Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 54.	v mM v sredo, 7. marca 1917.
Leto xlv.
s Velja po pošti: s
za oelo leto napr8| .. K 26'— za en mesec „ .. „ S-20 za Nemčijo oeloletno. n za ostalo Inozemstvo. „ 35*—
V	Ljubljani na doma Za oelo lelo naprej.. K 24'— za en meseo „ .. K 2'—
V	opravi prejemam mesoSno,, 1-30
s Sobotna izdaja: == Za oelo leto ..... K 7'— za Nemčijo oeloletno. „ 9*— za ostalo lnosemst»o. „ 12 —
Enostolpna petitvrsta (72 mm Stroka in 3 mm visoka ali nje
prostor) na enkrat .... po 30 t za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dbgovoru.
Enostolpna petltTrsta po 60 t
Ishaja vaak dan lzvzamSl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga vozni red,
MT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nofranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štov. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravniStvo |e t Kopitarjevi nllol it. 6. — Bačnn poStne hranllnloo avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-baro. St. 7563. — UpravniSkega telefona it. 188.
Cesarjevi sKrfe za ljudstvo, i
Odkar je zasedel prestol cesar Karel I. s svojo presvetlo soprogo, veje po vseh področjih državnega delovanja sveža, ljudstvu prijazna sapa. Dasiravno traja vlada cesarja Karla šele malo mesecev, yendar vživa mladi vladar že danes glas pravega ljudskega vladarja. Že krožijo med ljudstvom mnogoštevilne anekdote, ki pripovedujejo o dobrotljivosti in ljudomilosli mladega vladarja. Ljudska ljubezen in domišljija se je polastila svetlih osebnosti cesarja Karla in njegove milosrčne soproge Cite ter ju opleta z večno zelenim bršlja-nom in \ edno duhtečim rožmarinom. In večina teh anekdot, ki se pripovedujejo med vojaštvom na fronti in med ljudstvom v zaledju, temelje na resničnih dogodkih.
In zares, kakšne hitre in velike iz-premembe na vojaškem, političnem in narodnogospodarskem poprišču, odkar je cesar Karel zasedel prestol. Tudi v svoji neposredni okolici je cesar Karel izvršil popoln preobrat, prenovil je najvišje dvorne urade in zbral okrog sebe kot svoje najbliže svetovalce može, katerih nazori se skladajo z duhom sedanjosti. Enake iz-premembe so se izvršile na vodilnih političnih in vojaških mestih. Sploh je prišlo do veljave načelo, da se vrše imenovanja vodilnih mož le temeljni sposobnosti, da pridejo torej pravi možje na pravo mesto.
Ljudstvu so pa najbolj povšeči odredbe, ki pričajo o veliki skrbi cesai ja Karla in njegove soproge Cite za izboljšanje gospodarskega položaja ljudskih slojev, ki so vsled draginje živil in drugih nujnih potrebščin zares kruto prizadeti. Z neumorno energijo in neustrašenim pogumom se jc cesar Karel takoj po nastopu vlade lotil dela, da se spravijo v red razr-vane razmere ljudske prehrane in dal do-tičnim državnim prizadevanjem nove moči in novega življenja. Prehranjevalni urad v njegovi sedanji obliki in dopolnilni skupni prehranjevalni odsek sta delo cesarja Karla. Kako krepko sta se ccsar in cesarica osebno zavzela za omiljenje pomanjkanja premoga na Dunaju, je znano. Cesarju Karlu imajo zahvaliti revnejši ljudski sloji razne odredbe, ki jih je v zadnjih tednih ukrenil prehranjevalni urad in druge vladne oblasti za omiljenje gospodarske bede; marsikaj se še pripravlja. Tako je dal cesar velikodušno pobudo za velikopotezno skrbstveno akcijo vlade, ki ima namen, preskrbeti revnejšim ljudskim slojem živila po nizki ceni, za kar bo izdala več sto milijonov. Ravnotako se bodo na cesarjevo besedo zvišale vzdrževalnine za družine vpoklicanih. Čeravno bo kljub vsem tem odredbam splošna stiska le malo
izboljšana, vendar imamo v njih dokaz očetovske ljubezni in skrbi našega mladega vladarja za svoje ljudstvo. Koliko na boljšem bi bili danes, ako bi se bili tedanji merodajni činitelji že pred letom in še preje tako resno in temeljito lotili vprašanja o. prehrani ljudskih slojev, kakor se to godi sedaj.
Danes se obrača boj državnih oblasti tudi proti pravemu in glavnemu provzro-čitelju neznosnih draginjskih razmer: proti oderuškemu velekapitalu. To priča padec enega njegovih najmogočnejših zastopnikov, bivšega guvernerja zemljiškega kreditnega zavoda Siegharta, potem poostreni nastop oblasti proti oderuštvu in navijanju cen, in sicer tako, da ne pridejo v klešče samo mali zločinci, marveč tudi velekapi-talistični glavni krivci, ki se skrivajo za njimi, v prvi vrsti banke. Vse to nam jamči, da so se začeli v naši državi boljši časi za široke ljudske sloje, ki nosijo najtežja vojna bremena. Sam cesar jc dvignil ljudsko stvar na svoj ščit, kaj čuda, da ga tudi ljudstvo obožuje.
Prav te dni smo dobili nov dokaz plemenitega cesarjevega človekoljubja. S posebnim poveljem je odpravil kazen privezovanja pri vojakih. S tem je izginila iz naše armade in mornarice uredba, ki je bila pač morda umestna v časih najemni-ških armad, nikakor pa ne sedaj, ko nosi orožje celokupno ljudstvo. Mlademu cesarju se je upirala misel, da bi se na tak način kaznovali za prestopke ljudski sinovi, ki tvegajo kri in življenje za domovino in od katerih hrabrosti je odvisna usoda države. S to odredbo si je postavil cesar Karel neminljiv spomenik, saj je v moralnem oziru tako pomembna kakor odprava desetine in tlake.
Tako je naš mladi vladar že v tem kratkem času svoje vlade z neminljivimi čini dokazal, da ve ceniti človeka kot takega, da ve ceniti ljudske žrtve, da čuti z ljudstvom in za ljudstvo. Enak človekoljubni duh preveva tudi njegovo prevzvi-šeno soprogo cesarico Cito, ki mu je vredna družica na slavnem habsburškem prestolu. Bog ju vodi preko sedanjih težkih dni v lepšo srečnejšo bodočnost monarhije in njenih narodov!
Včeraj zvočer so sc na povabilo g: dežel, glavarja dr. Iv. šusteršiča zbrali v deželnem dvorcu zastopniki duhovščine, dež. zastopa, obč. sveta in meščanstva. V svojem nagovoru jc po-vdarjal dež. glavar, da se na inicijati-vo presvetlega vladarja sedaj povsod
snujejo vojaški domovi ter da je naša naloga skrbeti posebno za naše domače polke. Dežela je pripravljena ustanoviti en tak dom 17. pešpolku, 27. domobranskemu, 27. črnovojniškemu pešpolku in topničarskemu polku št. 7, za ostale naše domačine pa bi osrednji odbor posredoval, da dobe domačega čti-va in bodrila.
Obširneje jc poročal o namenu vojaških domov dež. odbornik rnsgr. dr. Lampe: Akcija za vojaške domove se je rodila iz potreb vojakovega življenja v vojski. V kakem duševnem razpoloženju je vojak zunaj, ko vojna toliko časa traja in je ločen od rodbine, biva v tujih krajih pomešan med druge narodnosti in v raznih položajih, ki jih ima danes vojak prestati v dušnem in telesnem oziru, razven tega mora prenašati, kar mu daje služba. Vojaški domovi hočejo skrbeti za vojakovo razpoloženje, njegovemu duhu dati nekaj, kar ga zopet razvedri. Duševno razpoloženje vpliva tudi na to, kak je vojak v službi. Kontakt naj vojak dobi s svojo domovino vojaški domovi naj mu bodo tolažnik, moralna oživljajoča sila, nekaka hvaležnost zaledja za to, kar mora vojak prestati za domovino. Odtrgan od sveta nima često vojak ne berila, nima kraja, kjer bi pisal, ne kraja, kjer bi sc s prijatelji sestal. Vojaški domovi naj bi bili urejeni tako, da bi v njih dobil vojak nekako sliko svoje domovine. V Ljubljani naj se osnuje odbor, ki bo v zvezi s centralnim odborom na Dunaju, začrta naj program za naše razmere in izda oklic.
Nato je poročal preč. g. voj. superi-jor Ivlobovs, da se na naši soški fronti ustanavlja že 60 vojaških domov. Skrb ljubljanskega odbora naj bi bila, da povsod, kjer so slovenski vojaki, preskrbi za zvezo z domovino, posebno za slovensko čtivo. V Ljubljani pa naj se ustanovi večji vojaški dom. ki bi bil moral biti vsled različnosti vojaštva intcrnacijonalen. Tudi pri raznih marš-formacijah naj ta odbor preskrbi za vojaške domove.
Po debati, katere so se udeležili prevzv. knezoškof dr. A. B. Jeglič, dež. glavar dr. Šusteršič, preč. g. superior Klobovs, župan dr. Tavčar, podžupan in dež. odbornik dr. Triller, dež. odbornik dr. Pegan, je bilo sklenjeno v prvi vrsti ustanoviti pri kadrih naših domačih polkov (v Judenburgu, Admontu, Rottenmannu, Radgoni) vojaške domove, v Ljubljani napraviti večji vojaški dom, pa poskrbeti tudi za naše vojake, ki so raztreseni po raznih frontah. Po-
jasnilo se je, da vsaka vojaška formacija vso opravo vojaškega doma vzame s seboj, kamorkoli bo prestavljena in cla se namerava ohraniti institucijo vojaških clomov tucli po vojski.
Sklenilo se je osnovati: 1. centralni odbor za Kranjsko in 2. delovni odbor. Za predsednika centralnega odbora je predlagal župan dr. Tavčar dež. glavarja dr. šusteršiča, za podpredsednika je pa predlagal dež. glavar župana dr. Tavčarja, za tajnika in blagajnika centralnega odbora pa dež. odbornika dr. Pegana, Soglasno sprejeto. Deželni odbornik monsignor dr. Lampe je bil pooblaščen, da sestavi oklic in da v sporazumu s preč. g. voj. superljorjem sestavi delovni odbor.
U vojske!
Po sporočilih vojaških duhovnikov je treba še bolj ko doslej skrbeti vojakom za berivo. Vojaki to sami čutijo in naravnost prosijo.
Tudi, če bi se upanje na bližnji mir kmalu uresničilo, bi bila še velika potreba, invalidi pa bodo še po vojski dolgo potrebni požrtvovalne pomoči.
Res so je storilo že neverjetno veliko; a zdaj mora pomagati še organizirano delo. Zato se je osnoval v Ljubljani pri kn. šk. ordinariatu »o d-b o r za vojaško berivo«. Ta bo knjige in denar za knjige sprejemal, pošiljatve gledo primernosti kar najbolje sortiral in pošiljal vojnim kura-tom.
Dunajski centrali za vojaško beri vo (Zentralstelle fur Soldatenlekture), ki je doslej veliko razdala tudi slovenskim fantom, ne nameravamo dela odvzeti. Prosimo, na j nadaljuje svoje delo in priporočamo jo Slovencem v nadaljnjo podporo, ker se pri nji oglašajo za pomoč slovenskim fantom mnogi tuji kurati, ki bodo za. nas komaj zvedeli. Ljubljanski odbor hoče le nanovo vzbujati darežljivost in s primernim izbiranjem knjig v višji meri ustreči našim vojakom.
Obračamo se torej do rodoljubov, zlasti do duhovnikov, in lepo prosimo:
a) Vsak preglej svojo knjižnico, in odberi to, k a r bi bilo z a vojake koristno.
Ni treba pošiljati knjig, ki niso primerne za moške, ali ki so sploh brez vrednosti. Mohorskih knjig imajo vojaki zadosti, le kako tako knjigo izmed mohorskih še pošljite, ki je bolj zanimiva, ali večje koristi, da jo ljudje po večkrat radi bero. — Molitvenikov vo-
LISTEK.
23
vo .
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Dalie.)
Mogočno So pljuskali valovi reke Sa-zave ob samostansko zidovje in opat Bo-žeteh je slonel na ozidju nove grajene cerkve, gledajoč v daljavo, kakor bi koga pričakoval. Šumela je voda in ni čuti! bližajočih se korakov za svojim hrbtom.
»Prečastni, kam plovejo tvoje misli?« se oglasi brnski škoL
»Opat se zgane, se zasuče in veselo vzklikne:
»O prejasni prijatelj, kaj te je zaneslo na. Sazavo?«
»Stare pritožbe, stari grehi, gospod oče! l-itomeriški prošt me je ovadil radi slovenske liturgije.«
»Se mi je zdelo, da pride ta nemški valpet za tvoj hrbet. A ne boj se in moško zagovarjaj naše stare pravice na Višegra-du! Saj Vratislav je naš, le ti nemški gospodje ga varajo in motijo,« govori opat.
_ »Nemci in latinci dobivajo vedno večji vpliv pri knezu in če pnjde tako dalje, si ti zadnji opat sv, Prokopa na Sazavi,« pristavi Svetobor.
»O rad verjamem, češki .knez! Na-
sprotnikov je vedno več in nihče tega tako ne čuti kakor sazavski opat. Saj že moji bratje niso več vsi tako zaupni do mene in slutim, da se že v samostanu snuje stranka zoper slovensko bogoslužje.';
»Vratislav ti jc vedno udan, ne tako Jaromir.«
»Jaromir je ves nemški in eri nam ne bo varoval naših svetinj. Opatica pri sv. Juriju je Nemka in njegova desna roka. Njeni prijateljici pa sta brnska in olomuška kneginja. Te ženske kujejo železen obroč okrog naših pasov. Toda le pojdi, Sveto-bore, in neustrašeno brani naše častitljive starine.«
In Svetobor nadaljuje svojo pol. Ali zdelo se mu je, da ti obroči samostanski, ki so ga srečavali, niso več listi kakor nekdaj in na njihovih ustnicah je čital nekaj posmehljivega in v njihovih očesih nekaj lokave veselosti.
