj se plačilo amortizacijskih zneskov za investicije u-stanov in finančno ekonomskih podjetij. Cimprej naj se spremeni disciplina o uvozu živine v tem izrednem obdobju, kar naj še posebej velja za uvoz na področje proste cone. V resoluciji se na- skega olja. Razdeljevanje se bo dalje zahtevajo jamstva, da se i zaključilo 30. septembra. Trgovci bodo zagotovile minimalne cene na drobno na področju proste co- NEDELJA, 2. SEPTEMBRA 1962 14.00: Radio Trst A 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kme- melodije; tijska oddaja; 9.30- Slovenski na- Skladbe; 14.30: Pod vedrim nebom; rodni motivi; 10.30: Orkestra Franck 16 30: Leoncavallova opera »Pa Chaokefield ln YVally Stott; 11.30: Za sam orkester; 11.30; Pojo Gal- ska igra; 8.40: »Moj očka Ima kolo, Jannace Itd.; 13.30: Brazilske njička dva«: 8.55: Glasbena med- Mendellsobnove igra; 9.05: Zabavna glasba; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Promenadni koncert; 11.30: Nedeljska gliacci« In Mascagnijeva opera reportaža; 11.50: Opoldanski inter-Oddaja za najmlajše «Letečl konj«, «Cavalleria rusticana«; 19.00: ples- mezzo; 12.05: Naši poslušalci če- pravljica; 12.30: Za vsakogar ne- na glasba; 19.30: Športne vesti kaj, 13.30: Glasba Po željah: 14.45: 20.25: Počitnice v dveh; 21.30: Ka. Sestanek z «Vasovavci»; 15.00: Cl- baretski program; 22.15: Simfo- nična glasba na glasba; 19.30: Športne vesti: stitajo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00: Slovenski oktet; 14.15: Naši poslušalct čestitajo; 15.15: Trikrat pet; 15 30: Zabavni zvoki; 16.00: Prenos PEA iz Beograda; 19.00: Obvestila; 19.05: Glas-bene razglednice; 20.00: Vaša pe-janka; 18.00: Tvornlca sanj. ob- daja za " ženske” HToOpKar rnimo- seml 20.50: Športna poročila; 21.00: zornlk filmskega sveta; 18.45: Ope- gren re- do jugoslovansko pesništvo; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Re- zultati športnih dogodkov. Koper 6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja skega; 22.20: Camusjevi «Carnets»; glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Ve- 22.35: Glasbena komedija «Starost-dre pesmi; 9.00: Reportaža; 9.15: na blaznost« Adriana Bancherija. Zabavni zvoki; 9.45: Poje Carol Danell; i0.00: Prenos RE; 10.30: Operne arije; 11.00: Popotovanja; 11.15: Poje Nlcola Arlgliano; 11.30: _ vmw % ^ ___________ Parada orkestrov; 12.10: Glasba po rogl4a pr'eg)'ed' tiska; 7.30: Radij željah; 12.37: Zunanjepolitični pre. sk[ koledar: 8.00: Mladinska radij-gled; 12.50: Glasba Po željah, 11. del 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14,00: Glasba po želajh; 15.15: Pev. ski zbor Iz Nabrežine; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00: Pre- nos RL; 19.00: Orkester Ray Con-niff. 19,30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.35: Športna nedelja; 23.00: Prenos RL. DRUGI KANAL , „„ 20.10: »Eva in jaz«; 22.25: Dnev- vija revij; 20.40: Schubertovi «Ron- mk 22 ^ Nigerija. mlada repu-doji«; 21.20. Dela Igorja Stravln- bilka Ponedeljek, 3. septembra 1962 17.45: Program za najmlajše; 18.45: Studio ena: 20.00: Šport; 20.30: Dnevnik; 2.1.05: Lebarjeva o-Pereta «Eva»; 22.15: Film »Arne- Slovenija Rftrv v«Hr, a h«ha. K-in. Na no tki ^eta «Eva»; za.lo. rum za turiste; 7.00: Napoved časa, po- ^sn>: J2 40: Kvarl*t «Cetra»; 23.15. rnSii - n-»»Ion tiska- 7.30: Radii- ,J,nevntk. DRUGI KANAL 21.10: Trodejamka Bernarda Sha-wa «Spreobrnenje kapitana Brass-bouinda«; 23.25: Dnevnik. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Ital. pesmi in plesi; 8.30: Kmetijska oddaja; 9.00: Kolesarske dirke za svetovno prvenstvo; 11.00: = HITRA POPRA VILA | TV APARATOV TREVISAN Trgovina: Trst, Ul. S. NI- = colo 2. — Tel. 24.018 — S Delavnica: Ul. detle Mi- = lizie 3 — Tel. 76.276 = Jug. televizija 15 30- Prenos športnega dogodka: 16.30: Prenos športnega dogodka, 20,00: Sedem dni; 20.45: Pregnan z °toka — angleški film. Ponedeljek. 