21. oktober 2005 številka 46 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A IZ VSEBINE 10. OBLETNICA MESTNE OBČINE ŽUPANOV KOTIČEK POROČILO S 24. SEJE MESTNEGA SVETA SVETNIŠKE POBUDE IN ŽUPANOVI ODGOVORI SEVERNA OBRTNO INDUSTRIJSKA CONA MULTIMEDIJSKI CENTER V MURSKI SOBOTI ZDRAVJE RAZPISI BESEDA UREDNICE TREZINO SENJE V SLIKI IN BESEDI FOTOKRONIKA številka 46 " PRAZNUJMO SKUPAJ, 10. LET Mestne občine Murska Sobota " Ob deseti obletnici delovanja Mestne občine Murska Sobota smo dne 17. 9. 2005, na mestnem stadionu Fazanerija pripravili prireditev z nastopajočimi skupinami: Kontrabant, Posodi mi jurja, Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Pred tem dogodkom je v nabito polni dvorani soboškega kina bil izveden tudi koncert Zvonka Bogdana & Tamburaškega orkestra Janike Balaža, ki je navdušil obiskovalce. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu, se je na prireditvenem prostoru na mestnem stadionu zbralo približno dva tisoč ljudi, ki so se zabavali ob zvokih odličnih glasbenih skupin. Celotno prireditev so omogočili sponzorji, ki so se odzvali naši prošnji, za kar se jim tudi javno zahvaljujemo. Višek sponzorskih sredstev v višini 250.000,00 SIT je bil namenjen Splošni bolnišnici Murska Sobota in predan dne 18.10.2005. Darja POTOČNIK 2 oktober 2005 AKTUALNO Županov kotiček Murska Sobota ima že dolgoletno tradicijo regijskega središča. Še v časih, ko Murska Sobota ni bila mestna občina in nismo bili razdeljeni na manjše občine v Prekmurju, so ljudje hodili v Mursko Soboto reševat mnoge zadeve od nakupov, obiskov banke, knjižnice, zdravnika, lekarne, obiska kina itd. Marsikatero zadevo lahko zdaj urejajo v lastni občini, za mnoge stvari pa še vedno pridejo v Mursko Soboto. Mestna občina Murska Sobota se obnaša kot regijsko središče, tudi v solidarnostnem pogledu, pri večih projektih regionalnega značaja (vodooskrba Pomurja ...), čeprav ima sama na teh področjih zadeve urejene. Razdelitev naše skupne občine na mestno občino Murska Sobota in več manjših občin je prinesla marsikatero korist, obenem pa tudi nekatere nedorečene relacije. Z delitvijo so nastale tudi bele lise - področja, kjer zadeve še danes, 10 let po ustanovitvi novih občin, niso urejene. Eno od takih področij je recimo glasbena šola, ki danes posluje na štirih lokacijah in tri od teh so v denacionalizacijskem postopku. Nova glasbena šola je nujna, vendar pa za nekatere občine očitno ni. Tudi na področju zdravstva občine v preteklosti niso uspele sprejeti ustreznega odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom. Nimamo niti ustreznega ustanovitvenega akta o Pokrajinskem muzeju. Ne moremo zaključiti finančne konstrukcije v zvezi z gradnjo Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Za samo izgradnjo knjižnice so druge občine Mestni občini Murska Sobota dolžne okrog 90 milijonov tolarjev. Nekatere občine preprosto ignorirajo že sklenjene pogodbene obveznosti, druge ignorirajo naša povabila za dogovor o njihovih obveznostih do že zgrajene regijske knjižnice, tretje pa vestno izpolnjujejo oz. so že izpolnile svoje obveznosti v zvezi z izgradnjo knjižnice. Podobna slika je tudi pri pokrivanju stroškov za samo delovanje knjižnice. Zakaj so nekateri vedno izjeme? Z razdelitvijo bivše velike občine Murska Sobota na več manjših občin se je očitno pojavilo tudi vprašanje sofinanciranja vseh občin pri tistih dejavnostih, ki so regijskega