Med in češnja so ležale na mizi, pripravljene za Svetobora in njegovega oprodo. Toda brnski prošt jih ni pokusil in hitro odrinil iz tesnili prostorov v širni svet.
»Ne veže me dosti spominov na raa-tičko Prago, koder mi jc tekla zlata zibci. odtujil sem se češki zemlji in zdi se mi, kakor bi me visoki cilji gnali na jug. Ali ta sazavski opat, ta Božeteh mi ne gre iz spomina in le on je, ki me še veže na. češko zemljo,« pripoveduje Svetobor svojemu oprodi, ko Se pri izlivu Sazave v Vltavo obrne proti severu.
»Tudi mene ne mika češka zemlja, niti poljske planjave, pač pa se mi je priljubila Morava, ako nam bo obstanka ondi. Le ljuba Dražna mi ne gre iz spomina in ni ga dneva ne noči, da bi mi ne plavala pred očmi.«
»Ne obupuj, Dobrovit! Božja pota niso človeška pota in vse mi tako pravi, da tudi Dražno kod iztaknemo.«
Ni moja kri, toda moja hči je, moje srce, moj zaklad, moje vse in. dal bi življenje zanjo,« sanja Dobrovit pod sinjim nebom, vranca pa sta se stisnila in bežala bliskoma proti stovežati Pragi. Precl njima se je svital v daljini Višegrad, za njima pa sc je zagrinjala^sazavska dolina. Še so Svetoboru šumeli po ušesih valovi Sazave, še so se bliščali pred njegovimi očmi peneče kaplje, bijoče po stenah samostana, migljala je luč v kapeli sv. Prokopa in čez reko mu je podajal svojo belo roko opat. Božeteh ...
Ali se poslavljaš tudi ti, dedščina sv. Prokopa?« je vzdihnil Svetobor in sc nehote ozrl tja na mogočno reko, ki sc je valila kakor velikanska kača proti zlati Pragi.
Že so žarele od daleč strehe visokega Višegrada, že sc jc pokazovala hiša /.a hišo in belila sr je bela cesta, ki je vodila na grajske strmine. Leseni mostovi so vezali bregove in prijazni otočki so pogledavali iz vodne površine. Kraljevi Vinogradi so sc sitili s solnčnimi žarki, sedmeri griči so
se pokazovali na severu in Svetobor je zagledal na griču veličastne stavbe, ki so se spenjale kvišku. Cerkev sv. Vida je kipela s svojimi stolpovi proti nebu, knežja palača se je stegala nad bregom, tostran pa se je pokazala nad skalnato strmino Više-grada častitljiva stara cerkev sv. Petra in Pavla.
Po Starem mestu sta potnika krenila na strmi Višegrad.
S tisočerimi čuvstvi, ki so pogrevali knežjo dušo, je Svetobor naznanil po Do-brovitu svoj prihod.
Stric Jaromir je sprejel nečaka s prijaznim in resnim obrazom. Brnski prošt je nastopil tako, kakor bi gledal pred seboj življenje in smrt.
Ti nam delaš ovire, moj sin, ker se poganjaš za Cirilo - Metodijsko liturgijo. Tvoj otec ni bil tak in je bil veren siuga rimske misli,« je govoril češki kancler brn-skemu proštu.
»Tudi jaz služim sveti misli, ki preveva moje srcc. Veren služabnik sem češke krone in sv. otec mi jc mogočen vladar, ki vodi sv. cerkev in moje srce mu je udano. Nič novega, nič nemogočega ni, kar pre-| veva mojo dušo, in veselje ljudstva, ki mu preskrbujem slovenske duhovnike in uva« | jam slovensko službo božjo. Stare so pravice češkega naroda, za katerimi teži moja duša, Nemec pa jil) nc mara, ker jih ne razume, ker jih sam nima, ker nas podjar-mujc ..,.«	(Dalie^.
jaki še vedno prosijo; po bolnišnicah imajo radi tudi večje molitvenike. Tudi nevozani bodo dobri, umazani pa nikakor ne bi bili umestni.
Prosimo velikodušnosti. Darujte tudi knjige, ki so vam ljube, če jih le morete utrpeti. Nikoli ne bodo storile boljše ko zdaj. Kdor se zmisli na običajno usodo knjig po lastnikovi smrti, bo še vesel, da. jih zdaj tako dobro porabi. Praznina v knjižnih omarah, ki nastane po vaših darovih, vam bo dajala sladko zavest, da sto knjige obrnili narodu v najboljšo korist.
Pri razdeljevanju knjig bo odbor skrbel, da pridejo knjige večje vrednosti na take kraje, kjer bodo ustregle prav mnogim čitateljem.
b)	Agitirajte tudi pri drugih rodoljubih, ki imajo kaj boljših knjig. Po mestih in trgih se navadno lahko dobe gospodične, ki z agitacijo veliko dosežejo. Kdor ne more dati nobene knjige, naj bi po možnosti kaj prispeval v denarju.
c)	Vojaki, kateri so posamezno razkropljeni po drugorod-n i h p o 1 k i h so najbolj zapuščeni, a zanje bo ljubljanski odbor komaj zvedel. Zato prosimo duhovne pastirje, poizvedujte po takih vojakih in naročajte domačim, da naj jim pošljejo od časa do časa kako knjigo. Za molitvenike se ljudje navadno sami spomnijo; naročite jim gotovo Še mariborsko brošurico »Nedeljski evangeliji«. Po desedanjih skušnjah so vojakom jako priljubljeni časopisi: »Slovenec«, »Domoljub«, »Mir«, »Dolenjske novice«, enega teh časopisov bi lahko naročili skoro vsakemu. Časopis se naroči najbolje za celo leto, vojak sam pa upravništvu pošilja nove adrese, kadar izpremeni kraj.
Gospode duhovne pastirje prosimo, naj nabrane darove kar sami pošljejo posameznim domačim vojakom, kadar vedo, da jim bodo ustregli in koristili.
Ne odložite te prošnje brez sklepa, da jo uslišite. Zamislite se v dušo trpe-5ih vojakov in njih hrepenenje po domu; s kakšnimi čustvi bodo ti možje po končani vojski presojali neskrbnost v domovini. Zdaj jim moremo trpljenje olajševati in mnogo koristiti, ne zamudimo izrednega časa, ki se ne povrne.
Odbor za vojaško berlvo pri kn. šk. ordlnariatu v Ljubljani
27. februarja 1917.
Hrvatski sabor.
Adresna debata.
Zagreb 6. marca.
Saborski zapisnikar prečita adresi koalicije in Starčevičancev.
Poročevalec Ljuba Babič Gjalski pravi, da želi zjedinjenje hrvatskega naroda v monarhiji, kar je v njenem interesu. Dvajseto stoletje bo prineslo enakopravnost vseh narodov. Hrvatska stoji v nerazdruž-Ijivi skupnosti z Ogrsko, ki nam mora pomagati, da izvedemo svoje težnje. Razmerje z Ogrsko je treba v marsičem popraviti. Poročevalec brani koalicijo pred raznimi očitki.
Poročevalec Starčevičeve stranke pl. Hrvoj pravi, da je danes najmočnejše novo načelo narodnosti, katero je povdaril tudi hrvatski sabor. Na tem načelu so se dvignili Madžari, je Rusija osvobojala balkanske narode in je šla Avstrija v Bosno. Danes obe vojni stranki naglašati to načelo, ki je človeška pravica, in nihče nima pravice zadirati sc v narodno življenje drugega. Tudi je to načelo edini temelj za razvoj monarhije. Temu načelu se imajo Madž?ri zahvaliti za nekdanje simpatije vse Evrope katere pa so sedaj zapravili. Država ki tlači narode, je izgubila pravico šteti še v število kulturnih držav. Tako je tudi z Italijo, ki si lasti hrvatske kraje. Obžaluje, da se ni našel nihče, ki bi zavrnil te zahteve, čeprav jih je italijansko časopisje dostikrat prinašalo. Protestira proti naglašanju državne skupnosti v adresi večine, ki bi morala povdariti idejo hrvatskega državnega prava, česar pa ni storila.
Starčevičanci zahtevajo zedinjenje, svobodo in neodvisnost. Ideja militarizma nc more biti na potu zedinjenju naroda.
Čisti pravaš Vučetič ponavlja, zahtevo po zedinjenju, dvomi pa, da bi se zedinjenje dalo izvesti v skladu z državno skupnostjo. Ugovarja, da bi z madžarsko pomočjo prišli do zedinjenja (Wilder: Ali je teh misli tudi dr. Horvat?) Dosedanji sistem mora pasti; prava moč naroda mora priti iz njega samega.
Priglašenih je več govornikov.
Vojaške vesli.
— Odlikovanja. Vitežki križec Franc ! Josipovega reda z vojno dekoracijo in z meči je dobil višji zdravnik 5. pp., dr. Vladimir Jeiovšek, — Vojaški zaslužni križec 3. vrste ? vojno dekoracijo in ?. meči jc
dobil nadporočnik 2. bos. herc. pp. Anton Rožič. — Vdrugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje major 97. pp. Jurij Pointner. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: nadporočnik 87. pp. Rihard Liepold, poročnik 47. pp, Ignacij Gruden, poročnik 7. lov. baona Stanko Benedik in poročnik 3. pion. baona Franc Praxmeier. •- Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: rač. podčastnik 7. pp. Karel Kamolc, nad. straž-mojster 13, dež. orož. pov. Ivan Zadnikar in stražmojster 12. dež. orož. pov. Andrej Napotnik. — Srebrni zaslužni križec na traku hrtibrostne svetinje je dobil tit. četovodja brzojavnega polka Viktor Arko. — Kraljevo saško srebrno Friderik Avgustovo svetinjo je dobil desetnik 97. pp. Romeo Trost. — Cesarski otomanski železni polu-irfesec so dobili: predmojster Josip JaJto-min, topničarji Josip Ferlan, Ivan Kovačič, Franc Rode, Miroslav Mojk, Peter Peklar, Anton Bajec, Josip Bužan, Anton Benčič, Ernest Černigoj, Josip Draginec, Ivan Hri-bernik, Pavel Kren, Franc Ramšak, Franc Poljak in Andrej Kamušček, vsi pri 7. trd. top. p. in topničar Josip Prešern, pri avto-mobilni četi. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila štabni narednik Turna Alfred in tit. četovodja Kurenčič Andrej, oba pri 20. lov. baonu. — Vdrugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste četovodja 5. drag. p. Kopajnik Ivan in lovec 20. lov. baona Saržec Pavel. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnik 5. drag. p. Haložan Peter; kadet 28. polj, havb. p. Orožen Franc; poročnik Bula Josip, enol. prost. tit. nadlo-vec Czechowski Oton, tit, četovodji Vrečko Karel in Torkar Jakob, patr. vodje Smole Franc, Eibl Josip in Vodušek Matej, tit. patr. vodje Maric Simon, Kružič Emil, Prinčič Miroslav in Mayerhofer Franc, lovci Božič Gregor, Mezgec Ivan in Cizelj Štef., vsi pri 20. lov. baonu. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: stražmojster He-gedič Štefan, tit. stražmojster Morizzi Ivan, desetnik Smerdel Andrej, dragonci Jonig Rudolf, Vresnik Alojzij, Goli Ivan, Miklav-čič Alojzij, Šepec Marko in Moric Mihael, vsi pri 5. drag. p.;' desetnik 97. pp. Pertol Anton; kadet Kuntc Rudolf; podlovci Neu-hold Ferdinand, Blaj Pavel, Pečovnik Emil; patr. vodji Smrekar Ivan, Gregorič Josip; lovci Gregovič Lukas, Trojar Franc, Zovko Ilija, Bastič Ivan, Pohlhammer Jurij, Šker-janc Franc, Matul Vinko, Črešnik Fr., Rus Franc, Skvarča Ivan, Reisinger Franc, Pa-lalič Jovan, Koren Franc, Smrečnik Anton, France Peter, Jurič Silvester, Matijevič Ivan, Knaus Josip, Gajšek Rudolf, Djon-dras Jovo in Prelesnik Josip, vsi pri 20. lov. baonu; poročnik Pirker Leon, četovodja Grafenauer Anton, desetnik Lušnik Valentin; tit. četovodja Huber Anton in pešca Vedenig Ferdinand in Maier Matija, vsi pri 7. pp.; desetnik Skodnik Ignacij, tit. desetnik Urh Andrej in pešec Ražem Anton, vsi pri 97. pp. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: ognjičarja Ravnikar Josip in Šu-steršič Franc, rač. podčastnik Mihelič Fr., ognjičarji Brečevič Blaž, Dolenc Karel, Hrovat Rudolf, Verbanjšak Roman in Vo-larič Ferdinand, vsi pri 4. trd. top. p. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: pešec 87. pp. Giur-gjevič Josip; četovodje Pečar Josip, Plut Josip in Babuaer Emil Ivan; lit. četovodji Čermelj Henrik in Ferant Anton; desetniki Gajšek Vladimir, Maier Karel, Gregorin Rafael, Furlani Henrik in Lovšin Pet.; topničarji Naveršnik Filip, Vovk Avgust in Furlan Franc, vsi pri 4. trd. top. p.; pešec 97. pp. Černe Ivan; četovodja 3. sap. baona Krušec Alojzij.