3. septembra 1962 20.00: TV dnevnik; 20.20: Teden-ski športni pregled; 20.35: N. Ma-chlavelli' Mandragola — TV adaptacija. f#/ VER S A L TE C NIC A ™crr Cor °G rib ,di 4 » - TRST - Tel. 41213 in 50186 ^iiiL^atat« edn° ugodnih cenah radio in televizij-S,l'. *let, . ad0nike, električne in plinske Nsk n ndne >n plinske bojlerje za kuhin šte-kuhinje in Potreb^- stro^e in vse druge elektro-gospo- P0LEG IZREDNIH POGOJEV V CENI NUDIMO JUGOSLOVANSKIM KUPCEM RREZPLAČNO 00* __________________STAVITEV NA DOM KJER KOLI V JUGOSLAVIJI ^JTE SAMO PROIZVODE SVETOVNO PRIZNANIH TOVARN, JIH NUDI «u N IV E R S A LT E C N I C A» Vaški FANTJE priredijo v soboto, nedeljo tn ponedeljek 8., 9. in 10. septembra PLES V RUPI Igral bo Dolinski kvintet, sodelovala pa bosta tudi pevca Darko in Dano. Poskrbljeno bo za dobro kapljico in prigrizek. V ponedeljek zvečer bo •zvolitev najlepše mladenke. Rupenska mladina vas vabi. UMRLI SO: 75-letni Luigi Del-pjn. 56-ietni Renato Toro«, 30-letnl Cirilio Ferfoglia, 69letna Maria Stih vd. Rossi, 80-letni Arturo Colledani, 48-letni Giovanni Podo-brni, 76-!etni Carlo Mulitsch, 84-letn iGiuseppe Pizzui, 41-letna Rita Calligaris, 72-letna Italia Pa-gnutti por. Martelossi. POROKE: čuvar Virgilio Marconi tn tkalka Elda Tesolin, mehanik Eugenio Pnmozig in delav-ga Bruna Iez, bančni uradnik Paolo Massi in študentka Madda-lena Kogoj, fotograf Maurizio Franco in prodajalka Luciana O-hvatti, privatni uradnik Ervina Dilena in privatna uradnica Clau-dia Olivatti, učitelj Lionello Vi-sintin in trgovka Nicoletta Deve-scovi, trgov, pomočnik Oscar Vi-sintin in gospodinja Vilma Bregant. OKLICI: kuhar Tullio Iacobml in Flora Van Biyslerveld, učitelj Mario Chiarion in šivilja Maria Picech, uradnik Glorgio Simonetti in prodajalka Piernai Caparvi, karabinjer Giorgio Ragucci in bolničarka Pierina Martinelli. služabnik Natale Plez in hišna pomočnica Luigia Krkoč, uradnik Edgar-do Sclauzero in gospodinja Perla-bruna Busan, trgovec Federico Hrmeljak in učiteljica Edda Lutman, pek Valentino Hlede in delavka Maruška Delpin, Nereo Tani: in uradnica Natalia Stibel. delavec Giorgio Tinella in prodaial-ka Elsa Zongar, vrtnar Marino Borsi in delavka Maria Fain. geometer Renato Tomadin in kniiso-vodkinia Daria Canai. SE ENA HUDA PREIZKUŠNJA ZA GORIŠKE GASILCE Yso noč so gasili požar v Turjaku ki je povzročil 7 milijonov škode Samo prisotnosti duha in požrtvovalnosti številnih skupin se je zahvaliti, da se požar ni razširil na vso vas trgovcu kupi po 1 liter semen- i a0riie po bolnišnicah Ogromen požar, ki je v petek ponoči zajel kmetijsko posestvo dedičev Fonda v Turjaku (posestvo upravlja kolon Vergamasco Fortunato) je povzročil 7 milijonov lir škode. Zgorel je senik, hlev, 180 kv. m strehe, 250 kv. m poda. 100 kv. m skednja, 400 stotov sena, 100 stotov slame in ena krava. Rešili pa so 10 krav, kmetijske stroje in pohištvo. Požar je nastal sam od sebe ob 19. uri in se je v hipu razširil po vsem seniku Plameni so zajeli tudi ostala gospodarska poslopja. Pri napornem delu so sodelovali gasilci iz Gorice, Tržiča in Ronk. Vodil jih je komandant goriških gasilcev inž. Alessandro Casterino, ki je vso noč skrbno vodii reševalno akcijo, ki je zahtevala nadčloveške napore, še posebej moramo omeniti, da »J bili goriški gasilci na kraju nesreče prav vso noč. Skupina osmih se je šele ob 7.30 včeraj zjutraj vrnila v vojašnico. Zamenjula j:h je skupina petih, ki so se vrnili nekaj pred poldne. Ker je trava v okolici popolnoma suha in je pihal močan veter, je obstajala velika nevarnost, da se bo požar razširil tudi na ostale hiše po vasi. Samo prisebnosti gasilcev je pripisati, da se to ni zgodilo. Vendar pa naj dogodek zasluži kot opozorilo kmetovalcem vseh naših vasi, da se neprevidno ravnanje z ognjem lahko bridko maščuje, zakaj prav lahko bi se zgodilo, da se plamen razširi na naselje in ga uniči, ker so človeške sposobnosti v borbi proti ognju omejene. Ob 13.15 so odšli gasilci na Pal-kišče, ker se je na posestvu Veronike Ferletič užgala suha trava na površini 60 kv, m. Gasilci so se na kraj požara odpeljali z brizgalno. Pogasili so ga v Iren urah. V Gradiški pa so nekaj pred poldne pogasili požar na površini 3.000 kv. m. Oškodovan je Raffaele Piotta. Proti večeru Da si pogasili manjši požar za Gradom. Kratke iz bolnišnice Ob 10.30 so pripeljali v civilno bolnišnico Maria Biriecha iz Gorice, zaradi rane na mezincu de-sne roke, ki si jo je povzročil s pločevino, Nesreča se je zgodila na delu. Ob 12. uri