Ali je Pithecanthropus erectus predhodnik sedanjih hominidov? (Ob 80-letnici E. Dubois-ja) Božo Škerlj — Ljubljana. Pred 70 leti jeE.Haeckely svoji bistrovidnosti napovedal pred- hodnika človeka, ga opisal, mu dal ime Pithecanthropus in izrazil verjetnost, da ga moremo najti na robovih hipotetične, a potopljene Lemurije. Pri tem je mislil predvsem na jugovzhodno Azijo, omenil tudi Sundske otoke, in na vzhodno Afriko. 10 let pred to napovedjo se je rodil na Nizozemskem Eugen Dubois, 20 let po nji se je pa izkrcal tridesetletni vojaški zdravnik v kolonialni službi v Padangu na Sumatri z namenom, da najde od Haeckel-a napovedani »missing link«. E.Dubois je bil že kot lektor anatomije v Amsterdamu zaprosil nizozemsko vlado, da mu dovoli izkopavanja na Sundskih otokih; ko pa je bila ta prošnja zavrnjena, je mladi znanstvenik zapustil varno vseučiliško službo proti nasvetu svojega šefa Fiirbringer-ja in se javil kot zdravnik v Nizozemsko Indijo. Na Sumatri ni imel uspeha; preselil se je na Javo in 1.1891. »po programu« odkril, kar je hotel — v rokah je imel dokaz za nekdanjo eksistenco od Haeckel-a napovedanega pitekantropa. Popis te najdenine je na tem mestu nepotreben. Važno pa je danes, kako se dâ ta najdenina tolmačiti; kakšno vlogo je Pithecanthropus v rodovniku hominidov lahko igral, ali je res vez med šimpanzoidi in sedanjimi človečnjaki? W e i n e r t je uvedel pojem summoprimatov, kajti vsi ana- tomski in mnogi fiziološki dokazi govore za najbližnjo sorodnost člo- veka s šimpanzom in gorilo. Anatomske posebnosti ne dopuščajo dvo- mov, da spadajo ostanki pitekantropa v isto skupino sumoprimatov (kar velja seveda za mnoge druge ostanke višjih opic in za vse doslej odkrite ostanke hominidov). Za ta del torej ni vprašanja, da je Ö « - bois imel prav (kar je tudi Schw alb e potrdil), ko je postavil pitek- antropa med šimpanzoide in človečnjake. Tudi z ustvaritvijo novega rodu Pithecanthropus je imel prav, kajti ta ni istoveten z rodom Homo. Vprašanje pa je, ali je Pithecanthropus erectus predhodnik se- danjih hominidov. Da so le-ti na svoji razvojni poti pretekli nekoč tudi ta stadij, je več kot verjetno; noben anatomski dokaz ne govori proti temu. Toda čas za razvoj in nekatere naj- denine, ki do danes res še niso povsem varno datirane, ne govore za to, da bi se razvili sedanji hominida iz pitekantropidov, vsaj ne iz onih oblik, ki so bile najdene na Javi, pri Cou-kou- tienu in pri Heidelberg u. 258 Božo Škerlj — Ljubljana: Pithecanthropus erectus z Jave — tudi drugi primerek iz 1. 1937. — se ne dâ točno datirati. Lahko je iz starega diluvija, lahko pa tudi iz srednjega, kakor sodi Stein-Callenfels, Pithecanthropus pekinensis je iz starega diluvija, toda je višje razvit od javanskega. Prav tako iz starega diluvija je heidelberška spodnja čeljust in verjetno tudi 1.1935. odkriti Pithecanthropus njarasensis. Sedanji hominidi bi torej imeli precej časa za razvoj iz pitekantropidov tekom vsega diluvija, toda le v primeru, da smatramO' pitekantro- pide kot razvojni stadij, pri čemer pa moramo mi- sliti na to, da klasični Pithecanthropus erectus kot predhodnik ne pride več v poštev (prim, za ta del tudi F i s C h e r - ja , 1. c.!). Skoro nobenega dvoma ni, da so se razvili neandertaloidi iz pitek- antropidov, zato smatramo za pravilno, da govorimo o