Vojska Z iialiio.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. marca. Uradno:
Močan dež je splošno ovirali, boj in prekinil tudi boj severno doline San Pellegrino. Ponoči so pričeli Italijani zopet z minami obstreljevali našo postojanko Costabella. Napadalni poizkusi Italijanov so se v našem zapiralnem ognju ustavili. Z ročnimi granatami smo odbili presenetljiv napad sovražnika na Colbricon.
Sovražnik je danes zjutraj pred Monie Sief izvedel večjo razsirelbo, a naše postojanke so ostale nepoškoSo^ vanc,	«■
Italijansko uradno poročilo.
5. marca. Na tirolski fronti 4. mavca močnejše delovanje artiljerije od doline Travignolo do Cordevole. Nad dolino Sun Pellegrino (Avisio) so naše čete s sijajnim napadom prišle v posest močne postojanke v višini nad 2700 m na grmadi Costabella. Ugrabili smo 01 ujetnikov in zaplenili 1 strojno puško.
Na julijski fronti od časa do času artiljerijske akcije. Našo artiljerija je povzročila škodo in požare v sovražnih vrstah v bližini Lastivnicc (?) ob srednji Soci. Sovražne oddelke, ki so se skušali približati našim postojankam jugovzhodno od Vrtojbe, smo cladko odbili.
6. marca. V noči od 4. na 5. marca smo sovražne oddelke, ki so se skušali približati našim postojankam ob levem bregu doline Asso nasproti Campo Ro-vero in Della (Maso), hitro zavrnili. Včeraj je naša artiljerija na odseku med dolino Travignolo in Cordevole zopet uspešno delovala. V gornjem delu doline Sun Pelcgrino (Avissio) je sovražnik dvakrat, zaporedoma ljuto napadel od nas na grmadi Costabella osvojeno postojanko; obakrat je bil gladko odbit. Naši so zaplenili 1 top in še 1 strojno puško.
Na julijski fronti so minulo noč sovražni oddelki ponovili napad na našo postojanke južno od Vrtojbe. Bili so 7, občutnimi izgubami odbiti in so pustili nekaj ujetnikov v naših rokah.
Pred Gorico.
Goriško, dne 3. marca 1917.
Lahi so opetovano obstreljevali Prva-čino. Istotako je bil v sovražnem ognju Ozeljan. Nocoj ponoči in predpoldne močnejši topovski ognj. Danes popoldne zopet mirno.
Bitka na Goriškem.
Nek nevtralni vojni dopisnik piše: Več italijanskih poročil opisuje zadnje boje na Goriškem tako, da se mora poznavalec tega bojišča in njegovih razmer naravnost čuditi. Krajevna podjetja, ki so jih izvedle avstrijske čete pri Gorici, pri čemur so porušili nekaj italijanskih jarkov in ujele znatno število Italijanov, označujejo Italijani kot za avstrijske čete izgubljeno bitko. Bravec mora misliti, da so avstrijske čete z mogočno silo poskušale ofenzivo, ki se je pa oo začasnih krajevnih uspehih izjalovila. Bival sem zadnji čas ponovno na soški fronti, in ker poznam značaj teh bojev, pač lahko popravim te podatke. Pri vseh podjetjih, ki jih je med velikimi soškimi bitkami zabeležiti na avstrijski strani, ni nikdar šlo za ofenzivo, marveč le za sunke poizvedovalnih oddelkov, katerim se jc ponovno posrečilo, da so na raznih točkah izboljšali fronto. Kjer se ni tako zgodilo,so se oddelki vedno oo načrtu, ko so izvršili svojo poizvedovalno nalogo in porušili sovražne jarke, umaknili v svoje lastne postojanke. Ta podjetja so se pač večkrat razviU do hudih bojev, nikdar pa ne do bitke. Bitke — doslej skupno 9 — so se na Primorskem vedno razvile iz velikih prodiralnih poizkusov Italijanov, ki pa danes po 22 mesecih vojne niso prišli mnogo več kot 10 km — na goriškem odseku 4 do 5 km! — naprej. Da postavijo pomen italijanskih uspehov v pravo luč, skušajo Italijani dokazati, da je topografič-na razvrstitev goriškega odseka za avstrijsko ofenzivo izredno ugodna. Ali pa v resnici resno mislijo, da bi avstrijske čete tako ofenzivo izvedle z nekaterimi bataljoni, ki so poleg tega nastopali na različnih točkah in ob različnem času? Nasproti pa bi samostojno misleči italijanski bravec iz teh torografičmh podatkih lahko sooznal nekaj, kar je »Agenzia Štefani« pred kratkim v poluradnem poročilu skušala utajiti aH vsaj prikriti: namreč, da potekajo avstrijske postojanke tik ob robu Gorice in da mesLo — ne samo s topništvom — po-popolnoma obvladujejo!
Strsh It?lijanov pr^d Conradom."
Lugano 6. marca. (K. u.) Prvo kratko poročilo o izpremebi v vodstvu general-neoa štaba avsfriiske armade je italijansko časopisje z veseljem sprejelo, vendar se je veselie časopisja izpremenilo, ko so dobili besedilo cesarjevega lastnoročnega pisma, ki naznanja uoorabo maršala barona Con-rada na drugem važnem mestu. Listi so prepričani, da bo Conrad nastopil na italijanski Ircnti in nredstavljaio maršala kot starega sovražnika Italije, ki je skupno s pokornim nadvojvodo Franc Ferdinandom že 1. 1908 in pozneje leta 1911 hotel naoa-sti Italijo in ki je silno obmejno obrambo Avstrije proti Italiii izvršil v dolgoletnem delu s Trsta in južne Tirolske kakor tudi z dunajske centrale.	,
Listi so mnenja, da je bivši načelnik avstrijskega generalnega štaba izbran, da bo italijanski ofenzivi zadal odločilen udarec in se tolažijo s tem. da bo lo danes prav težnvno in da se bo Conrad moral meriti s Cadorno ki ga pričakuje.
«Secolo<- piše: Ta zagrizeni sovražmk Italije, ki je v času obstoja trozveze obrambo proti nam izvršil na imponujoč način, prevzame tedaj višje poveljstvo v morebiti najvažnejšem trenutku naše vojske, Med tem, ko mi pričakujemo velikih voinih dejanj, ima njegovo imenovanje poseben pomen.
Maršal Conrad zoraet odlikovan.
Berlin, H. marca. (K. u.) »Reichsan-zeiger« poroča, da je nemški cesar podelil maršalu baronu Conradu pl. H6-tzenrlorf hrastov listič k redu »Pour le j merite«.
Ilal janska poročila.
Italijansko obstreljevanje Trirža.
Dunaj, 6. marca. (K. u.) Kakor javlja politična korespondenca, poročajo itali-| janske tendenčne vesti o obstreljevanju ! kolodvorskih naprav v Trbižu, kar sc jc od naši s Iran j zanikalo. KHub temu tih
je francosko časopisje prevzelo. Tako poroča »Temps«, da je kolodvor v Trbižu kup razvalin, železniška proga pa 1 km daleč uničena in preskrba nekaterih delov fronte z municijo in živili popolnoma onemogočena.
Tem trditvam nasproti bodi še enkrat pribito, da italijanska artiljerija med svojim zadnjim obstreljevanjem sploh ničesar zadela ni, niti v Trbižu, niti na kolodvoru.
Iz angleških listov je prišla zadnje dni j v lastne liste brzojavka, da so plazovi pod-suli na tisoče avstrijskih vojakov na italijanskem, kraškem in alpskem ozemlju. Tudi ta vest je neresnična.
Pomanjkanje žita in železniških voz v Italiji.
Curih, (i. marca. (K. u.) V italijanski zbornici je govoril državni podtaj-nik za poljedelstvo in generalni komisar za živila, Canepa, o boljšem izkoriščanju obsežnih ozemelj in o izpopolnitvi kmetijstva. Pomiril je tudi skrb, da bi mogla ostati Sardinija brez žita. Niso vzrok obstoječe zaloge žita, marveč pomanjkanje železniških voz, da sc ne more žita poslati povsod. V Genovi so zatu porabili električno cestno železnico, da je ponoči vozila žito.
Lugano, (Š. marca. (K. u.) Po urad-« nem poročilu je baje vsled plazov ve8 italijanskih državnih železniških prog pretrganili. Kopičijo sc vsi vojaški prevozi. Zato bo skozi tri dni ustavljen ves promet od juga proti severu.
Načrt italijanskih revolucijonarjov.
Lugano, 6. marca. Najbolj zagrizeno glasilo italijanskih vojnih hujska-čev, »Popolo d' italia«, jc prineslo o stališču, ki ga namerava zavzeti po vojski, namigavanja, ki zaslužijo pozornost. List izjavlja, da bo po vo.jski med nazori in cilji Vojski prijaznih revolucijo^ narjev (to so »socialisti dissidenti«, re-publikanci itd.) in onih, ki so ustavo^ verni vojni prijatelji (nacijonalisti, pri-t staši Salandra in Sonnina) nastal globok prepad. Revolueijonarji bodo po vojski svoj revolucijonarni načrt odkri-t to postavili v ospredje in se pri razprav vali o vprašanju odgovornosti rtajod-ločnejše odpovedali konstilucijonelnim in monarhistifnim vojnim prijateljem.
Obsirokciia v — Ameriki.
Obstrukcija v ameriškem senatu.
»Reuter« poroča iz Washingtouat Senatorji demokratične skupine se bo* do jutri dopoldne posvetovali, kako naj se omogoči konec razprave. 33 senator-* jev jc pripravljenih na vse, da zabra-nijo obstrukcijo. Pričakujejo, da bo višji državni prokurator na \Vilsonovo željo v 24. urah odločil, če sme, ker kongres ni ničesar sklenil, predsednik oborožiti ameriške trgovske ladje z« samoobrambo.
Nova WiIsonova poslanica proti obstruh« ciji v senatu.
Washington, 5. marca, VVilsonova nova poslanica deželi izvaja: Zadnje (64 zasedanje) kongresa kaže pri zatvoritvi po ustavi položaj, kakršnega še pjič zgodovina naše dežele še ni poznala; da, podobnega tudi ni v zgodovini katerekoli moderne vlade. Neposredno pred krizo sc nahajamo, ki obsega več varljivih in dalekosež« nih možnosti, narodu nevarne, kakršnim nasproti se ni še nahajala nobena vlada v celi zgodovini mednarodnih zvez. Več kakor 500 med 531 člani obeh zbornic je pripravljenih in voljnih, da delajo, Reprezen-tantna zbornica je nastopila s pretežno večino, a senat ni mogel nastopiti, ker jc sklenila mala skupina enajstih senatorjev, da ne sme nastopiti. Posamezni član lahko nastopi proti vsakemu dejanju, če je le telesno vztrajen. V sedanjem položaju je popolnoma zaustavljeno tako postavodajni, kakor tudi izvajalni del vladanja. Nesposobnost senata, da dela, je onemogočila najpotrebnejše postavodajalno dejanje nasedanja v času, ko je bila potreba najnujnejša.
Ko je predsednik opisal ukrepe, ki jih niso mogli rešiti, je nadaljeval:
Ovir bi ne odstranil, če bi hotel sklicati 65. kongres na izredno zasedanje. Senat bi še vedno nc bil sposoben delovati. Volje in duha delovanju ne manjka. Morem !c reči, da obstoji popolno združen" domoljubno hotenje. Senat pa nc more delati, če njegov voditelj ne doseže soglasnega dovoljenja. V inozemstvu bodo seveda dobili vtis, da druge vlade lahko delajo k« hočejo, ne da bi se jim bilo treba bati, da more naša vlada kaj storiti. Edino sredstvo je, da se senat tako izpremeni, da bo mogel delali. Sodim, da se smemo zanašati, da bo našel senat sredstvo za delo in da bo dež-lo obvaroval pred katastrofo.
Predsednik je tudi dovolil objaviti i*' javo, ki izvaja: Položaj je postal še resnejši, ker more predsednik sicer po splošni" pooblastilih ustave veliko izvesti, za kar si j*. izposloval pooblastila kongresa, a gotovo stara, Še nepreklicnna določila obstojajo. ki tvorijo praktično neoremawtivC
ovire in ki bi pooblastila lahko uničila. Omenjena stara postava je bila sprejeta leta 1849, da se je uredil odpor ameriških trgovskih ladij proti roparskim ladjam zasebnikov, a izključuje take ladje, ki so bile napadene po taki oboroženi ladji naroda, ki živi v prijateljstvu z Združenimi drža\a-ml. Tehnično mišljeno pa Nemčija ni v vojski z Združenimi državami, podmorski čolni so pa »oborožene državne ladjec. Nemčije.
Wilsonova inavguralna adresa.
Washington, 5. marca. (Kor. ur.) Reuter: V inavguralni adresi je izvajal Wilson: Od začetka sem je vojska neizogibljivo vtisnila naši industriji in naši politiki svoj pečat. Na morju so nam zadali veliko krivico. Nismo želeli, da bi odgovorili s krivico in z žalitvami. Dasi so bila nekatera nam zadana zla neznosna, smo bili vedno prešinjeni zavesti, da zase ničesar ne želimo, česar bi ne bili pripravljeni, da zahtevamo za celo človeštvo; namreč pravico, svobodo, da moremo živeti in hrambo proti organizirani krivici. V tem duhu in iz teh misli smo se vedno bolj prepričali, da mora biti naša naloga delati za ohranitev in za ojačenje miru. Oborožiti smo se morali, da smo zadobili veljavo našim zahtevam do gotove najnižje mere za pravico in svobodo postopanja. Trdno stojimo v oboroženi nevtralnosti. Zgodi se morebiti, da nas bodo okolnosti prisilile, da bomo morali aktivno braniti svoje pravice in da se bomo morali bolj neposredno udeležiti velikega boja. Naših nazorov in našega smotra pa ne more nobena reč izpremeniti. Ne želimo osvojevati in tudi ne pridobiti koristi. Ničesar ne želimo, kar bi bilo mogoče doseči le na škodo kakega drugega naroda. Nazaj ne moremo. Čre za našo lastno usodo kot narod.
