Kakšna bo učiteljska pasivna rezistenca? (Dalje.) III. Postopanje pri pouku Dognano je, da so uspehi pri vsaki Šoli odvisni od vestnega in vztrajnega učiteljevega delovanja. Vsakdanja priprava za koncentrični pouk, trudapolno vestno poučevanje raznovrstnega gradiva in popravljanje učnih izdelkov so poleg uradnih spisov njegovo vsakdanje delo. Kdor hoče to vestno in dobro opravljati, ima vsak dan dela čez glavo. Navadno se učitelj privadi polagoma svojemu delu tako, da ga opravlja z vnemo in veseljem, ker je prepričan, da deluje in trpi za blagor mladine, nje srečo — in blagor naroda. Ko vidi pred seboj živonedolžno in nepokvarjeno mladino, ki prihaja k pouku v šolo od blizu in daleč, pustivši doma starše in vsakdanji spravek, da bi se naučila kaj lepega, dobrega in koristnega za življenje, mu ne da vest mirovati, poprime se pouka z ljubeznijo in vnemo. Ponižati se mora globoko dol v duh in mišljenje preprostega otroka, postati mora torej med otroki sam otrok, če hoče, da ga ti razumejo, če hoče, da rodi njegov trud — uspehe. Kdor si ne prizadeva, poučevati otroškemu duhu primerno, smelo trdimo, da tam ni povoljnih uspehov. Tak pouk je*pa silno težak, zlasti za novince. Vsakemu učitelju je znano, da je pri vsaki šoli le malo nadarjenih otrok. Ponekod je teh več, drugod manj, splošno se da sklepati, da je nadarjenih 2/10, srednje nadarjenih 4/10 in slabičev tudi 4/io' S prvimi še človek izhaja, ker učitelja razumejo, se radi učijo in tudi z veseljem hodijo v šolo, le slabičev je žalibog povsod preveč. Pa tudi ti bodo nekdaj potrebovali v življenju šolske odgoje, učitelj ve to prav dobro — ali te poučevati je silno težko, trudapolno, mučno in večkrat obupno. Eno in isto se pove, ponazoruje in razloži, zlasti računstvo, po večkrat — pa ne gre, ne razumejo in  ne znajol Učitelj jih izpodbuja k pridnosti, poučuje po šoli,  jih izprašuje vsak dan, tako se trudi vedno naprei, leto za  letom, da bt tudi te kaj naučil, Pri tem delu trpi mnogo,  potrpežljivost mu večkrat mine, postane nevoljen, razburjen  in togoten — kar škoduje zdr svju. Vrhu tega so zaradi mnogoštevilnih otrok še zatohle, smradljive in zaprašene šol ske sobe, klopi slabe, učnih ptipomočkov malo in mnogo  drugih nedostatkov. Tudi učitelj je človek, tudi njemu je zdravje in življenje drago. Kaj pa dobi za svojo požrtvoval-  nost? Stradati mora, zanj ni dobiti kruha, ni dobiti pokritja! Ali naj se učiteljstvo še vedno tako trudi ? Gemu paf Vsak delavec je vreden svojega primernega plačila, učitelj tudi. Ker ni dobiti zanj kruha, naj se v bo- doče plačilu primerno tudi dela. Dovolj je, ako se o do- ločeuem času prične in neha pouk. Kdor ga razume, je dobro,  kdor ga ne razume, je tudi dobro. Delo s slabiči je naj- trudapolnejše, to naj odpade v bodoče. Več kakor koga veže dolžnost, ni treba delati. Sicev je odlok deželnega šolskega sveta, ki zapoveduje, da mora biti število učencev tazdeljeno  po vseh razredih enakomerno. To se lahko zapove, a izpol-  niti je možno to le učiteljstvu, ako deluje neumorno in ?. velikim trudom. Ono je konpetentno klasifikovati in izpuščati  učence po zmožnosti v višje razrede ali oddelke. Ako na- stanejo tekom časa prenapolnjeni razredi, zaradi česar bodo  še slabši uspehi, ne zadene učiteljstva prav nobena odgo-  vornost. Da je delalo svojo dolžnost, lahko dokaže pri na- darjenih učencih. Na ta način bi moralo tudi brezštevilno učencev pohajati šolo do končanega 14. leta, kar bi lahko  zavoljo požrtovalnosti učiteljstva opravili z 12. letom. S tem bi bil najobčutljivejše udarjen kmet, ki silno potrebuje dotna delavnih moči. Pa tudi šole bi se morale širiti in nove zi- dati zaradi preobilnega števila šolskih otrok.  