se je na delu, ponesrečila 3l-letna Giulia Baiutti iz ZAHVALA Prisrčno se zahvaljuiem za čestitke, ki so mi jih številni znanci m prijatelji na najrazličnejši način poslali ob priliki mojega 90. rojstnega dne Se prav posebno pa se zahvaljujem pevcem s Ptacute in iz Podpore, za lepo petje in vsem, ki so mi s poslanim cvetjem izkazali svoje čestitke. J OSI P IN A PAVLIN Gorica, dne 2. septembra 1962. Ul. Parmi 2 v Gorici Pri padcu si je verjetno zlomila kolk Zdravila se bo 40 dm. Ob 12.30 pa se ie poškodoval Giovanni Uršo iz Ul. Colombo 8 Ranil si je prstanec in mezinec de»ne roke. Okreval bo v 15 dneh. Oarovi in prispevki Skupina Steverjancev, zbranih v Sovodnjah, je zbrala za Dijaška Matico 800 lir. VERDI. Zaprto. CORSO. 15.00- »Borbeni klic« (L’urlo della battagiia), J. Chandler. Ameriški barvni film. VITTORIA. 15.00: »Kabinet (lr. Caliganja- (II gabinetto del dr. CaligariJ, G. Johns tn D. O’ Herlihy. Ameriški film v cine-mascopu. Mladim pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.30: »Na sejem po moža* (AUa fiera per un ma-rito), P. Boone tn P. Tiffin. A-meriški barvni film v cinema-scopu. DEŽURNA LEKARNA Dar.es ves dan tn ponoči je od. prta v Gorici lekarna CRISTOFO-I.ETTl, Travnik št.. 14. tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28,4 stopinje ob 15 uri, najnižjo 15,8 stopinje ob 4.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 54 odst. nni TRGOVINA s sadjem m zelenjave Išče vajenko. Starost od 16 leta dalje. Interesentka naj se zglasi pri u-pravl našega lista v Gorici, Ulica S, PeUico 1-11. SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V CESTNIH PANOGAH Renato Bongioni novi amaterski svetovni prvak Mavrična majica za ženske 18-letni Belgijki R. M. Gaillordovi SALO’, 1. — Belgija in Italija sta danes osvojili dve zlati kolajni in svetovni naslov. Belgija po zaslugi mlade Gaillar-dove, ki je premočno zmagala med ženskami, Italija pa z Renatom Bongionijem, ki je tik pred zaključkom dirke s silovitim finišem zasedel prvo mesto med amaterji. Italijan Renato Bongioni je prišel do naslova s pametno in previdno vožnjo in s pravilnim doziranjem sil. Ves čas vožnje je ostal v glavnini skupno s favoriti in je samo čakal na ugoden trenutek za napad. Vsi Italijani so izpeljali taktiko kot jim je bilo naročeno, kar je dovolilo Bongioniju, ki se znajde tako v ravnini kot na vzponih, da je v zadnjih dv eh kilometrih pustil za seboj nadležna spremljevalca in zmagal, p a čeprav le za nekaj sekund razlike. Za njim sta se na cilju uvrstila v malenkostnih presledkih Danec Ritter in Holandec Den Har tog. Točno Drugi dan svetovnega kolesar-•kega prvenstva v cestnih panogah se je začel z dirko žensk na 12,800 km dolgi progi, katero so jo morale prevoziti petkrat. Tqeno ob 9. uri so se ženske spustile na pot. V prvi vrsti je bila bivša svetovna prvakibja Luksemburžanka Ja-cobs Poleg nje je bilo na startu šest sovjetskih, 5 italijanskih, 6 francoskih, isto število belgijskih tekmovalk itd. V angleških vrstah je bila tudi prvakinja v cestni vožnji iz 1960. leta Beryl Burton. Takoj po startu se je Italijanka Longari prva podala na pot, toda glavnina jo je takoj dohitela in jo prisilila na skupno vožnjo. 2e po prvem krogu, katerega so tekmovalke orevozile s povprečno hitrostjo ‘33,096 km na uro, so zabeležili precejšnje zamude, V drugem krogu se je hitrost povečala. To pa po zaslugi Reyu-dersove In Gaillardbve, ki sta sprožili napad in si nabrali 7” prednosti do Burtonove in drugih, medtem ko je glavnina še bolj zaostala. V tretjem krogu so Belgijke z združenimi močmi nadzorovale najnevarnejše tekmice in so bile skozi na prvih mestih. Ob četrtem prehodu je Gaillardova vozila sama s 40" prednosti do rojakinj Neassens in Reyndersove. V petem in zadnjem krogu je bila 18-letna Rose Marie še vedno sama in je nemoteno vozila s precejšnjim naskokom proti svetovnemu naslovu. Že na pol proge j# imela skoraj 2 minuti prednosti, katero je do cilja še povečala in zmagovito končala vožnjo do mavrične majice. Belgija je dosegla v tej panogi izredno zmagoslavje: vsa prva mesta so postala plen odličnih belgijskih kolesark, med katerimi je bila Gaillardova daleč najboljša in je praktično