Nastopali bomo za sledeče stvari: Koristi vseh narodov so enako prizadete z ozirom na svetovni mir in glede na politično stalnost svobodnih narodov, v enaki meri so zato vsi odgovorni zanj. Najvažnejše načelo miru mora tvoriti resnična enakost vseh narodov v vseh pravnih [vprašanjih. Mir se ne more varno in pravilno naslanjati na navidezno pravno ravnotežje. Vlade morajo izvajati vso pravično moč od pritrdila tistih, ki jih vladajo. Morja morajo biti enako svobodna in prosta vsem narodom po postavah, ki naj se določijo po skupnem dogovoru. Ob-oroženja narodov se morajo omejiti na vzdrževanje notranjega reda med narodom tn na varnost doma. Vsak narod je dolžan, 'da pazi na to, da se strogo in učinkujoče potlači in prepreči vsak poizkus pomagati y, drugih deželah kaki revoluciji.
Složno priznajmo ta načela. V to no-W slogo bomo zvarjeni s plameni, katerih žar nas bo osvobodil strankarstva in nesloge in nas združil tako v pojmovanju naših dolžnosti, kakor tudi v vzvišenem ■klepu, da jo izvedemo. Pred vsemi ljudmi se moramo posvetiti veliki zadači, ki jo moramo zdaj pričeti izdelavati.
Izprememba poslovnika. ~ Washington, 5. marca. (K. u.) Reuter: Senat je sklican jutri na sejo. Na dnevnem redu jc nova točka poslovnika, ki omogoča, da se lahko razprava zaključi.
5 tisoč milijonsko brezobrestno posojilo Wilsonu.
Geni, 6, marca. »Matin« poroča iz Newyorka: Velike banke so Wilsonu ponudile brezobrestno po§ojilo pet tisoč milijonov dolarjev.
|| Delo za mir v AmerikL '' Genf, 6. marca. Iz New Yorka: Sena-iorja Stone in Man sta izjavila javen oklic, kf svari občinstvo, naj se ne vozi v zaprta evropska morja.
Rotterdam, 6. marca. Iz New Yorka: iV! državnem oddelku so zelo razburjeni, ker pacifisti nadaljujejo propagando za mir. Zadnjo nedeljo je bilo v New Yorku zopet shodov za mir.
Zakaj odlaša Wilson napoved vojske. '' Basel, 6, marca. »Baseler Nachrich-lien« pišejo: Izključeno ni, da odlaša Wil-son napoved vojske radi nepričakovanih Uspehov nemške podmorske vojske. Za Ameriko in Nemčijo bi ne imela vojska nobenega smisla, ako se nahaja sporazum
neposredno pred katastrofo.
i.
I' Priprave Amerike na zahodu.
Newyorški »Herald« poroča: Priprave asa zgradbo morskega arzenala v Tihem morju bodo kmalu končane. Gradili bodo tam večje in manjše ladje.
Pomožna vojna pristanišča na ameriški »>■•;■.	zahodni obali.
Ameriška vlada je sklenila, da priredi VSa trgovska pristanišča zahodne ameriške obali za pomožna vojna pristanišča,
V varstvo ameriških ladij.
Berlin, 5. marca. (Kor. ur.) »Vossische Zeitung« javlja: Ameriška vlada namerava poleg oborožitve ladij organizirati tudi poizvedovalno službo v ogroženih morjih. Poizvedovali bodo rušilci in posebne za boj * podmorskimi čolni določene ladje. Isti liftt poroča, da so obstrukcionisti v ameri-
škem senatu izjavili, da bodo Wilsona podpirali, če izbruhne vojska, a stavljene predloge smatrajo za preobsežne.
Američani oborožujejo trgovske Indje.
New York, 5. marca. Pod vodstvom podadmirala Usherja so pričeli oboroževa-ti vse ameriške ladje, ki se nameravajo odpeljati. Pomorski poročnik Fulton in artilerijski častniki nadzorujejo oborožitev. Senator Lodge je izjavil, da je kapitanom oboroženih trgovskih ladij zapovedano: »Strelja naj se na vsak sovražni podmorski čoln takoj, ko ga zagledajo.
Oborožitev ameriških osebnih parnikov.
Genf 6. marca, »Petit Parisien« poroča iz Washingtona: Wilson je zapovedal, naj oborože osebne parnike,
500 topov za oborožitev ameriških trgovskih ladij.
»Central Ne\vs« poročajo iz New-Yorka: Začetkom bodočega tedna bodo v večja pristanišča pripeljali 500 7% centimeterskih topov, da oborožijo ž njimi trgovske ladje.
Vrhovno ameriško sodišče proti podmorskim čolnom.
Rotterdam, 6, marca. Najvišje sodišče v Washingtonu je odločilo, da so ameriški državljani med vožnjo na morju upravičeni nastopiti s strelnim orožjem. Sklep je naperjen posebno proti nemškim podmorskim čolnom.
Strah pred vohuni v Ameriki.
»Progres« poroča iz New-Yorka: Izdali bodo odredbo, po kateri bodo vse sumljive inozemce odpustili z vseh mest, kjer se dela na oborožitev.
Odkrita zarota na Wilsonovo življenje.
V Hoboken so odkrili nameravani bombni napad. Franc Kolb, ki so ga prijeli, je priznal, da se je nameraval odpeljati v Washington, kjer je nameraval napad z bombami na Wilsona. V njegovi sobi so našli dve bombi.
Glasovi o naši noti Ameriki.
Berlin, 6. marca. (K. u.) Avstrijski odgovor Ameriki je napravil na politike izvrsten utis. Pravijo, da je nota naj-spretnejše in določno sestavljena. Potrjuje strneno delo avstrijske in nemške vlade tudi glede na način podmorske vojske, če bi bilo sploh to potrebno naglašati, ker sta itak Avstrija in Nemčija skupno napovedali neomejeno podmorsko vojsko. Politiki sodijo, da bo Amerika le težko ovrgla argumente note.
Kolin, 6. mai-ca. (K. u.) »Kolnisclie Zeitung« piše: Avstrijska spomenica ameriškim Združenim državam mora odpreti ameriškemu narodu oči o napačnih potih, po katerih ga vodijo.
Združene države se pripravljajo na vojsko iiidi proll Meiiiki.
Bern, 6. marca. (Kor. ur.) Dopisnik »Petit Parisiena« brzojavlja 5. t. m. iz Wishingtona: Dasi je mehikanski zunanji minister general Aquila uradno izjavil, da mehikanska vlada ni sprejela nobene ponudbo od Nemčije, trdi ameriška vlada vztrajno, da je natančno poučena o obstoju nemško-mehikan-ske zarote. Stoji, da v sedanji uri ameriška vlada zapletljajev z Mehiko nikakor ne želi, a ne dvomijo, da Nemci v celi Mehiki s svojim vplivom delujejo. Vlada Združenih držav je o mehikanski zadevi predobro poučena, da bi upala na trajnost prijateljskih razmer z Mehiko, če bi nastaia med Združenimi državami in Nemčijo vojska. Ameriška vlada se pripravlja za vse možnosti.
j	Vojna moč Mehike.
Berlin, 6. marca. »Nationalzeitung« poroča: Član mehikanskega poslaništva je izjavil, da ima Mehika 500.000 vojakov, Združene države pa le 200.000. Razmere med Mehiko in Japonsko so dobre. Mehika je kupila tri japonske ladje. Nasproti Nemčiji so Mehikanci prijazni. Dijaki nosijo v gumbnicah podobo cesarja Viljema. Splošno se v Mehiki želi zveza z Nemčijo,
Zimmermann o ponudbi Nemčije Mehiki.
Berlin, 5. marca. (Kor. ur.) Glavni odsek državnega zbora se je posvetoval danes o proračunu zunanjega urada. Nadaljevali so razpravo o zunanjih zadevah. Neki socialnodemokraški poslanec je grajal znana navodila nemškemu poslaniku v Mehiki. Državni tajnik zunanjega urada Zimmermann je obširno poročal o zasledovanih smotrih. Rekel je med drugim: Sa-moobsebi umevno in upravičeno smo morali skrbeti za slučaj vojske z Ameriko, da dobimo zaveznike. Ne obžalujem, ker so izvedeli po ameriški objavi tudi na Japonskem za navodilo. Za vročitev navodil se je zbrala najvarnejša pol, s katero smo takrat razpolagali. Kako so Američani do- | bili besedilo, ki je šlo s tajnimi znamenji | v Washington, nam ni še znano. To. da ie I
prišlo navodilo v ameriške roke, je nesreča, ki pa ne izpremeni ničesar na dejstvu, da je korak zahtevala korist domovine.
Najmanj upravičeni so ravno v Ameriki, da bi se zaradi našega postopanja razburjali. Pomoten bi bil nazor, a bi bil ta korak v inozemstvu posebno vplival. Smatrajo ga za to, kar je: za upravičeno obrambo v slučaju vojske.
Govornik narodne liberalne stranke je rekel, da v Ameriki nimajo nikakega poveda, da se posebno razburjajo. Saj se jc ravno predsednik Wilson trudil, da bi bil vse nevtralce nabujskal proti nam. O tem ne govori, če bi ne bilo mogoče dobiti varnejše poti za izročitev navodil. Državnemu tajniku se more tim manj očitati, da se je zunanji urad premalo zanimal za Nemčiji ugodne zveze. Govornik socialno demokraške delovne skupnosti graja ves nastop. Odločno mu je nasprotoval govornik centra.
Govornik napredne stranke je grajal način, s katerim se je dogodek po časopisih naznanil javnosti. Razprava, če zadene krivda tudi našega veleposlanika, naj se odgodi in počaka, dokler ne bo grof Berns-torff prišel v Nemčijo. Govornik konservativne stranke je rekel, da se državnemu tajniku ne more nič očitati, marveč se mora odobravati, ker je krepko nastopil. Pritrdil mu je govornik nemške frakcije.
Belo podmorsli čolnov.
Norveški parnik Gurre potopljen. — 15 do 19 ljudi utonilo.
Kristiania, 7. marca. (K. u.) Jutranji listi poročajo, da je bil na Severnem morju torpediran norveški parnik Hull, ki se je vozil na Severne mmorju iz Bergena v Hull. Utonilo je 15, po drugih poročilih pa 19 oseb; med njimi 2 Angležinji: mati in hči, ki sta smeli na posredovanje angleškega konzulata potovati po ogroženem morju.
Zaplenjeni parnik, ki je vozil soliter.
Hamburg, 6. marca. Na Severnem morju je bil zaplenjen in priveden v Hamburg parnik »Livingstone«, ki je vozil na Angleško soliter.
Nizozemci kupili nemški podmorski čoln.
Nizozemska vlada je kupila tisti nemški podmorski čoln, ki je bil interniran v Amsterdamu.
Omejen uvoz vojnega blaga.
Ravnatelj arzenala v Chcrbourgu je neuradno poročal nekemu pariškemu listu, da odkar traja poostrena podmorska vojska, so le štirje prekmorski parniki pripeljali strelivo v francoska pristanišča.
Nemške pomožne križarke na Tihem morju.
»Rusko Slovo« poroča iz Daljnega: Šest japonskih vojnih ladij lovi neko nemško križarko. Voznine na progi San Fran-cisco—Japonsko—Vladivostok—Daljni so povišane za 10 do 12 odstotkov. Nekaj municijskih transportov ni došlo, a sodijo, da so se radi viharjev zakasneli.
Plovba španske.
Španski ministrski svet jc prepovedal listom poročati o prihodu in o odhodu ladij.
Pre:ooi s
London, 6. marca. (K, u.) Listi objavljajo sledečo brzojavko iz New Yorka: Iz Pekina se brzojavlja, da se je kabinet soglasno izjavil, da se pretrgajo odnošaji z Nemčijo, Predsednik pa temu ni pritrdil in izjavlja, da ima po ustavi edinole on to pravico. Ministrski predsednik je odstopil, ostali ministri bodo najbrže storili isto. Odstop najbrže ne bo sprejet. Na stališču Kitajske nasproti Nemčiji se ni ničesar izpre-menilo. (O vsebini ni niti v nemškem zunanjem uradu niti v .dunajskem in berlinskem kitajskem poslaništvu uradnih poročil.)
L
po živahnem obstreljevanju naše postojanke.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rusi izpraznijo Odeso?
Krakov, 6. marca. »Nowa Reforma« poroča: Rusija pričakuje napada sovražnika iz južne smeri. Povsod se govori o tem, da bodo Rusi Odeso polagoma izpraznili. Ruski listi skušajo svoje bralce pomiriti in izjavljajo, da so poročila o izpraznitvi Besarabije pretirana. Položaj Rusije je v vsakem oziru slab.
Novi vpoklici na Ruskem.
Stockholm, 6. marca. Kontrolna komisija v Petrogradu je pripravila carja do tega, da je izdal ukaz, ki takoj vpo-klicuje 17- in 181etne.