značaja, torej, kjer določene storitve uporabljajo vsi. Tako kot vse druge občine tudi Mestna občina Murska Sobota svojo dejavnost pokriva iz mestnega proračuna, ki ga polnijo prvenstveno njeni prebivalci. Naloga župana je, da s tem denarjem upravlja varčno in transparentno. Kot dober gospodar mora pretehtati vsak tolar, saj je denarja za vse potrebe mestne občine vedno premalo. V zadnjem času sem tudi, vendar ne zgolj iz tega razloga, zaradi vedno višjega dolga nekaterih občin do Mestne občine moral sprejeti nekaj nepopularnih, vendar po mojem, nujnih ukrepov. Naš proračun ni vreča brez dna. Vsaka ideja regijske dejavnosti pade v tistem trenutku, ko bi druge občine rade od te regijske dejavnosti samo koristi, pozabijo pa na dolžnosti. Ukinitev sofinanciranja kulturnih abonmajev za občane s stalnim bivališčem izven Mestne občine Murska Sobota je bil eden izmed teh ukrepov. Da se razumemo, gre za sofinanciranje v višini 9.500 tolarjev za posamezen letni abonma, 15.000 SIT pa plača abonent sam. Mestna občina je v preteklosti namreč sofinancirala del abonmaja v soboški grajski dvorani vsem, ne glede na to, iz katere občine so. Povabila k vpisu kulturnih abonmajev so romala na naslove le nekaterih občanov, ki so bili abonenti prejšnjih let. Zdaj smo zadevo spremenili. Abonma smo ponudili vsem občanom Mestne občine Murska Sobota - zloženko s kulturnimi prireditvami in vabilom za vpis v abonmaje smo poslali na več kot sedem tisoč naslovov, torej vsem gospodinjstvom v mestni občini.Tako so prvič dobili možnost za vpis v abonma vsi občani. Vsem županom, od koder so prihajali abonenti, pa sem poslal dopis s prošnjo, da njihova občina sama sofinancira 9.500 SIT za abonenta iz svoje občine. Večina občin ima le nekaj abonentov, zato sem bil začuden, ko nekatere občine niso želele sofinancirati abonmajev za svoje občane. Bile so tudi svetle izjeme. In če njihova matična občina ne želi sofinancirati abonmaja svojim občanom, zakaj bi potem naj to še naprej delala Mestna občina Murska Sobota? Zgolj zaradi tega, ker je regijsko središče? Ponavljam, proračun mestne občine prvenstveno polnijo njeni občani in kot župan sem zato dolžan najprej vam, spoštovane občanke in občani, omogočiti sofinanciranje. Zveza kulturnih društev, ki vodi vpise v abonmaje in skrbi za gledališko in filmsko dejavnost, je v slabem finančnem položaju. Financira se prvenstveno iz proračuna Mestne občine Murska Sobota, ki ga polnijo naši občani. Navsezadnje vsak od vas, spoštovani bralci in bralke, preudarno pretehta, kam bo v družinskem proračunu šel kakšen tolar. In tudi vi niste navajeni, samo zaradi nekih višjih idealov, (so)financirati želja sosedov in znancev. Do neke mere smo vsi radodarni, ko pa ugotovimo, da nas izkoriščajo, pa temu naredimo konec. Kakorkoli se komu lahko zdijo opisani ukrepi nepriljubljeni, pa trezen razmislek pravi, da tovrstno vzdrževanje statusa mestne občine kot regijskega središča samo na račun oz. iz žepa meščanov in meščank ekonomsko ne vzdrži in ni pošteno. Žal je Murska Sobota edina mestna občina v državi, ki prejema finančno izravnavo s strani države. To pomeni, da imamo premalo lastnih prihodkov, da bi lahko zadovoljevali vse zakonsko predpisane potrebe, ki nam jih nalaga država. Gledališka dejavnost ni zakonska obveza, pa jo Mestna občina Murska Sobota iz leta v leto ponuja v večjem obsegu, knjižnična dejavnost regijskega značaja pa je zakonska obveza, kar velja