tekla brez konkurence, Italijanke pa so razočarale. Sicer je res, da je bila njihova ekipa improvizirano sestavljena in ni zadostovalo, da so v to spravili dekleta, ki morajo dan za dnem rabiti kolesa za dosego alližbenih mest. Za Italijo se lahko reče, da je bil to poskus in nič drugega. ob 12. uri, ko je sonce neusmiljeno žgalo, je 123 amaterjev Iz 28 držav- začelo dirko za osvojitev svetovnega naslova. Italijani so bili seveda favoriti, a tudi drugi so imeli precejšnje možnosti za osvojitev največje lovorike, pa čeprav niso tako dobro poznali progo kot domačini. V drugem krogu, ko so bili še vsi skupaj, je Jugoslovan Škerlj zbežal in si nabral 25" naskoka. Daleč pa ni ušel, ker so se pognali za njim Poljak Pokorny, Spanec Goyeneche in Urugvajec Ti-mon, ki so ga kmalu dohiteli. Ves čas med vožnjo so se majhne skupine skušale oddaljiti, toda nobeni se ni posrečilo priti do zadostnega naskoka. Kasneje so nekateri ponovno zbežali, a glavnina jih je vedno dohitela. Med devetim krogom sta si Danec Kroier in Holandec Den Hartog nabrala nekaj prednosti do zasledujočega Danca Ritterja, medtem ko je glavnina vozila s 47” zamude. Prva dva sta vztrajala v samotni vožnji tudi v 12 krogu, toda razdalja med njima in glavno skupino se je začela vidno manjšati. V 13. krogu se je začela borba za prva mesta. Italijan Bongioni se je pridružil vodilni skupini, kateri se je še prej pridružil Ritter, in je začel diktirati vedno hitrejšo vožnjo. Z Bongionijem sta ostala samo Den Hartog in Ritter in še ta dva sta se morala tik pred zadnjim vzponom, ki je bil nedaleč od cilja, predati in prepustiti zmago bolj svežemu Italijanu. SZ BOR namerava prirediti nogometno tekmovanje na tržaškem ozemlju, na> katerem bi nastopile enajstorice raznih prosvetnih društev iz mesta in podeželja, ali pa tudi reprezentance vasi in podobno. Da bi možnost izvedbe takega tekmovanja čim bolj podrobno proučili vabi odbor SZ BOR, naj se vsaj eden ali dva predstavnika vsa. kega moštva, ki bi rado nastopilo na takem prvenstvu, zglasi na posvetovalnem sestanku, ki bo v petek 7. septembra 1962 na stadionu »Prvi maju, Vrdelska cesta 7. Namiznoteniški odsek ZAČETNI RAZPORED TRENINGOV ZENSKE: V prosvetnem društvu v Barkovljah v sredah in petkih ob 20. uri. MOŠKI: V škedenjskem prosvetnem društvu v sredo od 20.30. V prosvetnem društvu »Ivan Cankarn pri Sv. Jakobu v četrtek ob 18.30. V Križu in na Proseku po domenku. AMATERJI NA CILJU 1, Renato Bongioni (Italija), ki je prevozil 180,320 km v 4 urah 30’50”, s povprčeno hitrostjo 39,510 kilometrov. 2. 01ew Ritter (Danska), z zaostankom 9”. 3. Den Hartog (Holandska) 12". 4. Bolke (Nemčija) 27”. 5. Baziere (Francija) 44”. 6. Monty (Belgija) 7. Mačehi (Italija). ŽENSKE NA CILJU ZENSKE NA CILJU: 1. GAILLARD (Belgija), ki je PLAVANJE prevozila 64,400 km v 1 uri 53’56”, s povprečno hitrostjo 33,914 km. 2. Reynders (Bel.), z zaostankom 2’31”. 3. Naessens (Bel.). Puronen (SZ). Bovvers (VB). Cleiren (Bel.). Herse (Fr.) 2’38”. Burton (VB). 4. 5. 6 7. 8. 9. Elegeest (Bel.) 3’59”. 10. Lukcina (SZ) 4’02”. 11 Gorbačeva (SZ). 12'. Cary (VB) 4’10”. 13. Jacobs (Luksemburg) 4T2” 14. Pepper (VB). 15 Potapenko (SZ) 16. Tikomirov (SZ).’ 17. Parenti (It.) 4’17”. 18. Vissac (Fr.) 4'23”. 19. Ganneau (Fr.) 4’26" 20. Marsden (VB) 4'31” 31. Cressori (It.) 4’33”. 22. Thuin (Fr.) 4’41” 23. Kerschaw (VB) 4’53” 24. Vittari (It.) 5'26” 25. Flageolet (Fr.) 5’36” 26. Smits (Bel.) 8’33". 27. Boubechiche (Fr.) 9’43”. 28. Pelikanova (CSSR) 11’26”. 29 Longari (It.) 11’55” Nov evropski rekord na 100 m metuljčka FRANKFURTH, 1. — Med vojaškimi Spartakiadami, ki so v Cott-busu v Vzhodni Nemčiji, je Madžar Joszef Gurlich izboljšal z 1*01” evropski rekord v plavanju na 100 m metuljčka. Prejšnji rekord, ki Je za dve desetinki sekunde siabši, je od lani pripadal Ce. hu Hopki. ATLETIKA John Uelses diskvalificiran FILADELFIJA, 1. — Johna Uel-sesa, prvega atleta na svetu, 'ti je s palico preskočil 16 čevljev (4,87 m), je Amateur Athletih U- nion diskvalificirala. Uelsesa so obtožili, da je dobil na zastop na atletskem mitingu v Floridu zahte. vatio vsoto, to je 185 dolarjev (približno 114.000 lir). 8. Kudra (Poljska). 9. Megyerdi (Madž.). 