Na južnem U kanu.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. marca. Veliki glavni stan: Med Ohridskim in Prespa jezerom smj presenetili in ujeli francosko poljsko stražo.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Z IfilSI
■
Na vzhodni fronti postaja na ruski strani polagoma živahnejše. Poizvedovalno delovanje sovražnika se je povišalo. Mestoma je več bataljonov močan oddelek napadel naše jarke. Ker od srede aprila naprej večja podjetja na širokih odsekih fronte vsled južnega vremena niso izpeljiva, moramo že v bližnjem času računati z začetkom uvodnih ruskih napadov za pomladansko ofenzivo, če jo vodstvo ruske armade sploh namerava. Če bo znatna zakasnitev angleške ofenzive vsled izpraznitve nemških postojank ob Ancri kaj upli-vala na ukrepe ruskega vojnega vodstva, sc še ne more vedeti.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. marca. Veliki glavni stan:
Na desnem brerm Somme je postal proti večeru topovski boj živahnejši. Po hobnečem ognju je Anglež vzhodno Bouchavesnesa iznova napadel. Napad smo odbili, drugi angleški napad je preprečil naš uničevalni ogenj.
V ostalih odsekih bojne črte se je večinoma le malo streljalo, ker Je snežilo. Poizvedovalci, ki so dognali, kje leži francoska postojanka pri gozdu Courieres nasproti črtam, ki smo Jih bili tam priborili, so ujeli še 15 sovraž« nikov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Razno poročila.
Novi mirovni posredovald.
Madrid, 6. marca. Mehikanskenu zunanjemu ministru se je poročalo, da so se Carranzovim stremljenjem za mir pridružile ljudovlade Salvador, Honduras in Ecuador. »Nation« pripominja: Španska si je pridržala posredovanje. Mehika in dežele, ki so se ji pridružile, so dokazale, da se nočejo podvreči nadvladi združenih držav.
Kazen za Nemčijo.
Ženeva, 6. marca. (K. u. Minister Bis-solatti se je s svojega ootovanja v Pariz in London vrnil v Rim. Kakor je izjavil listu »Petit Parisien«, se je prepričal, da se kazen za Nemčijo dobro pripravlja.
Nemiri na Filipinskih otokih.
New York, 6. marca. Na Filipinskih otokih so izbruhnili krajni nemiri. V Manili, so bili manjši spopadi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. marca. Uradno: V Bnkovini so se izjalovili ruski sunki. Južno Brzezanov smo odbili ponoči presenetljiv napad Rusov. Namestnik načelnika generalnega štabi: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. marca. Veliki, glavni «
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ponoči se Je izjalovil napad Rusov na naše postojanke južno Brzezanov.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Na vzhodnih slemenih Kelomen gora v južnih gozdnih Karpatih smo odbili več ruskih stotnii. ki so nauadle
Gospodarske beležke.
Opust enega brezmesnega dne. Z Du
naja poročajo: Ker je dovoz moke v posamezna velika konzumna središča zaradi začasnih neprilik transportnih razmer počasnejši in ker se odpadek moke zdaj ne more primerno nadomestiti z zelenjavo in s krompirjem, je urad za ljudsko prehrano ministrsko odredbo 1. septembra 1916, drž. zak. št. 285, glede na omejitev uživanja mesa in masti v toliko izpremenil, da smejo deželne politične oblasti v slučaju potrebe po prejšnjem odobrenju urada za ljudsko prehrano v prej omenjeni ministrski odredbi zapovedano prepoved o prodaji mesa in o kuhi mesnih jedi, ki obstojajo popolnoma ali deloma iz mesa, omejiti na dva dni na teden. En dan teh dveh, oziroma treh brezmesnih dni je dovoljeno prodajati in uživati ovčje meso.
Prehranjevalni nadzorniki. Včeraj je izšla naredba o prehranjevalnih nadzornikih. Za to službo so določeni politični upravni uradniki ali druge sposobne osebe. Podrejeni so neposredno uradu za prehrano. Podpiraj«} urade pri aprovizaciji in stalno poročajo osrednjemu uradu, kako se izvršujejo njegovi predpisi. Glavni nadzor-
nik je polkovnik generalnega štaba Wal-lensdorfer.
Dobava štajerskega sena vojaštvu ni popolnoma ustavljena, ker se vlada ne more docela odreči štajerskemu senu, pač pa bo Štajerska dala precej manj sena in slame ln še to tekom petih mesecev. Zadnjič bo dala julija, ko je že nova košnja.
Krasni dobički. Avstrijska alpinska montanska družba je imela lani 24% milijona kron čistega dobička. Dividenda bo
20.5%.	, ±
Prodaja kosti na podjetja in obrtnike je dovoljena samo potom centraleza kosti.
-f- Domači zakol goveje živine na Kranjskem prepovedan. Ukaz c. kr. predsednika za Kranjsko z dne 4. marca 1917, št 7505, s katerim se prepove domači zakol goveje živine, se glasi: Domači zakol goveje živine — izvzemši zakol v sili — je prepovedan. Ta prepoved velja tudi za teleta vsake starosti. Zavodom, podjetjem in kmetijskim obratom, ki imajo preživljati večje število oseb, zamore okrajno glavarstvo (mestni magistrat v Ljubljani) iz posebno važnih vzrokov za vsak slučaj posebej dovoliti, da se smejo goveda in teleta iz lastnih hlevov klati in za prehrano v lastnem gospodarstvu porabiti. Dotična oblast mora tako dovoljenje vsakikrat takoj naznaniti deželni komisiji za ureditev prometa z živino na Kranjskem; naznanilo mora obsegati označbo podjetja, starost živine in vzrok dovoljenja za zakol. V sili izvršeni zakoli se morajo po dotičnih posestnikih takoj potom županstva naznaniti okrajnemu glavarstvu (mestnemu magistratu v Ljubljani). Naznanjene zakole v sili, o katerih se izkaže, da niso bili opravičeni, je smatrati za nedovoljene domače zakole. Prestopki tega ukaza se kaznujejo po § 17. ministrske naredbe z dne 17. septembra 1916, drž. zak. št 321. — Ta ukaz stopi v veljavo z dnem razglasitve.
—	Vžigalice po 8 vin. škatlica prodajajo sedaj v Belgradu.
Novo sredstvo za izdelavo mila. Nemški kemik Harries je dognal, da se more iz katranovega olja, ki se dobiva potom destilacije rujavega premoga, delati milo vseh vrst, od najpriprostejšega do najboljšega toaletnega mila. Postopanje je že popolnoma proučeno, tako da je mogoče takoj začeti s praktičnim izkoriščanjem. Iznajdba je tem večjega pomena, ker se more z enakim uspehom uporabiti tudi olje vsebujoči skrilavec.
Zanimive izkušnje o ženskem delu. V neki švicarski tovarni so v oddelku za šivanje uvedli na vsakih 50 minut dela 10 minut počitka. Teh deset minut so morale delavke prebiti na prostem z igro in gibanjem. Pokazalo se je, da so dei.t"ke kljub tej zamudi več zaslužile, nego preje, in sicer je najslabša delavka opravila li^o delo kakor preje, najboljša pa za 40 odstotkov več; povprečni višji zaslužek je znašal 25 odstotkov. Delavni čas je znašal 9 krat 50 minut t, je 7y2 ure.
Beg z dežele v mesta. Nemški vojni urad v Berlinu je izdal na vse občine ta-le oklic: Možje in žene na deželi! Kmetsko delo je tudi delo za domovino! Bodite na to ponosni! Kdor pusti plug in beži v mesto, da bi zaslužil par grošev več, ni nič boljši kakor vojaški begun! Z besedo in z dobrim zgledom si prizadevajte obraniti kmetijstvu take mehkužneže! Tudi v mirnih časili bi se moralo gledati na to, da bi se po možnosti omejil beg kmetskega ljudstva v mesta in tovarne!
—	Izmenjava bakrenih strelovodov. K temu se pojasnjuje, da se izmenjajo samo bakreni deli, in sicer s popolnoma varnimi železnimi deli, ki bodo s cinkom, oljno barvo in enakimi sredstvi trajno zavarovani proti rji. Kdor bi si hotel iz kateregakoli vzroka sam preskrbeti nadomestne dele, to lahko stori ter da potem tudi snemanje in nadomeščanje izvesti na lastne stroške, V vseh drugih slučajih pa to na lastne stroške izvrši vojaška uprava.
—	Prodaja bombažastega blaga in perilnih predmetov. C. kr. trgovinsko ministrstvo je v zmislu ministrskega ukaza z dne 31. avgusta 1916, drž. zak. št. 283, odredilo, da se sme v času od 2. marca 1917 do 2. aprila 1917 odpro-dati v prodaji na drobno nadaljnlh 5% po navedenem ukazu pod zaporo dejanega bombažastega blaga in perila. Omenjeni odstotek so računa na podlagi zalog z dno 2. septembra 1916. Izrecno je opozoriti, da se predstoječe dovolilo ne nanaša na blago in predmete, za katere so bile odrejene prisilne ponudbe po ministrskem ukazu z dne 13. aprila 1916. V ostalem so prodajni,, pogoji sledeči: 1. Prodajati se sme samo posameznim, neposrednim porabnikom v množinah do največ 20 metrov, oziroma pol tucata pri perilu.
2.	Nadrobne prodajne ceno za dopuščene množine ne smejo nikakor presegati cen, ki jih je posestnik dosegel v nadrobni prodaji, predno je stopil v veljavo ukaz z dne 31. avgusta 1916.
3.	O teh prodajah se morajo voditi posebni zapiski, v katere se mora kontrolnim orgtmom, Ki iih rosiavi c. kr.
trgovinsko ministrstvo, vsak čas dovoliti vpogled.
— Srbski moratorij. Glasom poročila ekspoziture c. kr. avstrijskega trgovinskega muzeja je bil v ukazniku c. in kr. vojaške uprave z dne 22. februarja 1917 razglašen ukaz o srbskem moratoriju z veljavnostjo od dne 1. februarja 1917 dalje. Prepis tega ukaza je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Primorske novice.
Marijina družba in begunci. Častita Marijina družba v Št. Janžu je priredila igro »Prisiljen stan je zaničevan« v prilog goriškim beguncem. Čisti donesek 320 K jo poslala »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.« Srčna hvala! »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.«
Darilo goriškim beguncem od na-lih vrlih vojakov podčastnikov pri turških zaveznikih. Povodom malega sestanka pri turških zaveznikih spomnili so se sledeči gg. podčastniki s primernim zneskom na njih nesrečno goriške rojake: Feliks Mejka, rač. podčastnik, Teodor Hartman, orož. stražmojster, Karel Valič, Štefan Renčelj, Rajko Gruden, naredniki, Karel Prinčič, četovodja, in Štefan Bavdaž, desetnik, in želijo, da bi jih obilo posnemalo. Tem hranrim braniteljem naše domovine 3« »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani« najtopleje zahvaljuje.
Upokojen je poveljnik vojnega pristanišča Pulj admiral pl. Chmelarž.
Smrtna kosa. Pretekli teden je umrl v vojaški bolnišnici, v katero je bil pripeljan iz Admonta, uradnik goriškega »Monta« Alf, Caligaris, doma iz Štaadreža. Ravno na dan smrti mu je došla vojaška odpust-nica. — Umrl je v vojaški bolnišnici v Rot-tenrnannu Anton Kral iz Gorice. Svoj čas je bil izvrsten cerkveni pevec, — V Pod-brdu je v visoki starosti umrl g. Štefan Bizjak, posestnik. — Umrl je v Gradcu vojak 97. pešpolka Bernhard Cenčič, — Umrla je na Reki gospa Albina vdova Rak-Poščič, velika dobrotnica revežev.
Županstvo Grgar — Ravnica ponovno opozarja, naj slehern gospodar (gospodinja) nemudoma naznani sedanji naslov, ker se gre za lastni interes v zadevi begunske podpore ter za odpošiljatev došlega plačila za vojaštvu izročene kotlovine in za razne občinske potrebščine v uradovanju. Na razna vprašanja glede obdelovanja polja se vas tem potom obvesti, da je to prevzela v svoje področje vojaška uprava s sledečim pogojem: Dogovorno s politično oblastnijo se preskrbijo semena, od skupnega pridelka izročijo dve tretjini dela posestnikom, tretji del pridrži vojaštvo. V slučaju da bi se vojaštvo pomaknilo za sovražnikom, ostanejo vsi pridelki posestnikom proti plačilu vsejanega semena. Da težko pričakujete vrnitve v ljubo, nepo-zabljeno domovino, vam verjamemo, toda za tekoči mesec vam vojaška oblast vrnitve ne more pod nobenim pogojem dovoliti. Svetujemo vam, blagovolite še ta trenutek potrpeti, ker je upati, da se stvar za nas ugodno preobrne, in vam bo zopet vsem dovoljeno skozi domača okna gledati našo ljubo sv. Goro. Vsem prisrčne po-| zdrave pošiljata Andrej Doljak, župan; I Fr. Milost, tajnik,
Ne na slepo. »L'Eco« piše: Temeljem novih ministerialnih odredb je beguncem olajšano zapustiti begunske tabore in si drugod poiskati bivališče in zaslužek. Sedaj bi večina najraje takoj zapustila begunske tabore, ki se ljudem ne morejo prikupiti, kar je umevno. Vendar naj si vsak dobro premisli, predno se odloči zapustiti taborišče. Predvsem izgubi potem vsako j pravico do prispevkov, ki jih daje država ; begunccm in se mora preživiti izključno z i lastnimi sredstvi ali lastnim zaslužkom. Da-! Ije treba pomisliti, da so sedaj glede živil j in drugih vsakdanjih potrebščin razmere zunaj taborišč veliko slabše in težavnejše, nego so bile lani in predlanskim. Zlasti ženske z otroci naj bodo previdne in naj ne silijo na slepo iz begunskih taborov,
— Iz begunskih krogov, Zatičina na Dolenjskem, 5, marca 1917. Letos imamo precej hudo zimo. V jeseni jc mnogo deže-i valo, tako da je bila zemlja popolnoma prenasičena vode, a sedaj, v zimi, pa je snežilo jako pogostoma in imeli smo nad tri četrtine metra snega. Nastopili so pa milejši dnevi; žarko solnce je začelo prijetno sijati in nas ogrevati, sneg je skopneval in ptički, senice, ščinkovci i. dr., so prepevali. Prikazale so se trobentice in zvončkov je že veliko. Otroci jih nabirajo, delajoč šopke. Tedaj lepa spomlad sa nam bliža. Veselja in dela čas je tu. Vzklikali smo: Novo klije spet življenje in vse na novo zopet oživi. A glej šmenta! Danes zopet sneži, in Levstik bi rekel: »kakor bi berače trgal,« Upamo, da ta sneg ne bo imel obstanka, kajti bližamo se celo letni (koledarski) spomladi in tudi zime mora biti konec. In ko se tako bližamo spomladi. tudi hreoeneč oo blagem miru, gle-
damo v bodočnost ter želimo in rekamo: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Tako upamo, da bodo naši velezmožni vojskovodje kmalu prispeli do tako zaželjene-ga miru. Na naši strani je pravica in pravica mora zmagati; prej ali slej pravica zmaga; ona se ne da — pokopati. Nemški rek pravi: »Wer die Wahrheit will begra-ben, der muB viele Schaufeln haben,« Tako jei In zato z zaupanjem gledamo v bodočnost. Ko bode Anglež štel denar, katerega bo moral oddati, mu bode prišel v spomin citat: »Beim* Geldbeutel hort die Freund-schaft auf,« Spoznal bode »bluff« svojih zaveznikov ter šele potem osvedočen o napačni politiki, ki ga je vodila, na kriva pota. Qui potest capare, capiat!