za vse občine. A kaj, ko se tega nekateri zavedajo, nekateri pa se sprenevedajo. Ne gre za postavljanje zidov na občinske meje, gre za pošteno medsebojno relacijo in iskanje rešitev pri skupnih problemih. Dovolj je pometanja pod preprogo. Kot župan sem vam obljubil, da bom občino vodil pošteno, transparentno in vam v korist. Obljubil sem, da bom vedno skrbel prvenstveno za potrebe ljudi iz občine, kjer ste me izvolili in ki od svoje občine zahtevate, da zadovoljuje predvsem vaše potrebe, saj gre za vaš (naš) denar. Vaš župan Anton ŠTIHEC 3 AKTUALNO številka 46 Mestni svet OKTOBRSKA SEJA MESTNEGA SVETA a 24. seji se je mestni svet, ki mu predseduje župan Anton Štihec, sestal 6.oktobra. Prisotnih je bilo 24 svetnikov, ki so obravnavali 17 točk dnevnega reda. Po soglasni potrditvi zapisnika prejšnje seje je bila tudi priložnost za predstavitev novega direktorja mestne uprave Bojana Petrijana svetnikom, ki jih bo v bodoče seznanjal z realiziranimi sklepi. Na oktobrskem zasedanju je bila v ospredju obravnava in sprejetje treh odlokov: o lokacijskem načrtu za območje stanovanjske gradnje na 34 parcelah med Kajuhovo in Tomšičevo ulico, ki je razdeljeno na pet podobmočij. Eno je ob Kajuhovi ulici, drugi dve pa ob Kroški, ki povezuje obe omenjeni ulici. Podobmočje štiri pa ima urejen dovoz iz Tomšičeve ulice. Terminski plan ureditve je razdeljen na dva dela: v prvem je v letih 2006/7 predvidena ureditev treh in v letih 2007/8 še četrtega območja. Drugi sprejeti odlok je bil o spremembi zazidalnega območja med ulicami Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo v Murski Soboti. Iz daljše obrazložitve Angelce Dokl Mir iz oddelka mestne uprave za okolje in prostor smo bili pozorni na tisti del, ki se je nanašal na parkirna mesta oziroma po novem imenovane pripadajoče parcele v blokovskem kompleksu sredi mesta . Sicer pa smo o ureditvi tega območja v Soboških novinah že pisali. Angelca Dokl Mir z Oddelka za okolje in prostor je predstavila tudi odlok o lokacijskem načrtu za ožje mestno središče. To je območje sprememb pri hotelu Diana, ki pa še nima vseh soglasij in bo zato sprejeti odlok objavljen v Uradnem listu šele po njihovi pridobitvi. Poleg omenjenih treh odlokov so bile na oktobrskem zasedanju v ospredju predvsem številke. Iz poročila o realizaciji proračuna mestne občine za prvih šest mesecev letošnjega leta, ki ga je podal vodja oddelka za proračun in finance Slavko Domjan in gradiva, je razbrati, da je bilo v obdobju januar junij 2005 doseženih 1.080.245.770 tolarjev prihodkov in 1.085.166.730 odhodkov. Pri tem je nastal presežek odhodkov v znesku 4.920.960 tolarjev. K temu je potrebno dodati še stanje na računih z dne 30. 6. 2005, na katerih je bilo vezanih 27 milijonov tolarjev depozitov ter 11.785.062 sredstev na transakcijskem računu mestne občine. Dolgoročno zadolževanje še ni realizirano, kratkoročno likvidnostno pa je bilo potrebno v marcu, v višini 20 in aprilu, 5 milijonov tolarjev. Oboje je bilo izplačano v istem mesecu, kot je bilo najeto. Neporavnane obveznosti iz predplačila finančne izravnave iz leta 2004 iz naslova ministrstva za finance v znesku 24.463.000 še niso vrnjene, saj je občina upravičena do večje izravnave za tekoče leto, kot znaša neporavnani dolg. Izpad davčnih prihodkov pa je še posebej zaskrbljujoč, saj je bilo v letošnjem šestmesečju le-teh za dobrih 20 milijonov manj kot v enakem obdobju lani. Težave nastajajo