10. Petrov (SZ). 11. Kapitonov (SZ). 12. Kastern (Hol.) 13. Timon (Urugvaj) 14. Kroier (Danska) 54” 15. Heeb (Lichenstein) 1’46" 16. Vasquez (Urugvaj) 1’51” 17. Grain (Francija) 1'53’’ 18. Van Kemenande (Hol.). 19. Jaisli (Sv.). 20. Schutz (Nem.). 21. De Pauw (Bel.). 22. Visser (Hol.). 23. Wyncke (Bel.). 24. Ferretti (It.). 25. Poggiali (It.). 26. Weber (Sv.). 27. Cerepovič (SZ) 28. Martin (Fr.). 29. Diaz (Sp.). 30. Hauser (Sv.). 31. Aimar (Fr.). 32. Braux (Fr.). 33. Limbach (Nem.). 34. Tarek (Libanon) 35. Pezzati (Urugvaj). 36. Goadman (V. Brit.). 37. Dumitrescu (Rom.). 38. Furian (Avstrija). 39. Ferrari (It.). 40. Mezei (Madž.). 41. Sanchez (Sp.). 2.04”. 42. Belena (Fr.) 2'16”. 43. Kuzyko (Madž ). 44. Boltežar (Jug.) 5’56”. 45. Pallis (Dan.) 7’13”. 46. Stevens (Bel.). 47. Stels (Bel.) 9’21”. 48. Cencic (Urugvaj) 49. Bangsborg (Dan.) 50. Beker (Pol.). 51. Nustret (Turchia) 52. Scheibak (CSSH) 53. Hautalanti (Fin.) 54. Andring (Luks.) 55. Etchbarnet (Urugvaj) itd. 56. Deceja (Urugvaj). 57. Melikov (SZ). 58. Gordon (V. B.) 21'59”. 59. Jamao (Jap.) 22’43". 60. Lumme (Fin.) 23’55”. 61. Tares (Sp.), itd 9'59”. 10'49”. 13”. 15T7”. 15’43”. 16 23”. Pasolinijev roman, ki ne navdušuje (Nadaljevanje s 3. strani) lanka iz Casarse — zanima prej folklora kot duševnost furlanskih ljudi. Zelo nadrobno so zato opisane vse veselice, na katerih nastopajo kot protagonisti Eligio, Nini in Milio, medtem ko o njihovih načrtih za bodočnost, o njihovih zsakdanjih skrbeh in o njihovem razočaranju spričo pikre stvarnosti ni niti besedice. Eligio, Nini in Milio se v resnici vedejo kot lutke, ki jim je lutkar brez posebne domišljije določil neizrazito vlogo stranskih oseb. Tudi poudarek na družbenem momentu povojnega življenja je po našem prešibek. Celo tako šibek, da bralcu ni jasno, če je »sen nečesa« v prizadevanju za dosego nekaterih osnovnih socialnih pravic ali v nečem drugem. Vsi prizori, v katerih nastopajo furlanski kmetje v boju za boljše delovne pogoje, so sicer slikovito prikazani, toda v bistvu so psihološko medli in brez logične povezanosti, iz katere bi lahko izhajala enotnost stremljenj. Namesto da hi bili epski, so zato lirični, razpoloženjski in motijo ritem pripovedovanja, ker ga venomer prekinjajo, ne da bi zaradi tega dobili kak drugi, globlji pomen. Toda pripovedna plat »Sna nečesa« je tudi sicer pomanjkljiva. Škoduje ji predvsem dejstvo, da je avtor v prvotno redakcijo besedila vrinil eno celo poglavje in mnogo drugih odlomkov. Hotel je na ta način osvetliti nekatere nejasne strani zgodbe. V resnici pa je razbil pripovedno enoto na številne nepovezane epizode, ne da bi po drugi strani dosegel vidne uspehe v napetosti vzdušja, kot je najbrž imel v načrtu, ko se je odločil za predelovanje starega besedila. Tudi njegov odnos do junakov se je v teh letih v marsičem spremenil. Medtem ko jih je prej resnično ljubil, so mu bili ob predelovanju besedila skoraj tuji. Namesto da bi jih izpopolnil, jih je zato samo literarno olepšal in skušal napraviti zanimivejše. Ni pa jih mogel napraviti bolj življenjske, ker sam ni več verjel vanje in jih ne moremo resnično vzljubiti, dasi so nam simpatični. Dejstvo je, da premalo vemo o njih, da bi mogli podoživljati njihove občutke in njihova dejanja. Avtor nam jih neprestano skriva in spet prikazuje v vedno novih miljejskih In čustvenih pogojih, kar nam ne dovoljuje, da bi se navezali na njih usode. imamo predvsem splošno vzdušje poglavij, ki sta lokalizirani v Švici, oziroma v Jugoslaviji. Človek ima občutek, da je avtor pobral informacije o teh dveh deželah iz vseh vetrov in da jih je nekritično nanizal v svojih prizorih z edinstvenim namenom, da dokaže nemožnost dostojnega življenja izven domačega kraja. Ni dvoma, da je bil ta namen žlahten. Žal pa moramo podvomiti o učinkovitosti sredstev, katerih se je avtor poslužil, da ga doseže. S svojimi netočnostmi — in še zlasti velja to za poglavje o Švici — je namreč Pasolini posredno zmanjšal dokazilno moč svoje zamisli in je tudi sicer prisilil svoje junake, da nena- ravno in nelogično reagirajo na zunanje spodbude. Značilno je v tem pogledu Miliovo pripovedovanje o svojih pustolovščinah, ko je bil v službi