Žalostni pojavi. Žalibog, pričeli so se množiti oni žalostni pojavi, ki spadajo v kazensko poglavje detomora. Zopet dva žalostna slučaja, V nedeljo, dne 25. febr. so našli v Batah truplo novorojenčka z odrezano glavo. Dete je bilo živo in zdravo rojeno. Pri Lokvah na trnovski planoti pa je našel nek vojak truplo drugega novorojenčka in sicer pod neko skalo. Otrok je ležal tam od pol meseca do enega meseca in je bil ves razjeden od raznih živali. Obem zločinkam so na sledu.
Na bojišču pri Gorici je padel stotnik Herman pl. Nemec, poveljnik baterije in pilot,
IŠče se konjski hlapec in postil j on.
Pojasnila daje »Posredovalnica za, goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38.
iz voieoa wmm
Iz ruskega ujetništva
se je oglasil zopet vojni kurat Andrej Mar-tinčič. Z njim se nahajajo v taboru v Sani ari ti-le Slovenci, ki pošiljajo vsem domačim najlepše pozdrave: Anton Melik, Ljubljana; Martin Vidlc, Vel. Lašče; Matija Likon, Postojna; Anton Tončič, Istra; Anton Samsa, M. Buje; Anton Franca, Mo-vraž pri Buzetu; Ivan Modic, Vel. Lašče; Bajec, Zatičina; Ivan Lenček, Brdo; Šavnik, Vrhnika; Anton Štefančič, Vipava. Tudi kurat Martinčič pozdravlja vse prijatelje in znance,
—	Iz italijanskega ujetništva pošiljajo pozdrave: Poddesetnik Martin Pavšič iz Zelene jame; Andrej Habjan iz Most; Janez Volk z Brezja; Jakob Bukovec iz Novega Ljubna; Oskar Juretič iz Livka pri Kobaridu, vsi od domačega 27, dom. pp.
—	Slovenski učitelji ,v vojnem ujetništvu. V ruskem vojnem ujetništvu se nahajata učitelj Josip Volmar iz Cezanjovc pri Ljutomeru in nadučitelj Fran Šegula iz Št. Lenarta nad Laškim trgom; v italijansko ujetništvo je prišel učitelj Maks Vari iz Jarenine.
—	Smrt v ujetništvu. Rdeči križ poroča, da je dne 28. novembra 1915 v Smar-kantu na Ruskem umrl dne 14, septembra 1873 v Kobilah pri Leskovcu rojeni posestnik, Franc Božič, — Ostala je vdova Terezija in osmero otrok.
Uradni izkazi izgon
—	Iz seznama izgub št. 527. Inf. Gju-govac Anton, 7, pp., 3. nad, s,, Trst, 1895, ujet; inf. Hribar Matija, 7, pp., 4. nad. s., Velikovec, 1876, ujet: inf. Kralj Anton, 7. pp., 3. nad. s., Trst, 1886, ujet; inf, Krušič Josip, 26. črnovoj. pp., Ptuj, 1874, ujet; inf. Lesjak Josip, 7. pp,, 5. s., Št. Vid, Koroško, 1891, ujet; podtopničar Lopič Alojzij, 3. črnovoj. top. oddelek, Št, Uj v Slov. goricah, 1873, ujet; inf. Mozetič Franc, 3. dom. pp., 4. s., Volovsko, 1894, mrtev (9./9. 1916); inf. Oblak Josip, 7. pp,, 3. nad. s,, Velikovec, 1889, ujet; podtopničar Privšek Ivan, 3. črnovoj. top. odd„ Št. Rupert pri Celju, 1876, ujet; inf. Purič Mihael, 5. dom. pp„ Veliki Repen, 1891, mrtev (8,—9,/8. 1916); inf. Sfiligoj Ludvik, 7. pp,, 1. nad. s,, Me-dana, 1893, ujet; inf. Škrobar Mihael, 26, črnovoj. pp., Maribor, 1875, ujet.
—	I? seznama izgub št. 530, Praporščak 26. dom. pp. Franc Sever, pri-deljen 9. lov. baonu, Ljutomer, mrtev (10. okt, 1916); poročnik Oton Slana, 87. pp., Gradec, mrtev (10. okt. 1916); enol. prost, poddes. Leopold Brožič, 17. pp,. Idrija, ujet; enol. prost, poddes. Karei Gornik, 17. pp., Sodražica, ujet; enol. prost, desetnik Milan Kuder, 17. pp., Novo mesto, ujet; enol. prost, desetnik Franc Poljane, 17. pp., Krško, ujet; enol. prost. tit. narednik Josip Šetinc, 87. pp., Brežice, mrtev (30. sopt. 1916); enol. prost. tit. desetnik Leopold Smole, 17. pp., Kočevje, ujet.
Dnevne novice.
-i- Peto vojno posojilo in Kranjska. Na
5. vojnem posojilu je bila na Kranjskem podpisana vsota 49,655.094 K. Nasproti uspehu pri 4. vojnem posojilu z 39,874,480 kron je bilo skoraj deset milijonov več podpisanih.
-j- Slovenska služba božja v Gradcu. Iz Gradca nam poročajo; Dne 4. marca je bile slovenska službe božja zopet obilo ob-
iskana, Z veliko pobožnostjo so naši ljudje molili in peli sv. križev pot. Prihodnja slovenska služba božja 25. marca ob navadni uri. Praznik M. B., patrocinij te cerkve, bomo posebno slovesno praznovali. Slovenci, pridite v obilnem številu!
»Slavica«, Katalog Št. 10 knjigarne in antikvarijata Rudolf Honinh, Leipzig, Gustav Freytag, str. 40, prinaša seznam knjižnice pokojnega profesorja dr. K. Štreklja; zadnja zaporedna številka je 3275, Pod številko 356 so »Slovenske narodne pesmi« z lastnoročnimi pripombami pokojnega zbiratelja in urednika. Nekaj čudnega je, da se za Štrekljevo zapuščino slovenska javnost ni brigala, da je in bo marsikaj zanimivega obsojeno k večni pozabi in neod« kritju. In kdor zdaj kupi, plača mnogo dražje, kot pa bi bil plačal v začetku.
—	Slovenski junak. Za neustrašenost pred izdajalskim Lahom je dobil bronasto hrabrostno svetinjo Martin Plonko iz Ko-lobja pri Ceiju. Čestitamo. — Tovariši,
—	Pesnik in katehet g. Franjo Nau-bauer nevarno obolel. Iz Mirne poročajo: Pesnik in katehet, g. Franjo Neu-. bauer, je 18. febr. t. 1. vsled nevraste-nije (hude živčne bolezni) smrtno obolel. 5 ur se ni zavedel. Hvala Bogu, da je bil slučajno zdravnik tu, ki mu je pomagal. Zdravili so ga trije zdravniki. Zdravje se mu je zboljšalo. Ker dobiva pisma, naj novo službo v Zemunu takoj nastopi, četudi še ni ozdravel, je hotel želji ustreči. Danes, 5. marca se mu je bolezen vidno poslabšala. Zato potrebuje daljšega dopusta. Želimo, da tako priljubljeni gospod skoro okreva.
—	Premeščen je začasno c. kr. učitelj razpuščenega pripravljalnega razreda na idrijski realki Engelbert Gangl na srednješolsko pripravljalnico na Proseku.
—	Iz ljudskošolske službe. Za provi-zorično učiteljico v Št. Vidu pri Vipavi je imenovana suplentinja Ema Rudolf; namesto obolele učiteljice Frančiške Vilhar bo supiirala v Št, Petru na Krasu prov. učiteljica Pavla Herbst; namesto obolele učiteljice Marije Kavčič-Urbančič bo supiirala v Travi poizkusna kandidatinja Marija Ste« pančič; namesto obolelega nadučitelja Friderika Pehani bo supiirala v Trebnjem suplentinja Stanislava Budna; namesto vpoklicanega nadčitelja Avgusta Korbar bo supiirala v Preserjih suplentinja Marija Šoan, definitivni učiteljici istotam Tereziji Grebene je pa začasno poverjeno šolsko vodstvo.
—	Zopet potres. Iz okolice Cerklje pri Krškem: Dne 4. marca okrog 84 7« uro fa obiskal našo okolico zlasti Skopice in Krško vas, močan 1 minuto trajajoči potresni sunek, Pozemeljsko bobnenje se je močno slišalo, — Iz Brežic poročajo, da so ondi 5. t. m. ob 6, uri 19 minut čutili zopet močan potresni sunek, ki je trajal osem sekund. Prvotno škodo je ta sunek še po* veča^
—	Otrok zgorel. Dveinpolletni sin rudarjeve žene Ane Babič v Lokah, občina Aržiše, je prišel, ko je bil za hip sam v sobi, preblizu železne peči, kjer se mu je vnela obleka ter je dobil take opekline, da je še tisti dan umrl.
—	Človeško lobanjo so našli delavci ? gozdu Kozjek pri Brežicah; bila je pol me-tra globoko pokopana, najbrže šele pred nedavnim.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO,
Berlin, 6. marca. Uradno: Izvzemši bojev na predpolju v ozemlju Ancre nobenih posebnih dogodkov.
LioDijaDske novice.
lj Za prehrano revnega prebivalstva v
Ljubljani jc dovolil deželni odbor Vojvodine Kranjske za leto 1917 i z deželnih sredstev 10.000 K podoore,
ji Šestič je odlikovan stotnik v generalnem štabu g. Anton Loko.r, sin gospoda nadučitelja v pokoju Ivana Lokarja iz Ljubljane. Bolgarski kralj mu je podelil novo ustanovljeni vojni zaslužni križ z vojno dekoracijo. Že prej je dobil dve avstrijski, nemško, bolgarsko in turško odlikovanje,
li Odlikovana učiteljica. Učiteljici mestnem dekliškem liceju v Ljubljani Mariji Weflner je podeljen zlati zaslužni
križec.
lj Črnovoij-a pregledovanja letnikov ■ 1891—1872. Dne 10., II. in 12. marca s® vrše v Mestnem domu, v mali dvorani, čr-novojna pregledovanja letnikov 1891-— 1872. Črnovojnikom je priti snažnim in treznim na pregledovanje in jim je prinesti seboj legitimacijske liste in druga Izkazila, ki jih rabijo za morebitno olajšavo kot enoletni prostovoljci, Posebno se pa opozarja, da se bodo črnovojniki, ki bodo neopravičeno izostali od pregledovanj, izročili najbližnjemu domobranskemu sodišču.
lj Prepovedano razsvetljevanje izložb« C. kr. policijsko ravnateljstvo poročaš N® podstavi § 15 min. naredbe od 8. februarja 1917, dri zak. št. 18, se prepoveduje do nadaljnega vsako razsvetljevanje trgovsko-obrtnih izložbenih oken iti izložbenih omaric. Prestopki le prepovedi se karnuicio
na podlagi § 19 omenjene naredbe z globami do 200 kron ali z zaporom do 3 mesecev, v ponovnem slučaju ali pa pri obtežil-nih okoliščinah z globo do 5000 kron ali pa z zaporom do 6 mesecev.
lj Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v torek, dne 20. februarja 1917, je došlo sledeče poročilo: Pripoznajo se petletnice, in sicer: učiteljicama Mariji Gerarjevi in Serafini Hubadovi I. provizorna, učitelju Pavlu Gorjupu V. in učiteljici Leopoldini Kumpovi I. provizorna. Sklene se, več prošenj stalno nameščenih učiteljev za podaljšanje dopustov c. kr. deželnemu šolskemu svetu priporočiti v ugodno rešitev. Razpravlja se o prošnjah za re-muneriranje začasnega pouka in se sklene predložiti primerne nasvete. Razpravlja in sklepa se v dveh disciplinarnih slučajih. Prošnja neke otroške vrtnarice za definitivno nameščenje se odstopi občinskemu svetu v pristojno uradovanje. Nasveti radi slovesnega praznovanja nastopa vladanja cesarja Karla I. in presvetle cesarice Cite po šolah se predlože občinskemu svetu radi odobrenja in dovolitve potrebnega denarnega kredita in je o njih poročati tudi c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Nasvetom lokalnih konferenc radi izključitve nekaterih učencev in učenk v smislu §§ 82 in 85 dokončnega šolskega in učnega reda se pritrdi. Zajedno je pa vsem šolskim vodstvom naročiti, naj bodo pri utemeljevanju takšnih nasvetov zelo temeljita in vestna, naj sploh v interesu stvari same jemljo to zadevo s skrajno previdnostjo in natančnostjo ter stavijo takšne predloge v smislu px'edpisov ondi, kjer je zares sila. Potem ko se pojasni še nekaj internih zadev vzgojnega, in ekonomskega značaja, zaključi predsednik sejo.