rodu Pithec- anthropus neanderthalensis, ne pa o rodu Homo nean- derthalensis! Neandertalec ni Homo in že po svoji anatomski speciali- zaciji najbrže ne pride v poštev kot neposredni prednik pravih današnjih hominidov. Še manj pa z ozirom na razvojni čas. Iz Evrope vemo, da je neandertalec med staro- in mladopaleolitikom izumrl, torej, kakor se je doslej zdelo povsem jasno, med musterienom in orinjasje- nom. To naziranje pa močno prizadenejo najdbe na Olševi (B t o d a r , 1. C.) in v drugih paleolitskih jamah zlasti naše ožje domovine. Olševa je postavila na laž vse nazore, ki so postavljali orinjasjen v mrzlo, torej v kakšno ledeno dobo. Po Olševi se zdi, da moremo govoriti o nekaki preorinjaški kulturi — podobno kakor so opravičile najdbe v — Vzhodni Afriki! Kdo je bil ustvaritelj te kulture? Na Olševi ni bil najden, v Kenyji — v Oldowayu in v Kanamu in Kanjeri — je bil v zvezi s to kulturo in s še mnogo starejšimi kulturami najden samo — pravi Homo! Ali nam — na drugi strani — krapinec res dokazuje, da je neander- talec ustvaril tisto kulturo, ki je bila tam najdena? Da je neandertalec poznal rabo ognja, da je tam zapustil ostanke kanibalske pojedine? Kaj pa, če ni neandertalca v tisti jami presenetil novi Homo, ga pobil in pojedel in pustil v jami razmetane ostanke? Dejstvo, da v Krapini niso bili najdeni ostanki tudi pravega Hominis, bi moglo prav tako dokazovati, da je to jamo po splošnem pokolju neandertalcev zapustil. Na podobno razlago Krapine je — po Weinert-u 1934., 1. c. — mislil svoj čas očividno tudi že Klaatsch. Podobne nazore izraža M. Boule o možnostih pri Čou-kou-tienu, kjer so iz razbitih in ožganih kosti sklepali, da je bila tamošnjim pitekantropidom znana poraba ognja — in da so bili kanibali! Zakaj? Ali so hipoteze o istočasno živečem pravem rodu Homo res tako slabo podprte? Slednje vprašanje je treba pojasniti. Weiner t, Stoiijhivo, H e b e r e r i. dr. smatrajo vprašanje kanamske mandibule in kanjer- skih lobanj za likvidirano, menda zlasti na podlagi Boswell - ovega malo dokazujočega pisma proti L e a k e y - jevim trditvam. Postavimo, da se mogoče te najdenine ne dado več povsem točno datirati, ostaneta Ali je Pithecanthropus erectus predhodnik sedanjih hominidov? 259 le še dve dejstvi: da gre za izredno fosilizirane najdenine (M Ollis o n pravi, da je kanamski odlomek mandibule najbolj fosi- lizirana kost, kar jih je imel v rokah; za ta del se strinja tudi B o s well v omenjenem pismu, 1. c.!) in da gre brez dvoma za pripadnika rodu Homo! Nadaljnja najdenina, ki je povzročila več vprašanj, SI. (Fig.) 1. E. Dubois kakor je dala odgovorov, je t. zv. Eoanthropus Daivsoni, ki spada ana- tomsko in morfološko med Hominide ali vsaj med premočrtne njihove predhodnike. Tudi ta najdenina se ne dâ točno datirati. W e i n e r t je mnenja, naj si ne damo motiti teorij, odn. hipotez, ki se dado prav verjetno podpreti z dokazi in dejstvi, od najdenin, ki niso povsem jasne.^ To je dokaj udobno stališče, toda v znanosti ' »Eines ist dabei sicher, daß wir Oldoway, Kanam und Kanj era nicht als urmenschlich zu bezeichnen haben. Die darauf hinzielenden Veröffentlichungen 260 Božo Škerlj —• Ljubljana: nedopustno! Zagovorniki razvojne črte: šimpanz — pitekantrop — neandertalec — sedanji človek pozabljajo, da je bil Pithecanthropus erectus sporen še dobrih 35 let po odkritju in da so še 1. 