bogatega švicarskega kmeta. V resnici se je imel dobro. Prav gotovo bolje kot doma. Nekaj težav je seveda imel zaradi jezika. Toda tudi te težave je kmalu premagal in se je že po nekaj mesecih kar dobro razumel z domačini. Tudi z dekleti je dobro izhajal. Kljub temu se je lepega dne brez vidnega razloga naveličal vsega in se vrnil v domovino. Nazaj ga je vleklo morda le domotožje po vaških veselicah in to je kot opravičilo za tako važno življenjsko odločitev, znatno premalo. OBVESTILO! kmet* Obveščamo vse kmetijske zadruge, podjetja in ^ valce kateri pridelujejo vino oz. alkoholne pijače, da ^ še podjetje na zalogi večje količine sodov in to od litrov. ... Nadalje smo pripravljeni prevzeti večja in man)Sa ročila. Cene so konkurenčne ter se priporočamo. OBRTNO MIZARSKO PODjETJ Leslik SMETANOVA Ul. St. 1 <® m B>A^W0L ŠVICARSKA SLIPKRMARKA OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI; novi lipi, poslednji izum moderne tehnike; ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATTC s 57 in «8 rubini EXTRA PLATT LUX 62 s *lto 1 V prijjovednem pogledu je bil Pasolinijev namen podati koralno zgodbo furlanske mladine v prvih povojnih letih v skladu s tedanjimi novoreali-stičnimi estetskimi načeli, ki so terjala, kot je znano, posebno pripovedno tehniko. Zato je njegov roman brez pravega protagonista in so glavne osebe vezane bolj na strukturne potreba celotne pripovedne freske Kot na lastne človeške značilnosti. To je bralcu jasno od vsega po-četka. Vendar menimo, da avtorju ni uspelo popolnoma uresničiti svojega pripovednega na-črta, ker je po eni strani Korai-nost zgodbe kljuo vsemu premalo poudarjena, da bi mogla že samg na sebi zadostovati kot epska osnova, medtem ko so po drugi strani osebe preveč žrtvovane zahtevam pripovednega snutka, da bi mogla zanimivo in učinkovito izstopati. Toda največja pomanjkljivost »Sna nečesa« je po našem v šablonski površnosti, s katero je Pasolini opisal švicarsko in jugoslovansko okolje. In ne mislimo tu na »lapsus«, ki ga je zakrivil, ko je napisal, da živijo na Reki Slovenci. V mislih SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK ifCffpl Cvntinl --------tri 613».* s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna Kuhinja. istrske specialitete Dnevno godba in ples #E TURIZEM Pfe I« ll OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ub 8.3U, IU.JU 16 m 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO PARK HOTEL Bit*, Tel. 2*4, 33». stavracija, kavarn' nočni bar Velika rana «KAZINO». ^sI, sezoni so cene J“ . l. Priporočamo se V // O T E L «ADRIA» ANKARAN Tel. K O P E H 741-12 Nudi gostom prvovrstno hrano ter izbrane pijače. Hotel je odprt skozi vse leto. in se vljudno priporoča. Hotel P Al ES*!. POHTOHUZ -RESTAVRACIJO nudi razne J * , raz,ie «.Vk f odlična vina. v in v vrtni restavra nem harU S.. HOTEL «TRIGLAVi KOPER - telelon Ib Prvorazredna restavracija, so-duuno opremljene sobe, terasa, timski vrt, nočni bar z vsakodnevnim programom iv goiltnn l&.» uUvoioia i' 11 •11 • 11111 • I«11 • |S3 133 Ljubljana - Tal. /33-173 Hotel »SLON« LJUBLJANA, Titova ul. s svojimi obrati se gostom Iz Trsta toplo priporoča. > !^SaPturžšt SPOROČA da vzdržuje progo BLED LJUBLJANA-TRST ter prireja izlete tn potovanja po domov mi tn v inozemstvo preko potovalne agencije 11J A D R A N TURIST* AVTOPROMET* GORICA Nova Gorica — Tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. GRAND HOTEL ‘TOPI11*’ BLED. tel. Odprt skozi kopališče kopališče. Prfnllan^ cene Grand hotel LJUBLJANA “ itA nudi vse B°stlDn58li ^ po zmermhj^ol/ priporoča i Ko potujete po Sloveniji, pridite v Vipavo, da si ogledate lepot* izvira reke Vipave. Ob izviru je kjer se boste prijetno okrepčali. Hotel jPAvr BOHINJ - SLOVENIJA V poletni in zimski sezoni vam nudijo vse udobje hoteli »ZLATOROG«, «POD VOGLO iel> . LEVUE-JEZERO«, Mladinski dom ter gostišča Stara Fužina In «CRNA PRST«. ♦ Kdor ke s11 J diha v miru in kdor hoče spoznati svetovno znane prirodne lepote, kdor si želi z101^ |* letne športe vseh vrst, naj pride v Bohinj + Inlnrmnclie turistično Hrti»**__ i l v S*, V SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje modernimi tovorno - potniškimi ladjami redno progo jadran-južn* Amerika — via Zahodna Afrika (HIJeka Split. Napoli. Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Čonakry, Tako-radi Tema, Rio de Janeiro Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko. ZDA — Zahodna obala, sredozem ike luke) ‘ TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od »000 do 11.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba« Piran, Zupančičeva ulica 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami, plovba Piran Telexi; 035 22. 035 23 Telefoni: 72-170 do 72-177 Vodilno turistično podjetje v Slovemjt Generalna direkcija v Ljubljani, poslovalnice v vseh večjih krajih Slovenije In na obmejnih prehodih tet v Zagrebu. Opatiji. Dubrovniku m Sisku Od maja do septembra prirejamo stalne Izlete no Jugoslaviji z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi iei>‘ / Menjalnica valute, predprodaja voznih kart za železniški' f morski m avtobusni promet, rezervacija hotelskih sob * valnlci. 00"“' / Zahtevajte programe izletov A iisu ni DOUGLAS FARR MEZINEC «Pa nisi hotel, da bi te videla policija!« «Seveda ne, draga. Tvoja ženska bistrovidnost te tudi to pot ni prevarala, kakor vidim.« «Ti ni bilo dovolj, da si spravil v past Tommyja za zločin, ki ga ni zagrešil.... Zdaj si ga prišel še mučit, ko si mu povedal, da si živ!« »Popolnoma si doumela položaj, draga«. «In čemu si prišel nocoj sem?« »Da bi pomiril srce tudi svoji oboževani ženici!« »In se ne misliš zglasiti na policiji?« »Nikakor ne, draga moja! Kako ti pride kaj takega na misel*. Norman si je počasi zvlekel rokavico z leve roke. Ona je z « tli --3_____1 ____. >viVt/vtVI i M tVtF7/>Q lino C ~ mvn. očmi sledila njegovim počasnim gibom in mrzčalice so jo spreletele, ko je vzdignil okrnjeno roko. Zena ga je nekaj časa ne- letele, ko je vzaignu OKrnjeno rosu. jc i®««) r-a premično gledala, potem je zaprla oči in stisnila ustnice. »Veliko si si prizadeval, da bi šlo vse tako, kakor si hotel«, Je rekla naposled. »O, veliko, kakor vidiš,« je odvrnil in pomahal z roko proti nji. Zena mu je hotela prodreti skozi obraz v dušo; »Sprašujem se, zakaj si to storil?« »To je vendar preprosta stvar: ker sem vaju oba sovražil. Sprva sem vaju mislil ubiti, tebe in njega, potem sem si dejal, da ne zaslužita tako lahke smrti. Pa se je splačalo, tudi strašne bolečine, ko sem odsekal mezinec sam sebi, samo, da bi vama pripravil, kar sta zaslužila.« »Zakaj si naju tako sovražil, Norman?« Vprašanje ga je na videz presenetilo. »Zakaj? Se sprašuješ!« «Da, ne gre mi v glavo, zakaj me tako sovražiš. Kaj ti je bilo toliko do tega, da sem ti zvesta, tako me nikoli nisi resnično ljubil, Norman«. «Bi me morda rada pregovorila, da je drugače...?« Odkimala je. »O, ne. Vem da bi bilo zaman. Vidim pa, da se vse ujema... Vse, kar si storil. Poročil si se z menoj, ker sem bila ženska, na kakršno je človek lahko ponosen, ne pa iz ljubezni. Iz samoljubja. In ko si odkril, da ljubim Tommyja, je to zadelo samo tvoje samoljubje.... Zdaj si pa zopet na konju, kaj? Maščuješ se. Uživaš, ko vidiš, da s Tommyjem trpiva, Norman morda sva pogrešila, a mislim, da kaj takega vendar nisva zaslužila.« Jezno je vstal in jo hotel prekiniti: «Ce me prosiš zanj usmiljenja....« »Usmiljenja!« Tudi sama je vstala, oči so ji plamtele, ustnice so se ji špar čile v zasmeh »Usmiljenja, naj bi prosila tebe, človeka, ki je bil zmožen, da pohabi samega sebe z lastnimi rokami, da preliva lastno kri, da bi dosegel tujo! Ne, Norman, ne bom pokleknila predte in te rotila — če si zavoljo tega prišel semkaj«. Obrnil ji je hrbet, si začel natikati rokavico in se nameril proti vratom. , »Domnevam«, je rekel na pragu, »da pojdeš zdaj na policijo in jih boš poskušala prepričati, da si me videla živega, tu v svoji hiši.« žena je mirno obstala ob divanu. «Ne mislim zapravljati čas, da bi jih o čemerkoli prepričevala, Norman. Vse je šlo še preveč po tvojem načrtu, lahko si ponosen«. Ne daleč od hiše je Norman Roth naletel na taksi in se je dal zapeljati v bližino hotela. Bil je jezen, nezadovoljen, ker mu srečanje s Sidney ni prineslo tega, kar si je obetal. Bolje se je počutil šele, ko je zaslišal kričanje prodajalcev časopisov: »Posebna izdaja! Tommy Barron obsojen! Posebna izdaja!