i i “LUNA” — 2009/11/19 — 11:35 — page 180 — #9 i i i i i i Nove knjige DVDjerazdeljennasedemnekolikoprepletenihpoglavij,katerihnaslovi z rahlo patetiko skrivajo njihovo vsebino. Na sploh je vznesen ton, ki pri naˇ sih strokovnih piscih ni v navadi, oteˇ zil slovenski prevod, ki pa sta ga strokovno korektno pripravila Andreja Gomboc in Bojan Kambiˇ c. V poglavjih si lahko ogledamo kratko zgodovino astronomije ter tele- skopov. Spoznamo, kako teleskopi delujejo, ter vidimo najveˇ cje, najboljˇ se, pa tudi tiste, ki jih raziskovalci ˇ se razvijajo. Zgodba se dotakne tudi tega, kar je oˇ cem skrito. Vse to je povezano z izvrstno grafiko, dobro glasbeno podlago in dih jemajoˇ cimi posnetki. ˇ Ze samo ti, brez strokovne vsebine, bi bili dovolj, da si disk kdaj ogledamo. Vsebina na poljudni ravni je primerna za ˇ siroko publiko (vkljuˇ cno z mladino). Nekaj drobnih teˇ zav s ˇ sumniki ne moti, ni pa nujno, da bo vsak predvajalnik kos dvostranskemu ploˇ sˇ cku. DVD lahko naroˇ cite pri DMFA–zaloˇ zniˇ stvo po ˇ clanski ceni 7,75 EUR. Aleˇ s Mohoriˇ c Joˇ ze Grasselli: ENCIKLOPEDIJA ˇ STEVIL, Matematika – fi- zika 45, DMFA–zaloˇ zniˇ stvo, Ljubljana 2009, 696 strani. Najbrˇ z bi se mnogi iz okolice moje ge- neracije (letniki 1964± ε), ki so posluˇ sali predavanja iz sploˇ sne abstraktne algebre pri profesorju Grasselliju, strinjali z menoj, da je tista poglavja, ki so bila povezana s teo- rijoˇ stevil (pri tem predmetu seveda v obliki ˇ stevnih podkolobarjev obsegaC), predaval s prav posebnim ˇ zarom. ˇ Cutili smo, da bi o njihˇ zelel povedatiˇ se mnogo veˇ c, ˇ ce ga ne bi omejeval uˇ cni naˇ crt, ki nas je vodil naprej k abstraktnim obsegom, matriˇ cnim kolobar- jem in ˇ se dalje. Zdaj, ko je naˇ s priljubljeni profesor ˇ ze upokojen, osvobojen skrbi naˇ se generacije, ki se bolj ali manj spretno spotika med bi- rokratskimi ˇ cermi bolonjske reforme, si je oˇ citno vzel potreben ˇ cas in nam v obliki zajetne knjige povedal vse tisto, ˇ cesar mu ˇ casovne omejitve takrat niso dopuˇ sˇ cale. Knjiga je napisana na zelo inovativen naˇ cin, mislim da v Sloveniji take oblike pri matematiˇ cnem uˇ cbenikuˇ se nihˇ ce ni uporabil. Osnovna struktura 180 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 5 i i “LUNA” — 2009/11/19 — 11:35 — page 181 — #10 i i i i i i Enciklopedija števil teksta je dejansko taka, kot jo obiˇ cajno priˇ cakujemo v knjigi z naslovom Enciklopedija X ali Slovar Y; v njej so abecedno urejena gesla. Delo se priˇ cne z geslom ” abundantno ˇ stevilo“ in konˇ ca na strani 688 z geslom ” Zo- fijino praˇ stevilo“. Domnevam, da veˇ cina bralcev OMF v tem trenutku (ˇ se!) ne ve, kaj ta dva pojma pomenita. Zdaj v mislih interpolirajteˇ se nekaj sto gesel med oba omenjena ekstrema, poskusite si predstavljati, koliko kilogra- mov matematiˇ cnih revij bi morali prebrati, da bi naˇ sli ˇ se eno malo znano zanimivo dejstvo o svoji najljubˇ si teoriji in na koncu napisali primerljivo delo (na primer Enciklopedija matrik?), pa vam bo jasna monumentalnost vsebine, ki jo skrivajo sicer skromne mehke platnice. Po drugi strani delo profesorja Grassellija vsebinsko sploh ni podobno obiˇ cajnim enciklopedijam (zbirki na hitro skupaj zmetanih povrˇ snih, de- loma tudi netoˇ cnih razlag, namenjenih reˇ sevalcem kriˇ zank), kajti razlaga vsebine je lokalno izomorfna klasiˇ cnim uvodnim uˇ cbenikom iz teorijeˇ stevil. Knjiga vsebuje dokaze, izreke in predvsem veliko zanimivih primerov. Ne- katera (redka) gesla sicer obsegajo samo nekaj vrstic, veˇ cina pa je mnogo obseˇ znejˇ sih. ˇ Ce mislite, da veste o kubu vse (Jasno! To je paˇ c en tak x 3 ...), boste po dvanajstih straneh razlage, ki jo temu geslu nameni naˇ s profesor, spoznali, da se motite. Gesel, katerih vsebino lahko razume malo bolj zagret srednjeˇ solec, je veliko. Po drugi strani je na primer ” Dedekin- dova vsota“ obdelana na povsem univerzitetnem nivoju, kar pa lahko zaradi samozadostnosti prezentacije posameznih gesel pri prvem branju enostavno izpustimo. Smisel enciklopediˇ cne zasnove teksta se nam v polnosti razkrije, ko pre- miˇ sljamo o njegovi uporabnosti za srednjeˇ solske uˇ citelje. Teorija ˇ stevil je, poleg globokih teorij, povezanih z dokazom Fermatovega izreka, polna tudi drobnih (in malo znanih) zanimivosti, ki so idealne za samostojno delo bolj- ˇ sih dijakov. Delo profesorja Grassellija vsebuje mnogo takih gesel in je lahko prava zakladnica idej za sposobnega mentorja matematiˇ cnega kroˇ zka. Mojih ” Top 5“ (v stilu revije Bukla) izbir za dijaˇ ske projekte, po abece- dnem vrstnem redu, so naslednja gesla: deficientno ˇ stevilo, Kaprekarjevo ˇ stevilo, Metiusovoˇ stevilo, Nivenovaˇ stevila, superbundantnoˇ stevilo. Ker se je moje sodelovanje z novomeˇ skim Klubom nadarjenih uˇ cencev ˇ zal konˇ calo po mojem odhodu na Univerzo v Mariboru, njihovo realizacijo prepuˇ sˇ cam zainteresiranim bralcem. Knjigo lahko naroˇ cite pri DMFA–zaloˇ zniˇ stvo poˇ clanski ceni 30,39 EUR. Borut Zalar Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 5 181