1927., torej v letu odkritja pri Čou-kou-tienu, trdili nekateri resni antropologi, da pripada trinilska kalota velikemu šimpanzu. Kaj, če bi se čez nekaj let, pa čeprav morda tudi čez 30—40 let, izkazalo, da je Leakey le imel prav? Potem bi vsa stavba, ki jo je tako logično zgradil zlasti W ei n e r t, ne držala ... Že danes pa moramo resno ra- čunati s tem, da neandertalec ne spada med nepo- sredne predhodnike današnjega človeka (prim, za ta del tudi stališča Heberer-ja, V al lois-ja i. dr.!). Ni pa izklju- čeno, da se je i današnji človek i izumrli neandertalec razvil iz pitek- antropidov. Današnji človek v tem primeru najbrže preko s te in- né i m s k e oblike. Če bi se izkazalo, da so današnjim hominidom podobne oblike živele v začetku diluvija istočasno s pitekantropidi, bi ta hipoteza pred- postavljala, da se je cepitev med obema rodovoma morala izvršiti že nekako vsaj konec terciara, kmalu po razcepitvi pitekantropidov in šimpanzov. Zdi se torej, da je po današnjem stanju znanja previdnost glede rodovnika hominidov prva zapo- ved in da nima hipoteza o razvoju sedanjega člo- veka iz neandertalcev prav nič več vrednosti kakor druga, da so hominidi že od pitekantropidov ali celo še preko njih šli svojo pot. Da so pa pravi hominidi živeli istočasno vsaj z neandertalci, je danes več kot verjetno, če ne že do- kazano (prim, za ta del nazor N. Županič-a, 1. c. iz leta 1919.). Razne baje - kanibalske pojedine iz starega paleolitika v Evropi in Aziji se ne zdijo dovolj dokazane kot res kanibalske. V mlajši dobi je za ta del sumljiva edinole najdba Ofnet na Bavarskem; kanibalizem pa tam ni dokazan, samo surovo pobijanje tudi žensk in otrok (M Ol- lis on) in verjetno kultni pokop žrtev, ki so jim prej odsekaU glave. Če hočemo biti previdni, bomo danes morali priznati dve možnosti za rodovnik hominidov kakor kaže rodovnik na sledeči strani. Vsekakor pa je ob osemdesetletnici Dubois-ja zelo verjetno, da predstavljajo Pithecanthropidae vsaj prehodni razvojni stadij v zgodovini Homini- dov in Pithecanthropus erectus Dubois eno nji- hovih končnih oblik. von Reck und Leakey sind jetzt so häufig und so deutlich widerlegt worden, daß man aufhören sollte, die Ergebnisse unseres Stammes- geschichtsforschung durch undatierbare Homo sapiens- Funde, die z. T. in ganz belanglosen Resten vorliegen, zu stören.« (Pod- črtal S.; Weinert, 1. c. 1937, str. 343.) Ali je Pithecanthropus erectus predhodnik sedanjih hominidov? 261 Summary. Was Pithecanthropus erectus an ancestor of the recent Hominids? Dubois's discovery of Pithecanthropus erectus remained for 36 years isolated if we disregard the find of the Heidelberg mandible. Until 1937, when Black discovered the Pekin man at Chou-kou-tien, the opinion that Pithecanthropus erectus was only a huge chimpanzee, was repeatedly expressed. Today, however, the former Pithecanthropoids are considered rather a genus of Hominidae, including the following species: Pithecanthropus erectus, P. pekinensis, P. heidelbergensis, and P. njarasensis. The Neanderthaloids probably were not true ancestors of the modern Hominids, though their direct descendance from the Pithecanthropoids may be assumed with great probability. The classical specimens of Pithecanthropus erectus are too young to