« # # # Ves tisti čas, ki je sledil, ni izgubil sledi za Sidney, ne ko je bil Tommy obsojen na električni stol, ne ko so njegovi odvetniki vložili priziv, ne ko je bil priziv odbit. Tudi prošnja za pomilostitev ni imela večjega uspeha. Zdaj je bilo treba samo čakati izvršitve smrtne obsodbe. Ker je bil zmeraj na tekočem, o vsakem koraku, ki ga je napravila Sidney je dognal, da je dan preden bi moral umreti Tommy, odšla v lovsko kočo. No, zdaj je vedel, da mu končna naslada, po kateri je tako hrepenel, ne bo ušla. Znašel se bo s Sidney v trenutku, ko bo oni sedal na električni stol. Kakor so sporočali časopisi, bi se morala smrtna obsodba izvršiti ob enajstih. Norman Roth je prebil ves dan skrit v gozdu, ki je obdajal lovsko kočo. Pred njo je stal avtomobil njegove žene. Samo enkrat jo je opazil, ko je za hip prišla iz koče in vzela iz avta neki zavitek. Vrnila se je v kočo in čez malo časa je Norman zaslišal, da je odprla radio. Čakal je, da se popolnoma stemni in še nekoliko. Potem se je splazil proti koči in skušal pokukati v notranjost, a vetrnice so bile zaprte in ni mogel ničesar videti. Prav razločno pa je slišal radio: oddajal je poročila in ime Tommyja Barrona se je večkrat omenjalo. Ura je bila tričetrt na enajst, ko se je Roth odločil, da potrka. Pričakoval je, da mu žena ne bo odprla tako sama sredi gozda, in da si bo moral pomagati z grožnjami, že je bil pripravljen, da bo vlomil okno, a žena mu je nemudoma odprla. »Pričakovala sem te, Norman«, je rekla hladno. Tudi to pot je bil presenečen in zadeva ga je razjezila. «Spusti me noter!« je dejal ostro. , govora je Sidney odprla vrata na stežaj, da je vstopil, Jih takoj zopet zaklenila in šla pred njim. Na sebi je imela črne, oprijemajoče se hlače in črno majico. Nenadoma se je obrnila proti njemu in mu rekla z nasmeškom vzvjšenosti na bledem obrazu: »Vidiš, kako dobro te poznam, Norman!« jci ^ Njen glas je bil tako izzivalen, da je R°tn ’ d» m koval vse kaj drugega, zavrela kri v glavo. «Vedela sem, da oprezuješ za menoj in tudi ^ na svgtu rad doživel ta trenutek z menoj Vidiš, ® prišla sem. Mislila sem si, da bo ta kotiček P°Jlnot v i na kulisa za zadnji prizor zadnjega dejanja... k M nisem hotela opehariti za vse to.» Odvrnil je pogled od nje in se ozrl naokoli- je“ e5,Vfji ..................... ' " ' Je £ nolfl.V no natančnost, kajti nekaj kosov obleke jo o0jii -naslonjalih stolov, v kuhinji je bil pomivaimk posode in na mizi je stala steklenica whiskyJa’ do polovice odpit kozarec. .. »Vidim, da si se vrgla v pijačo«, Je pripomni • ^ 9 »Priznam, da včasih to pomaga«, je odvrnil0- jjeV® 1 «No, zakaj potem ne bi skupaj pila! Lahko f no zadnjo pot nekoga, ki si ga ljubila«. ,.e Iz omare je vzel kozarec, si nalil iz steklem namignil ženi, naj sede k mizi njemu nasproti. «Nobenega odloga za Tommyja?» je vprašal- z0iD' , Žena ga je pogledala s popolnoma mirnim }z tfr, »Nobenega«, je odvrnila. v Obmolknila sta in se gledala. Radio ie.prl,0s^ prijetno spokojno glasbo. Roth se je zalotil, na v jA stresel. peKaJ io K »Razmišljal sem,« je dejal, «da bi se lahko. serli ‘h Tommyjevi smrti pojavil živ kjerkoli Zadeva, a b°’ /*! je popolnoma verjetna, s Tommyjem sva se mVJnu i1’;/., bil pijan kot krava in jaz sem se čudežno izmu ^ njegovi morilski besnosti,, pri tem sem žrtvoval * tem sem šel iz koče in zaradi šoka, ki sem Sa ^0?e,i sl gubil spomin. Blodil sem naokoli, ne da bi ® pet jjV/ Strifarl'ev» ulic«"a-V"telet' Zl^^lekoS, ~raeun pri Narodn, banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v š.nni ene(t» ,^*OVskl mu. finančno-upravni 150. osmrtnica 120 Ur. atruarje ■ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja m tisKa zaloz„lslvo tržaškeca tiska. Trst na prejšnje življenje. Naposled, ko se mi je —* sem zvedel z neznansko grozo, da je Tommy »jsto -A/ V' tričnem stolu. Kaj praviš, se ti ne zdi ta zgodb0, unle /j 1.1, ,maal ---------------------------------------- r Tel. st. 37 338 - NAHOCNfNAf mesečna «50 *'L „/!> / tržaškega tiska Trst 11-9374 — Za FLRJ: ADIAj(n pri 11 f.nonega 119Iva A Tol 1 I*vufGB r Ln« ■ AalO Mali oglasi Ho Ur beseda. — Val oglati se naroc b 'b