To ne bi bilo prav, poreče kdo, otroci so nedolžni in  kmet tudi, ta kazen bi bila preobčutljiva. To vemo tudi mi,  da ne bi bilo prav; hud udarec bi bil to za mladino in na-  rod; krivda ne bi zadela nas, ampak tiste, ki šolo zanemar-  jajo do skrajnosti. Mladina in narod bi občutila to kazen po  svetopisemskem izreku: »Naši očetje so grešili, in mi moramo nositi njih jaretn.« Zaradi postopanja klerikalnih deželnih oče-  tov-poslancev bi s tem zadela naš narod hujša kazen, da  govorimd s Šukljetom, kakor če bi vsako leto večkrat po-  bila toča našo deželo. Učiteljstvo bi pri vsem tem bilo po- polnoma nedolžno in brez vse krivde, kar bi natančno iz- polnovalo svojo dolžnost, a delalo bi le to, kar je po poklicu dolžno storiti in nič več. Zakon, oziroma učni red natančno določuje kaj in koliko se ima učiti, to bi se tudi dognalo pri dobrih učencih. Ostali naj hodijo redno do 14. leta v šolo. Kdo pa popraša, če imaš ti in tvoja družina kaj jesti po končanem trudapolnem delu? Kdo te vpraša, s čim boš pa odgojeval svoje nedolžne otroke? Kako naj ti živijo, ker jim nimaš ničesar zapustiti kakor prazne roke? Kam se hočeŠ obrniti, ako zboliŠ ti ali svojci ? S sedanjo plačo ne moreš izhajati zdrav, še manje pa o času bolezni. Tudi deca uči- teljstva trpi veliko in nedolžno, in mi trpimo z njo, čeprav imamo zakonito zajamčeno, da bi morali imeti toliko dohod- kov, da bi mogli z družino vred brezskrbno živeti ter bi mogli potem vso svojo skrb posvetiti šoli in odgoji. Ako trpimo mi in naša deca, naj trpe z nami tudi šolski otroci in njihovi starŠi, naj trpi z nami tudi narod, ki ima tako malovredne zastopnike, da puste prezirati šolske zakone, puste stradati učiteljstvo ter s tem zanemarjati šolstvo. IV. Nadzorovanje šolske mladine. * Šola ima lepo nalogo: ne poučuje samo, ampak tudi vzgaja. Srce mladine se da primerjati z voskom. Mehko, nežno in občutno je za sve dobro in tudi slabo. Otrok posnema rad odrasle ljudi. Kar vidi in sliši, to posnema, govori, dela, ker nima še prave razsodnosti. Mnogokrat sliši doma in v okolici veliko lepega in dobrega, pa tudi slabega in pohujšljivega. Človek je nagnjen bolj slabemu kakor kj dobremu, zato pravimo navadno, da je svet spačen. Med svetom se spači tudi šolska mladina. »Pohujšanje mora priti, ali gorje tistemu, ki pohujšuje,« pravi sv. pismo. Mi smelo¦ trdimo, da blagor tistemu, ki odvrača pohujšanje, razne pre-: grehe in grde navade. To lepo in težavno nalogo ima učiteljstvo ljudskih šol. Prava odgoja je umetnost vseh umetnosti. Učitelj mora gledati, da daje sam vedno in povsod šolskimladini lep zgled, drugače bi bilo vse moralizovanje zaman.Mladina ga opazuje z bistrim očesom vedno in povsod, on mora biti mož na svojem mestu, če hoče imeti uspehov priodgoji. Tudi učitelj opazuje svoje učence, pri katerih opazio raznih prilikah razne napake, slaba nagnenja, pregrehe indruge kali k slabetnu, ki jih je treba z veliko skrbjo, premislekom in preudarkom iztrebiti. To delo se ne da popisati ob kratkem, o tem bi se dalo pisati cele knjige. To truda- polno in večkrat nehvaležno delo napravlja učiteljem mnogo truda, skrbi in težav. Učitelj bi rad naredil iz izprijenega otroka moža, častnega člana človeške družbe, zato napenja vse svoje moči, misli in preudarja, kako bi postopal, da bi dognal zaželjeno svrho. Svari, opominja, grozi, kaznuje, piše staršem ter uporablja vsa dovoljena sredstva spačenemu, hudobnemu, nagajivemu, lenemu in nehvaležnemu otroku v prid. Vedne pritožbe o njem in njegovem vedenju v šoli, na poti, doma, v cerkvi in drugod dajejo učitelju premnogo dela, truda, nevolje in večkrat tudi jeze. Potrpežljivost ki jo mora pri tem imeti učitelj-odgojitelj, lahko imenujemo angelsko potrpežljivost. Pa to se ne godi samo enkrat v letu, to se dogaja vsak dan, pa še po večkrat na dan. Ni čuda, da je skoraj vsak učitelj bolan na živcih. Neprestano govorjenje, opominjevanje pri pouku in postopanje pri odgoji je tako trudapolno, zlasti pri prenapolnjeni šoli, da mora vsakdo omahniti -če je še takšen hrust.