tudi pri zagotavljanju določenih kapitalskih prihodkov. REBALANS PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2005 rihodki in odhodki 1. marca sprejetega proračuna mestne občine znašajo 3.824.480.000 tolarjev, predlog rebalansa za tekoče leto pa jih predvideva v višini 3.759.102.000 SIT. Tako znaša znižanje proračuna 65.378.000 tolarjev ali 1,7 odstotka. Iz obrazložitve izhaja,da je rebalans potreben zaradi vključevanja določenih prihodkov in odhodkov, ki ob sprejemanju še niso bili znani oziroma prihaja do prerazporeditev sredstev za namene, kjer predvidena sredstva v sprejem proračuna ne bodo zadostovala za pokrivanje med letom izkazanih potreb. Pri tem so opravljene ustrezne prerazporeditve sredstev za prioritetne namene. Vključen je tudi prihodek iz naslova finančne izravnave v višini 149.929.000 tolarjev, ki je v veliki meri razporejen za povečane potrebe s področja sociale in predšolske vzgoje. Dejansko bo mestna občina prejela le 124.466.000 tolarjev izravnave, ker je ministrstvo za finance poračunalo dolg na podlagi preplačila iz leta 2004 v višini 25.463.000 SIT. Iz rebalansa načrta razvojnih programov gospodarskih in negospodarskih dejavnosti je bila na področju prvega predvidena komasacija v k.o. Krog in Bakovci, sredstva za agromelioracijo pa so prenešena v leto 2006. V letošnjem letu je v ospredju realizacija pogodb za opremo izobraževalnih programov v gradu Rakičan ter postavitev turističnega panoja na Trgu zmage za obveščanje občanov in obiskovalcev mestne občine. Osrednja gospodarska naložba je vsekakor komunalna oprema industrijske Severne obrtno industrijske cone Murska Sobota. Prihodki so načrtovani v višini 859.728.000 SIT, in to 203.521.000 SIT od prodaje nepremičnin, 230.000.000 SIT iz naslova komunalnega prispevka ter 1.600.000 SIT od najemnin. Odhodki pa naj bi znašali 711.153.837 SIT iz naslova odkupa nepremičnin, urejanja zemljišč s komunalno infrastrukturo, investicijskih nadzorov, izdelave prostorske in tehnične dokumentacije. Štefan Puhan, predsednik nadzornega odbora, ni imel bistvenih pripomb k rebalansu proračuna za 4 oktober 2005 AKTUALNO leto 2005 , kakor tudi ne predsedniki občinskih odborov. V razpravi pa je bila večkrat omenjana izguba kina Park oziroma kinodvorane , ki bi naj po temeljiti obnovi postala večnamenska dvorana. Na to temo sta razpravljala edina občinska svetnica Nadja Ivanc Miloševič in mestni svetnik Ivan Obal. Župan Anton Štihec je v daljši obrazložitvi rebalansa občinskega proračuna na to temo pojasnil, da so želje v razhajanju z možnostmi in da bomo lahko zadovoljni, če se bo pro- računsko leto dobro izteklo. Podrobno pa je tudi pojasnil, zakaj se je odločil, da bodo ugodnosti iz proračuna mestne občine pri gledališkem abonmaju deležni le občani mestne in ne tudi drugih občin, kot doslej. Bistven razlog je utesnjenost gledališke dvorane in prednost, ki so jo imeli dosedanji abonenti pred drugimi, neodvisno, iz katere občine so prihajali. Pred volitvami in imenovanji so mestni svetniki na oktobrskem zasedanju sprejeli sklep o začetku priprave strategije prostorskega razvoja in reda mestne občine, ki ga predstavljamo posebej. Soglašali so statutom zavoda Raziskovalno izobraževalnega središča Rakičan, Dvorec Rakičan ter z oddajo poslovnih prostorov v Zdravstvenem domu Murska Sobota v najem. Po skrajšanem postopku pa so sprejeli tudi odlok o spremembi ustanovitve javnega zavoda Ljudska