li Za aprovizacijo revnih slojev so nadalje darovali; Neimenovan trgovec ponovno 1000 K, Ljudska posojilnica v Ljubljani 500 K, dva neimenovana trgovca iz neke provizije in stave 425 K, ravnateljstvo mestnega užitninskega zakupa iz neke dohodarstvene kazni 135 K 24 vin. in gosp. knjigovodja Mestne hranilnice Franc Pretnar s soprogo mesto venca na krsto g. Heleni Stroj 30 K.
lj Boj proti tuberkulozi. Ustanovitev oskrbovalnic. Da se čim uspešneje vodi boj proti tuberkulozi, je zaukazalo ministrstvo za notranje zadeve, da se po vseh kronovinah ustanove oskrbo-valnice za tuberkulozne. V to svrho je vsled razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko povabil g. podžupan dr. Karel T r i 11 c r v petek dne 2. marca t. 1. v mestno posvetovalnico merodajne faktorje na razgovor in posvetovanje. Zastopani so bili: Dežglni odbor kranjski po g. dr. Dolšaku; Deželno in go-spejno pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko po c. kr. okr. glavarju v p. in predsedniku Rdečega križa g. Gustavu Del Cottu in po c. kr. višjem okr. zdravniku g. dr. Alfredu Mahru; Pomočno društvo za bolne na pljučih »Viribus Unitis« po g. c. in kr. polkov-nem zdravniku dr. Demetru Blei\veisu vitezu. Trsteniškern; Vincencijcva. družba po g. kanoniku dr. Grudnu; Okrajna bolniška blagajna ljubljanska po gg. Rožanc, Hlebš in Zore, in Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrb po g. mestnem fiziku dr. Otmarju Krajcu. Sprejet je bil predlog, naj Pomočno društvo za bolne na pljučih »Viribus unitis« svojo že obstoječo oškrbo-valnico v smislu ministrskega ukaza razširi in naj se gotovi faktorji kot mesto, dežela, Rdeči križ, razni obrati in bolniške blagajne naprosijo, da podpirajo to blago tvorno napravo, da bo lahko uspešno vodila boj proti tuberkulozi.
lj Umrli so v Ljubljani: Ema Žagar, delavčeva hči, 2 leti. — Karel Lutman, krojač, 72 let, — Jakob Ban, črnovojniški pešec.
lj Mleka se dovaža mestni aprovizaciji sedaj tako malo, da je včasih krita komaj četrtina nakazil. Nakazanega jc v vojnih prodajalnah približno 1000 litrov, od tega na rdeče nakaznice za dojenčke 350 litrov. Ker pa se mleka pripelje večkrat komaj 240 litrov, ni več mogoče kriti niti potrebščine dojenčkov in težkih bolnikov. Tudi ni za enkrat nikakega upanja, da bi se te razmere zboljšale. Če mleka ni, naj zaradi tega stranke ne mučijo prodajalk. Če jim ta enkrat pove, da se na rumena, bela in višnjeva nakazila ne bo točilo ničesar, naj ne silijo več vanjo, Prodajalke tudi niso obvezane poslušati žalitve, -Če se kdo želi pritoževati, naj pride v aprovizacijo na Poljansko cesto. Odvzelo se bo vsakomur Se to nakazilo, ki ga ima, če bo poskušal nastopati z grobostjo in zmerjanjem, kot se je to v par slučajih zadnje dni zgodilo. Toliko v splošno vednost in ravnanje. — Tako se nam piše z mestnega magistrata,
lj Ali res n iodpomoči? Doma ostali pošiljajo svojim dragim, ki so vpoklicani, a se nahajajo še v zaledju, razne potrebščino, kakor kruh, tobak, perilo in druso, toda dannadan se Suiejo pri
tožbe, da vse sploh ne pride v prave roke, če pa že željno pričakujoč siromak kaj dobi, ni v zavoju niti petine, drugo je pa vse izginilo. Ne drži ne zaboj, ne zavoj, ne košara, tatinske roke vse dosežejo. Kje je krivda, nam ni znano, vsekako bi se pa po našem mnenju vendar dalo nekaj ukreniti ter priti V okom tem mnogoštevilnim nepoštenostim! Ljudje pritrgajo sami sebi, samo, da bi ugodili prošnjam svojcev, toda mesto v te, pride poslano pa v tatinske roke.
Stanje ogrsKlh S!cviov.
V madžarskih listih je izšla vest, da je nadzornik novohradskega starešinstva evangelske cerkve v slovaški Okolycsani izdal oklic, v katerem se med drugim trdi tudi sledeče: »Na konferenci duhovnikov avgusta 1916 je bil soglasno sprejet moj predlog, da sc 4001etna jubilejna proslavitev reformacije 1. 1917. uporabi za povečano cerkveno delavnost. V tem svojem govoru sem izrazil tudi željo, naj bi se tudi zaradi posebnega priznanja ogrski vojski, ki je junaško izvrševala svojo vzvišeno nalogo in zaradi hvaležnosti nasproti ogrski domovini storilo vse, da se v tistih slovaških cerkvenih občinah, ki so že poma-džarene ali se pridno pomadžarujejo, so-stavno upelje tudi madžarska služba božja. To smo dolžni storiti tudi vsled spoštovanja nasproti uradnemu jeziku ogrske države in izkušnje, da so zreli v večini slovaških cerkvenih občin naši verniki za madžarsko službo božjo, da večinoma popolnoma razumejo madžarski jezik in ga popolnoma obvladajo. V večini šol pišejo in bero naši kmetje samo madžarsko. Tej rodoljubni delavnosti se moramo zahvaliti, da večina naših vojakov slovaške narodnosti, ki se bore v svetovni vojni, niso sposobni pisati slovaško, zato se poslužujejo v pismih svojim rojakom madžarskega jezika; temu se moramo zahvaliti, da se v naših vaseh ne sliši nič več slovaškega petja, da v nedeljah in praznikih zbrana slovaška mladina poje le madžarske pesmi in da vsaki dan na polju in v gozdu odmevajo madžarske pesmi. Kakor se vidi, dajejo naši verniki, naše ljudstvo najboljšo priložnost in najlepše dokazujejo svojo sposobnost, da se jim govori v madžarskem jeziku.« Na to pristavljajo praški »Narodni Listy«i »Novohradska županija je napol madžarska, a tudi drugače so v nji madžarski jezični otoki. Tu žive takozvani Pa« loczi (Polonci), ki so našli v Mikszathu svojega pesnika. Novograjski Slovaki zelo trpe od naravne madžarizacije, ker se jezikovna meja vleče skozi županijo in tisti, čeprav so precej bogati, nimajo odgovarjajoče narodne zavesti. Čisto napčno pa je, da so novohradski Slovaki že madžarizi-rani.« — Budimpeštanski »Slovenski Tyž-dennik« prinaša nekoliko novih podatkov, posebno o slovaškem šolstvu in o gibanju prebivalstva na Ogrskem po zadnjem ministrskem izvestju iz 1. 1915 (Ministernal jelentesek): »Pri zadnjem štetju prebivalstva so našteli na Ogrskem in Hrvatskem 2,019.641 Slovakov. Slovaki tvorijo 10 in pol odstotka vsega prebivalstva na Ogrskem. V krajih, v katerih so Slovaki v večini, je 56 volilnih okrajev, od katerih pripadata samo dva Slovakom (Moravske Sv. Jany in Stupava). Srednjih šol (gimnazij, realk in učiteljišč) je na tem ozemlju 33, a v vseh je učni jezik madžarski. Ljudske šole obiskuje 246,107 slovaških otrok, od katerih gre samo 18.312 v 240 slovaških šol, v katerih se po Aoponyjevem zakonu poučuje do 18 ur na teden madžarski jezik. Razen tega je 978 šol z 80.363 slovaškimi otroci, na katerih se poučuje samo v madžarskem jeziku in 899 šol z 89.929 slovaškimi otroci, na katerih je dovoljeno v dveh najnižjih razredih posluževati se pri razlagi slovaškega kot pomožnega jezika. Od slovaških otrok uživa torej samo 8% čisto slovaško vzgojo.«
Po svelu.
Staro prerokovanje o miru leta 1917.
Začetkom 16. stoletja je živel na Francoskem zelo slovit prerok po imenu Tomaž
Jožef Hoult. Stari kronisti pišejo, da so se vsa njegova prorokovanja uresničila. Tako je bil med drugim napovedal veliki verski razkol, ki ga je povzročil Luther. Pred smrtjo je Hoult izdal knjigo, v kateri je zbrai prorokovanja za vsa leta od 1515. do 2000. 1. V tej knjigi piše o 1. 1917. dobesedno to-le: »V tem letu se bodo vršile velike politične razprave za dosego miru. Že začeta pogajanja se bodo pa razbila. A začela se bodo iznova in potem sc bo dosegel mir,«
— Generalni tajnik kapucinskega reda umrl. Za nasledki nalezljive bolezni je umrl 311etni generalni tajnik kapucinskega reda o. Danijel Zimbone. Umrli je pred vojsko v Rimu urejeval »Poročilo o inozemskih misijonih«. Ob izbruhu vojske je bil vpoklican kot kurat na fronto, kjer je oski'boval dušno-pastirsko službo.
Rasputinov naslednik. O tem piše »Neue Ziircher Zeitung«: Šc ko je živel prosluli kmečki menih Rasputin, so ruski listi mnogokrat pisali o njegovem tekmecu, jeromonahu M a r d a r i-j u. Njegovo ime se je imenovalo v dumi že 25. februarja (po starem) 1916 v razpravi o cerkvenih vprašanjih. Socialistični poslanci Suhanov je pripomnil tedaj, »da Četudi izgine iz površja oče Gregorij (Rasputin), kar del ruske cerkve želi, se bo gotovo našel kdo drug kot nadomestilo, ki je inteligentnejši, spretnejši in še vplivnejši, n. pr. oče Mardarij.« To ime so poslej večkrat imenovali tudi inozemski listi kot Ras-putina II. Kdo je tedaj ta Rasputinov naslednik? Petrograjski »Sinij Jou*$ nal« prinaša o njem v 12. številki minulega marca naslednje podrobnosti: »Oče Mardarij je mlad mož 27 let. Potomec je zelo dobre Črnogorske družine; obiskoval je najprej gimnazijo v Belgradu, vstopil nato v duhov-sko semenišče v Kišinevu ter pred kratkim dovršil svoje študije na petrograjski bogoslovni akademiji.« Profesor Kucnecov ga opisuje v listu »Utro Rossiji« kot zelo inteligentnega, visoko izobraženega mladega moža, ki je vrhu tega izredno spreten govornik. Njegovi cerkveni govori so menda res nekaj posebnega, saj je petrograjska katedrala vselej prenapolnjena, kadar pridiguje mladi menih. Tudi zunanjost meniha Uskokoviča (tako slove njegovo družinsko ime) je izredno prikupna, kar ni majhnega pomena. Ko je Rasputin še živel, ga njegov tekmec ni mogel izpodriniti, čeprav so gotovemu delu ruske družbe nerodne zvijače kmetiškega meniha že presedale ter ga je želel nadomestiti z inteligentnim, izobraženim možem. Vrhu tega je veljal Rasputin kot prijatelj Nemcev, dočim je pokazal oče Mardarij v raznih spisih in govorih svoje simpatije za slovansko reč. Glasom zadnjih ruskih poročil je mladi črnogorski menih povišan že za dvornega pridigarja.
Odlomki iz spominov.
Spisal A. M.
Svečani »zum Gebet«, cesarska himna, hrupno pozdravljanje, nato mahanje robcev in oddrdrali smo iz Trsta. Zaman smo se ozirali z Opčin na sinjo Adrijo; ne-prodiren plašč teme je tvoril zagrinjalo ...
Drdrajoči hlapon nas je naglo vozil preko Kranjske, Štajerske v blaženo Ogrsko, nakar nas je Lavočna pozdravila na galiških tleh. Izstopili smo onostran Stryja. Na vseh postajah so nam vrle gospice darežljivo podajale cvetke, kadila in jedila. Ob vsaki priliki je hrupno zaoril »živio, eviva, eljen«, nato pa petje.
V zamazani vasi Cuculovci smo teden dni pričakovali nadaljnih odredb. Tu smo se seznanili z novim narodom in tujimi šegami.
Kak razloček med teboj dragi domovina! Čista in vzvišena si divna Goriška! Šele tedaj smo te spoznavali v vsi tvoji lepoti in vrlinah! Zaman vse hrepenenje.
Z blatom zamazane halupe so nam nudile zavetje. In stanovalci, njih pestra noša, skoro v nagoti svojega telesa; pod vsako cunjo po dvoje nedolžnih oči; baraboli in koleša dan za dnevom; njih vera, običaji,
Projektirani kanal Ren~-Donava.
so vplivali na nas prav čudno. Seznanili smo se z znanimi gališkimi Židi s pejsi in kaftanom.
Resnost pomena »vojna« je polagoma izginjala .,.
Prvi boj.
Nenavadni ukrepi in ukazi so nas iz* treznili; 21. avg, smo bili pripravljeni za neznano pot. Podali smo se naatežavno pot. In jadrali smo venomer po prašnih, zemljenih cestah. 24. smo srečali prve begunce iz Brodija.	..