be included in the true ancestry of Homo sapiens. In reconstructing the pedigree of the Hominids we also have to consider H. kanamensis and the Piltdown man, who both doubtlessly belong to the genus Homo. The high mineralization of the Kanam mandible is out of question and is admitted even by Boswell who doubts the high age of this find. Weinert's opinion that conclusions based on well-established facts should not be disturbed by ambiguous finds {Weinert, Hominidae, 1. c), cannot be wholly accepted in positve science. Though we are not yet able exactly to date certain remains, we must not adhere to dogmas. On account of the actual remains known at present, we may admit two variétés of the reconstructed pedigree of the Hominids, as shown in fig. 2. We must suppose that either the Pithecanthropoids were present already before the time of the Kanam and Piltdown men, or that they were not true ancestors 262 Božo Škerlj —-Ljubljana: Ali je Pithecanthropus erectus predhodnik.. of modern man at aH. In the latter case, however, the form linking the Hominids and Chimpanzoids would not be known as yet. Is Australopithecus africanus hinting at such a form? Slovstvo. Boswell, P. G. H.: Human Remains from Kanam and Kanjera, Kenya Colony. Nature, 9. III. 1935, London. Boule, M.: Le Sinanthrope. L'Anthropologie XLVII/1—2, Paris 1937. Brodar, S.: Paleolitik na Olševi. Zdravn. vestnik II/4, Ljubljana 1930. — Raziskovanja v Potočki zijalki in nje problemi. Časop. zgod. narodop., Maribor 1931. Fischer, E.: Anthropogenese. Hwb. Naturwiss. I. Jena, 1931. Gieseler, W.: Abstammungs- und Rassenkunde des Menschen I., Oehrin- gen, 1936. Haeckel, E.: Natürliche Schöpfungsgeschichte. VI. izd., Berlin 1875. Heberer, G.: Zur Altersfrage der ostafrikanischen Menschenfunde. Zschr. Rassenk. 11/237, Stuttgart, 1935. — Neuere Funde zur Urgeschichte des Menschen und ihre Bedeutung für Rassenkunde und Weltanschauung. Volk u. Rasse XII/U—12, München 1937. Keith, A.: L. S. B. Leakey, The Stone Age Races of Kenya. Nature, 2. II. 1935. (cit. po Eugenical News XX/43—44, Cold Spring Harbor, 1935.) Leakey, L. S. B.: Adam's Ancestors. London 1934. — The Stone Age Races of Kenya. Oxford University Press, London 1935. Lebzelter, V.: Zur Altersfrage der ostafrikanischen Menschenfunde. Zschr. Rassenk. III/202, Stuttgart 1936. Mollison, Th.: Die Bedeutung neuerer fossiler Menschenfunde. Ber. 52. Tagg. d. D. Ges. Phys. Anthrop., Speyer 1934. — Zeichen gewaltsamer Verletzungen an den Ofnetschädeln. Anthr. Anz. XIII/1—2, München 1936. Stolyhwo, K.: Les praenéanderthaloides et les postnéanderthaloides et leur rapport avec la race du Neanderthal. Etnolog X/147—168, Ljubljana 1937. Škerlj, B.: Homo kanamensis. Proteus III/12, Ljubljana 1936. — Pithecanthropus und Homo. Zschr. Rassenk. VI/3, Stuttgart 1937. Vallois, H. v.: Le Javanthropus. L'Anthropologie XLV/1—2, Paris 1935. Weinert, H.: Ursprung der Menschheit. Stuttgart 1932. — Homo sapiens im altpalaeolithischen Diluvium? Zschr. Morph. Anthr. XXXIV/456-468, Stuttgart 1934. — Hominidae. Fortschr. Paläontol. 1/1937. — Der neue Affenmensch — Pithecanthropus II von Java. Umschau, 80—83 (4.), Frankfurt a. M. 1938. — Entstehung der Menschenrassen. Stuttgart 1938. Županič, N.: Les premiers habitants des Pay Yougoslaves. Rev. Anthropo- logique, Paris 1919.