*) Cemu se pa toliko trudiš? Cemu taka vnema, gorečnost in skrb ? Kdo se bo zmenil zate, če zboliš in omahneš zaradi napora? Lepo plačilo te čaka sicer po smrti za to plemenito delo, tako vsaj uče naši duhovniki, ali svet se zmeni za tvoje delo, vnemo, vestnost in trud bore malo — stradati moraš za to! Cerkev uči, da ljubi bližnjega kakor samega sebe, ne pa, da ga ljubi bolj kotsamega sebe! Pusti malopridneže na miru, če te izlepa noče slušati! Povej katehetu, ta ga bo že s palico naučil kozjih molitvic, kateheti so mojstri pri odgoji s palico! Ako se izpozabiš ti in koga postrahuješ v skrajni sili s palico, te gredo starši takoj tožit, kateheta pa ne, on dela kar hoče in kakor hoče, pred njim se svet trese. Kateheti so v očeh ljudstva velezasluženi ljudje, čeprav so pri odgoji prave ničle. Eno uro so v šoli, pa so je že siti do grla. Pred praznikom ga ne spraviš v šolo za nobeno ceno, ker se mora učiti pridige — šola ne nese nič v žep, kdo se bo toliko trudil za prazen nič? Posnemaj te, saj jo božji namestniki, oni že vedo, kaj delajo! Ti ljudje *) Dr. Ralf Wichmann, zdravnik za nervoziteto v Harzburgu, pripoveduje v članku »Zur Statistik der Nervositat bei Lehrern« v »Zeitschrift fur Schulgesundheitspflege« (zvezek XVI., str, 626.), da je preiskal 305 učiteljev in dobil raed temi 85°/, bolnih. vedo za naŠ trud, vnemo in gorečnost, pa nas imajo tako radi kakor trn v peti. Veseli bi morali biti naŠega delovanja, a namesto tega nas prezirajo, zaničujejo, obrekujejo, jemljejo nam poštenje in dobro ime, kjer le morejo. Cerkev nas uči, da je obrekovanje velik greb, a ti ljudje nas zlasti v »Domoljubu« zaničljivo obrekujejo pri preprostem ljudstvu, da bi nam vzeli dobro ime in spoštovanje, ker to je dovoljeno po novi klerikalni veri. Kristus nas uči, da je v nebesih nad I izpreobrnjenim grešnikom večje veselje kot nad 99 pravičnimi, a njim ni tega mar, da se z vnemo bavimo pri odgoji, da vodimo spačeno mladino na pravo pot. — To je po novi klerikalni veri bagatelno in ničvredno delo. Celo kaznivo je to; saj so klerikalni prvaki dali 25% draginjske doklado zaradi družinskih raztner, ne zaradi odgoje. Vero in odgojo so vrgli ti Ijudje med staro šaro; vere se držijo le toliko, kolikor nese, odgoje pa le zaradi laži in reklame! Ker je naš narod še tako nerazsoden, slep in gJuh, da drvi čez drn in strn za svojimi zavodniki, ki voli za poslance najzagrizenejše nasprotnike šole in učiteljstva, naj nosi tudi posledice svoje slepote. Učiteljstvo naj nikar več ne deluje pri odgoji kakor to, kar sodi k šolski disciplini za vzdrževanje reda pri pouku. Krivda zadene zaradi bodoče površne in slabe odgoje novodobno krivoverno — klerikalno stranko, ki je nasprotna šoli in učiteljstvu. V. Izven službe. Po končanem delu čaka učitelja, kakor smo že omenili, več kakor dovolj dela doma, če hoče vestno in dobro opravIjati službo. Žal, da se ne more poprijeti z vnemo le svojega poklica. Boriti se more za obstanek — iskati mora stranskih zaslužkov, vsak kakor ve in zna, da ne pogine za lakotjo z družino vred. Lakota ima Iiude zobe! Ona ne vpraša kaj je prav ali kaj ni prav — jesti je treba, primerno oblačiti se tudi, denarja pa ni nikjer! To so mučne skrbi, ki jih ne pozna nihče drugi kakor tisti, ki je to izkusil. Učili smo se ter prebili stroge preizkušnje z nadejo, da bomo z delom svojega važnega poklica živeli stanu primerno, kakor nam jamči šolski zakon — pa kašna prevara ? Neprestano moramo stradati, ko se drugi vesele življenja. Draginja je čimdalje večja, plača je pa vedno ista. Družinski stroški so vedno večji, dohodki pa