26. avg. zjutraj smo začuli prve votle glasove topovskih žrel. A hodili smo še vedno dalje, dalje, vsi znojni od pekočega solnca, zamazani od cestnega prahu ter s čudnimi občutki v srcu ...
»StraOe frči!« in v divjem diru, zavito v oblake prahu, je oddrdralo mimo nas goriško topništvo. Črez malo časa je že bru-i halo svoj ogenj sredi plodonosnih krasen-skih planjav. — Polagoma smo stopali na-, prej, Že smo od nekje začuli regljanje strojnih pušk, v zraku so se porajali beli oblački — dvigala se je črna zemlja... Sedaj nastopamo i mi,.. Nemo smo si v pozdrav stiskali roke, jedva si začul besedo — a vendar glej! se li ne gibljejo vsakomur ustne? — — »iz
globočine«---
Skokoma so šle patrulje dalje, razvrščeni smo stali na ravani. Težak je bil korak, stali smo pred ciljem--Vsula sq
je toča krogelj, nastal je bojni metež---
Streljali so vsi ter od vseh stranij divji plamen se je dvignil izpod črnih dii mov, začul si rezgetanje konj, vzdihovanj^ ranjenih, divjanje semtertja; prečudna voj«
na slika!--»Naprej!«	i
Usta suha kakor podplat--»da-<
lje!« Beli oblački postajajo gostejši, razpo«
kavajo se blizu nas,--pred — za
med nami se pojavljajo vulkani--
* v
Smrt izdajic.
Naslednjega dne po prvem boju, se t^ je nudil sledeč prizor.
Trije moški različnih let, zvezanih" rok na hrbtu so tvorili čudno skupino. Njilj noša je bila narodna: platnene hlače, dolga srajca, okrog pasu z raznimi okraskf okrašen pas, na valovitih dolgih laseh jim je čepel rumenkast slamnik ter bosonogih Temno globoki so bili njih pogledi, brez-! barvno višnjeve so jim postale ustne, brez besed so stali ter čakali — — »Izdajali ci« ... Poveljujoči častnik je dal povelje »ogenj!« in naenkrat se je sprožilo osem nabitih pušk.
Brez vzdiha, le steklenih oči se je sesula skupina na zemljo--
* »Že zopet eden« — se je razlegalo po dolgi vasi tam v bližini tihega Dnjestra »imel je telefon« —.—
Visel je tam na vrbi poleg ceste.
Prijatelj.	/
Vojna naju je združila, služila sva pri isti stotniji. Bil je visok, črne polti in las* belih zob, trezen in razsoden — skratka zelo simpatična oseba: Poljak dr. Kawa-lerski. Ob njegovem pogledu je zardelo marsikatero nedolžno — nežno lice — — Po vojaškem dostojanstvu oba enaka^ ter iz stare šole, sva se takoj sprijateljila, Gojil je visoke misli in ideje, s katerimi se sicer nisem vselej strinjal, a ugovarjat mu le nisem in to iz povsem jasnega raz« loga: ker sem se mu bal zameriti. Hodili smo pač po njegovi ožji domovini — v vojtf nih časih.
Kjerkoli smo se ustavili, me je na-i lahno potipal po rami — ta Kawalerski — ter mi skrivaj namignil — »Idi z menoj I« Stopila sva v zatuhlo hato polno raznovrstnih stanovalcev--: mnogokrat si
naletel na ljudi, živali, kure, zajce — —< vse v enem prostoru. Toda »kruletaj en trebuh6«, se ni na te malenkosti oziral...
Prijazno sva pozdravila, prikrito so odzdravljali: »Daj Bože zdorovje!« S svojim skrpucanim znanjem jezika sem obično jaz pričenjal s kupčijo. »Všetcko je vojska zabrala, nema nič6«, jc bil navadno odgovor. Tedaj se je oglasil v rutenščini tovariš Kawalerski, ter govoril tako prepričevalno, cfa bi omehčal trd kamen--»Nas
človik« — in »dostala« sva hleba, kar-tofle in mloka. Pokrepčana, sva z veseljem plačala ter se poslovila — »Idit zdorovi!«
Polagoma sva si zaupala vse, vse — in hitro so nama v zaupnem pogovoru potekale ure. V boju sva se vspodbujala eden drugega, tičala sva vedno in povsodi skupaj, in postalo nama je lažje. Bil je neustrašen, drzen, ker to je od njega zahteval poljski ponos. Snival je vedno o Veliki Poljski — potlačili so ga prvi neuspehi. Okrog vseh svetih naju je nemila usoda razdvojila. Sešla sva se šele v prihodnjem letu ob skrivnostipolnem Dnjestru, toda bila sva razdružena. — Dočakal je osvo-jenje ruske Poljske, toda ustanovitve poljskega kraljestva ni dočakal. V poslednji ofenzivi so ga pokopali med gromenjem topov in pušk na besarabski ravnini. Njegov duh pa se veseli ustvarjenja njegovih' idealov.	(Dalje.)
Ivan Podlesnik: Knjigovodstvo. I. del.
Vsebina knjige (128 strani), ki je razdeljena v pet delov, je zelo zanimiva, V p^vem
kanja krmo proda* HMBSBH39KEHHnraiKIMRi Več s« izve v žu-pnišču v Vremali, p. Vrerjiski Britof, Notranjsko.
trezen, zanesljiv iu priden, poljskih del in konjev navajen, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. — O skrbništvo Soneške grašč nc p, Studenec pri Ljuliljanl,	57ii
dobivate v špecijalni trgovini za milo
do 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu kupuje
poštenih starišev, ne pod 14 let starega, ki je priden in ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji trgovska firma I. Kušlan, Kranj (Gor.).
Ljubljana, sPetra eesta 30
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in na drobno.	358
Ponudbe s skrajno ceno, množino in rok do,
bave naj se vpošljejo! Točno plačilo. — Kulantno poslovanje I Kupujem tudi mehak, bakov, hrastov les,
okrogel in žagan.
slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna, posebno pa izurjena knjigovodstva, se takoj sprejme. Prednost ima, ako jo že dalje Časa kot taka službovala v kakem obrtu. Lastnoročne pisane ponudbe z navedeno prejšnjo službo sprejme uprava Slovenca pod
F. t. kontoristlnja.	541
ako si sama pripravi nadomestek jedilnega olja iz
ki na raznih solatah po vkusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olje in je zdravju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitek mahu najfinejše vrste za 1 liter nadomestnega olja K P30, po pošti poslati K 1'50, rekomandirana pošiljatev velja 25 vinarjev več. Navodilo za pripravo, ki je po-popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejana vsakemu zavitku. Za pos-kušnjo pošiljam tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer sc pa priporoča več zavitkov zajedno naročati, da sc prihrani nekaj poštnine. Prodaja M. Špenko Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Poštna naročila in denarne pošiljatvc naj se pošiljajo na naslov
j s4* proda, j	»»
| Na upogled od 2. do 3. pop. Gradišče 15/1. levo,
Ljubljana,
Rimska cesta št. 10.
cfflodnf salon
oddaja v originalnih zabojih po 100 kg in 83 kg. Razpošilja tudi v zavojih od 5 kg dalje po poštnem povzetju, tvrdka
R. Kušlan,
Ljubljana	Karlovska cesta 15
priporoča svojo zalogo damskih svilenih klobukov in slamnikov najnovejših oblik ter raznega nakita.	J30
Naročila in popravila točno in ceno.
Več dobrih
Dostavitev ! takoj !
Dostavitev I takol I
se sprejme proti dobri plači, preskrbi hrane in stanovanja. Trajno delo v Ljubljani.
Pojasnila daje:
FS©ršJaei Strausz.^i
Sv. Petra cesta St. 23. '»H
Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so naj^oijšs sedanjosti, šivajo, vezejo (Stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo lOletno garancijo, krogljičen, brezšumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi pri proste in lusus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas iti povsod brezplačen.	2978
Cim preje kupiš, ceneje kupiš — dobro le v LjuMf 31111, sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega enosttsa, levo ob vodi, 3 hiša pri	mm jj n?«
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusi 1 FRANC CEP.AR, tovarna slamnikov v Stob-u, pošta Domžale pri Ljubljani. 170
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot. rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1911............................' • K 173,490.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 452.232'66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za K^IISI zauarODailjie, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastouj in
poštnine prosto.	1439
gjjjp" Sposobni,zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terczi e cesta št. 12.
1 landauer, 1 giardinera in 1 brum po nizki ceni. Natančneje se izve pri Josefi Wasmenr, hotelirki v Vipavi.	536
Stalna mirna stranka išče
s tremi sobami in pritiklinami za takoj ali maj-termin. Ponudbe na: LJUBLJANA, poštni predal 88.
Sprejme se takoj proti dobri plači več
za konjska oglavja plet. z žel. rinko (Pferdehalftern geflodit.); popolnoma odgovarjajo močnosti Cocus konjska oglavja plet. z žel. rinko ter stane tuc. K 28*80 — brez odbitka proti takojšnjemu plačilu. — Pošilja se po poštnem povzetju.
Tirana in stanovanje preskrbljeno. Več I | | ftlfft&ll	iMa ^IMlMffiffiiaSHE®^« S
pove gosp. Anion Siciner, mestni tes. j S g	_ |
mojster, Ljubljana, Jeranova ulica 13. !
delu nam pisatelj lahko umljivo razjasni ! pojme ki se rabijo v knjigovodstvu, v drugem delu nam opiše pisatelj poslovanje pri društvih; pove nam, kako se vodi društve- 1 ni zapisnik, kako kronika, kako knjiga čl a- | nov, kako se upravlja knjižnica itd. V trot- j jem delu nam razloži poslovanje pri hranilnih odsekih »Čebelicah«, ki naj obstojajo j pri raznih društvih; v zadnjih dveh delih 1 nam opiše knjigovodstvo pri mladeničih in | gospodarjih. Ker je eden najvažnejših pripomočkov za povzdigo gospodarstva prav j gotovo knjigovodstvo, zato bo ta knjiga i zlasti našim gospodarjem, gospodinjam, obrtnikom itd. prav zelo koristila. Še tako j mal obrtnik mora voditi knjigovodstvo, čeprav le tako, da si zapiše dolžnike. Ali ne bo vesel, če si bo znal urediti knjigovodstvo nekoliko boljše? In mladenič, mladenka? Predsednik, predsednica, tajnik, tajnica si, pa ne veš, kako bi opravljala svoj posel! Glej, ta knjiga ti vse to lepo raz- ; loži. Knjigo bo tudi mani izobražen lahko j razumel, ker ji je dodejanih_ mnogo prak- ! tičnih vzorcev. Dobi se v Katoliški Bukvami in stane lično vezana s poštnino vred le 3 K 50 v.
Spričo pomanjkanja jedilnega olja priporočamo, da prečita vsakdo oglas Mat. 1 Dežman v Ljubljani, ki priporoča prav do- i ber nadomestek.
Naročajte r«bitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1 "80, za dame K 1'50, za otroke K 1"20. Zaradi drage poštnine priporoča s< naročiti za več parov skupaj. Dobe se pr Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Kdor nI Kadilec, naj ne bere!
Mi kadilci nismo še imeli tako bridkih časov. Marsikdo, je že ves obupan, hotel zvijati posušeno lipovo listje v cigareto in spuščati oblake dimov v prosto ozračje, a ni šlo; iz listja ne napravimo cigarete. Sam slučaj pa je nanesel, da pridemo temu v okom. Posrečilo se mi je namreč, nabaviti veliko množino finih pip iz morske pene in s tem bo rešeno veliko število
kadilcev.	.
Pipe so kakor omenjeno iz pristne morske pene. bele kot sam sneg. rorček pa, ki sc odvija in privija v svrho čiščenja, je iz same ambre.
Največje važnosti pa je dejstvo, da so bile take pipe kadilcem vedno priporočene od zdravnikov samih.
Kadilci smo rešeni tudi z ekonomičnega
ozira I
Nič nas ne straši, četudi ni tobaka! Kdor bo imel tako pipo, pušil bo lahko pristna, do- | mača posušena želišča in dišeče listje, ker mor- | ska pena daje dimu najlepši aroma.
Pipe so krasne, dostojne vsakega elegantnega gospoda v družbi in na ulici. — Vsaka ima svoj etui in pro^jam po naslednjih, neverjetno nizkih cenah: malo po K 4, večje po K 0, še večje po K 8—10. - S krasno izrezljanimi podobami pa po K 14, 16, 20. Po pošti po-liljam le po povzetju.
Z odličnim spoštovanjem
J. ŠTOKH
Trgovina s papirjem in vsemi pisarniškimi potrebščinami na drobno in na debelo. Trst, ulica Molino piccolo štev. 19.
Kontoristinia
stenografinja in spretna strojepiska želi za proste ure primernega posla. Dopise sprejema upravništvo lista pod „Pi-salni stroj".
Kupi se kratek
klavir ..Fliigel"
ali piaaiisrco«
Ponudbe na upravništvo Slovenca" pod Klavir.
Kupim dobro ohranjeni
lepeii
za slamoreznico in mlatilnico. Ponudbe na Anton Dežman, Lesce, Gorenjsko.
Zastopstvo.
Osebe, ki imajo dobre zveze v poljedelskih krogih se nastavijo proti plači, proviziji in potnini.
Prij. dopise na General-Agentschaft des »Kosmos«, Gradec Jakominiplatz 11.
Lepa
se ceno proda radi rodbinskih razmer, j Posestvo obsega nad 50 oralov, večinoma prav dobro zemljišče ter lepi deli gozda ter leži blizu Beljaka. Kmetija je zelo pripravna za mlekarstvo. Pojasnila daje lastnik Jan. W£csilecker v Klečah p. Podravlje, Koroško. — 575