univerza. Na dnevnem redu sta bili tudi letni poročili javnih podjetij Komunala in Vodovod Murska Sobota. Brigita BAVČAR Volitve in imenovanja ataša Horvat iz Černelavec je v Komisiji za romska vprašanja za preostanek mandata nadomestila Filipa Matka Ficka. Prav tako je bil imenovani razrešen funkcije člana nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, nadomestil pa ga bo mestni svetnik Marko Martinuzzi. Predstavniki ustanovitelja v svetu zavoda Osnovna šola III Murska Sobota so: Lea Friškič, dr. Mitja Slavinec in Betina Podgajski. V svet zavoda Osnovne šole IV so bili kot predstavniki Mestne občine Murska Sobota imenovani: mestni svetnik Rudolf Mikolič, Darinka Obal Raščan in Vanda Radovič Marinkovič. Anton Štihec je 06. oktobra 2005 imenoval dva nova podžupana, in sicer Draga Šiftarja in Daneta Kataliniča. Župan je že pred časom pozval politične stranke, ki so zastopane v mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota, da podajo predloge za nove podžupane. Odločitev župana je bila, da se podžupansko mesto ponudi kandidatom iz dveh največjih političnih strank (LDS in SDS). S tem je želel preseči prakso zadnjih let, da so podžupani samo iz ene politične opcije. Navkljub temu, da je novela zakonodaje, ki ureja to tematiko, dovoljevala županu prosto odločitev glede imenovanja podžupanov, in dejstva, da vodstvo soboške LDS ni predlagalo svojega kandidata, se je župan odločil, da vseeno ponudi eno podžupansko mesto tudi tej svetniški skupini, saj ima v mestnem svetu največ svetnikov. S takim imenovanjem želi župan doseči tvornejše delo v mestnem svetu in tudi v mestni občini kot celoti. V svet javnega zavoda Zdravstveno varstvo Murska Sobota je bila na 24. seji mestnega sveta imenovana Nataša Maučec Meolic. V svet zavoda Center za zdravje in razvoj pa je bil imenovan mestni svetnik Drago Šiftar. Predstavniki ustanovitelja - mestne občine - v svetu zavoda Osnovna šola Bakovci so: Goran Maučec, Boris Kovač in Srečko Horvat. V komisijo za dodeljevanje štipendij in denarnih pomoči nadarjenim študentom pa je mestni svet predlagal naj, uprava ustanove Fundacija znanje za razvoj - Pomurska izobraževalna fundacija, imenuje mestna svetnika Rudolfa Horvata in Marjana Merklina. 5 Župan Anton Štihec je na 24. seji Mestnega sveta za podžupana imenoval Daneta Kataliniča iz LDS in Draga Šiftarja iz SDS. AKTUALNO številka 46 Svetniške pobude: županovi odgovori Dane KATALINIČ V imenu kolektiva Vrtec Murska Sobota in staršev otrok je predlagal proučitev možnosti preusmeritve tovornega prometa iz Gregorčičeve ulice na Industrijsko ulico v M. Soboti. S tem se strinjajo tudi stanovalci Gregorčičeve ulice; našteli so, da ob konicah pelje po tej ulici preko 100 kamionov, manjših ali večjih. Povečana sta hrup in onesnaževanje s prašnimi delci, ob vrtcu pa je tudi otroško igrišče. V mestnem jedru je v zaključni fazi nov objekt, pred katerim bo kmalu urejena fontana. Glede na to, da je Murska Sobota regijsko središče, naj stroka izbere takšno fontano, ki bo vsem v ponos. Drago ŠIFTAR S pisnim odgovorom na postavljeno vprašanje glede ureditve akustičnih pragov, hitrostnih ovir, na Soboški ulici v Bakovcih, je zadovoljen. Predlagal je, da naj strokovne službe, skupaj s predstavniki KS, čim prej pristopijo k reševanju tega projekta. V Ciril Metodovi ulici v M. Soboti (od podjetja In-ln naprej) je na pločniku veliko konfinov, ki estetsko in varnostno kazijo