vedno isti. Ni čuda, da marsikdo obupuje, ko ne vidi pred seboj boljše bodočnosti. Država se ne ztneni za naše bedno stanje prav nič, marveč nam naklada vedno večja dela in odgovornost.i, dežela pa nima za nas srca — nima nobenega pokritja za naše dohodke, ker jih noče v svoji brezbrižnosti poiskati. V takem položaju naj itna človek veselje za svoj poklic, naj neumorno, pridno in vestno dela v šoli in pri odgoji za blagor naroda! Če kdo zanemarja zaradi bede svoj poklic, ne zadene njega krivda. Obstanek je prva reč, za tem pride šele vestno delo. Vsak naj si poišče kako delo, usmiljenih ljudi je povsod dosti, ki nam privoščijo košček kruha, v šoli pa naredi, kar moreš in kolikor ti pripušča čas. Šola in odgoja mora postati za nas postransko in površno delo. Če trpi pri tem napredek, če ni uspehov, ni naša krivda, ampak največja krivda zadene v prvi vrsti zastopnike, ki so se javno izjavili na političnem shodu v Ribnici, da so preprečili nakano zvišanja učiteljskih plač. Ali ti Ijudje se zmenijo za odgovornost za zanemarjenje šole bore malo, da ne rečemo prav nič. Saj s tem je dosežen njih namen. Na videz so vneti za dobro šole in dobro učiteljstvo. Toda učiteljstvo bo dobro šele tedaj, kadar bodo oni imeli v šoli prvo in zadnjo besedo, in jim bo učiteljstvo vdano in pokorno. Ker se pa učiteljstvo nikakor ne vda, si mislijo: Stradaj, učiteljska paral Namen posvečuje sredstvo, to je glavna zapoved klerikalne brezvestnosti. Običajno je, da imamo vsako leto okrajne učiteljske skupščine, kjer razpravijamo o važnih zadevah za napredek šolstva. Okrajni šolski nadzorniki imajo tu glavno besedo. Povedo neposredno vse nedostatke, ki so jih dobili pri svojih posetih na raznih šolah, obenem tudi, kako bi se moralo delovati, da bi priSlo učiteljstvo do boljših uspehov. Ti pridejo vsako leto po eno uro ali dve k vsaki šoli ter po tem govore, da vedo natančno za učiteijevo delovanje. No, nadrorstvo mora baje biti povsod, in to je tudi pri nas. O tem bi se dalo govoriti veliko, ker pa to ne sodi k stvari, omeniti hočemo le, da ocenjajo učiteljevo delovanje po izdelkih in odgovorih učencev in po učiteljevem nastopu. O trudapolnem delu pri odgoji in o mnogih drugih rečeh ne more nadzornik ničesar vedeti, ker bi moral vedno čepeti v isti šoli. Sploh rečeno, pri učiteljskih. skupščinah se sliši mnogo instruktivnega zlasti za mladi naraščaj, ko posežejo v debato tudi drugi izkušeni, starejši učitelji. Tukaj se vidi in sliši, s kako vnemo deluje učiteljstvo na svojih šolah, kako se bori in trudi za Šolski napredek, kakšne vrle izkušnje ima pri nastopih, iz raznih predmetov, pri odgoji i. t. d. Z veseljem smo doslej prihajali k takšnim skupščinam in tudi z veseljem in ljubeznijo smo poizkušali vsak na svoji šoli uresničiti to, kar smo sliŠali. Kdo pa naj ima sedaj to veselje, ko je vsak prepričan, da bo moral za svoje važno delo — neprestano stradatil Pojdemo k učiteljski okrajni skupščini, ko pride čas. Poslušali bomo, a o kakšni debati ne bo več govora, vsak naj bo tih kot grob, ko končajo referenti svoje delo — pasivna rezistenca naj bo znak naše splošne nezadovoljnosti. Lepi nauki za napredek bodo padali na gluha ušesa. Zlata doba šolskega napredka naj ugasne z našo rezistenco. Naj se ne vrne, dokler ne pride čas, ki nam da, kar nam grel Ako je bilo dovoljeno klerikalnim poslancem delati toliko let obstrukcijo v deželnem zboru, na kar so sedaj celo ponosni, to bodi dovoljeno tudi nam, ker se nam godi vnebovpijoča krivica. Klerikalna obstrukcija je rodila sad splošne nevolje — ta je naša splošna učiteljska pasivnost pri pouku in odgoji. Klerikalizem bo to sicer sprejel z nasmehom in pomilovanjem, ker mu je šola in Ijudski blagor deveta briga, naš narod bo pa imel od tega neprecenljivo škodo. (Dalje.)