ulico. Predlagal je, da naj si strokovne službe ogledajo situacijo in najdejo primernejšo rešitev. Tudi če je bila za ureditev izdana lokacijska informacija, pa se v praksi pokaže, da to ne funkcionira, je treba to popraviti. Alojzij ROUS Ker imamo Prekmurci nov državni praznik, Sobočanci pa bomo imeli pred Galerijo novo ploščad, je predlagal, da se ta ploščad poimenuje po enem izmed ljudi, ki so omogočili, da lahko ta praznik praznujemo, to so: Ivan Jerič, Matija Slavič in Klekl. Marko MARTINUZZI Opozoril je na neurejen, neasfaltiran del pločnika na križišču ulic Prežihove in Štefana Kovača. Del pločnika je še vedno makadamski, kar predstavlja nevarnost za kolesarje; kamenje, ki se sčasoma nanaša na cestišče, pa predstavlja potencialne izstrelke pod avtomobilskimi gumami, kar je lahko še posebej nevarno za učence Osnovne šole I in dijake Gimnazije ter Srednje poklicne šole. dr. Mitja SLAVINEC Strinjal se je s predlogi za poimenovanje ploščadi pred Galerijo Murska Sobota, predlagal pa je, da se ploščad poimenuje po dr. Matiji Slaviču, ki je bil eden najzaslužnejših in glavnih protagonistov priključitve Prekmurja k matični domovini ; poleg tega je bil tudi rektor univerze v Ljubljani. Menil je, da Sobota kot regijsko središče lahko tudi na ta način poudari njegovo pomembnost za tisto Prekmurje, katerega center smo mi. Da ljudem ne bi povzročali dodatnih stroškov zaradi zamenjave dokumentov v primeru preimenovanja katere od ulic, se naj ta trg poimenuje po dr. Matiji Slaviču. Predlagal je, da se naj čim prej uredi parkirišče pred bolnišnico, oz. pričnejo postopki za ureditev tega parkirišča, v katerikoli obliki, s pomočjo mestne občine ali preko koncesije. Predlagal je za uporabnike najugodnejšo rešitev v najkrajšem času. V primeru podelitve koncesije, bo treba v pogodbo vstaviti ustrezno določbo, da parkiranje pred bolnišnico ne bo predrago. Dal je pobudo za pričetek postopka za spremembo 22. člena poslovnika mestnega sveta, ki določa, da se gradivo za seje mestnega sveta posreduje najkasneje 7 dni pred sejo. Ta rok se naj spremeni na 14 dni, če pa bodo strokovne službe ugotovile, da jim to povzroča preveč težav, pa vsaj na 10 dni. Glavni razlog za predlagano spremembo je v tem, da se izognemo podvajanju posredovanja gradiva za seje odborov, saj se v tem roku odbori lahko sestanejo in obravnavajo gradiva, posredovana za sejo. Morda bo kakšen dokument potrebno posredovati tudi naknadno. Zaradi te spremembe bo potrebna tudi korekcija 69. člena poslovnika, ki govori o posredovanju gradiv za seje odborov. Rudolf MIKOLIČ Opozoril je, da je pri odgovoru na vprašanje, ki ga je postavil na 22. seji, verjetno prišlo do napake, saj se odgovor nanaša na ulico Štefana Kuzmiča, vprašanje pa je postavil za ulico Mikloša Kuzmiča (spraševal je za možnost obvoznice in za hitrost gradnje le-te). Vprašal je, kdaj bo izvedena preplastitev ulice Mikloša Kuzmiča. Po raznih delih, opravljenih na tej ulici, je bilo cestišče asfaltirano, vendar ne v istem nivoju. Ob izvozu iz dvorišč na cesto občane to zelo moti. Ob tem postavlja vprašanje, ali lahko te nivojske razlike sami pokrijejo, npr. z doma narejenim betonom. Na seji mestne četrti je tekla razprava tudi o spremembi prometnega režima v naselju Ljudske pravice v M. Soboti. Vprašal je, ali so v tej smeri že kaj urekrenili. Predlagana je bila uvedba enosmernega prometa, da bi si stanovalci lahko lažje uredili parkirišča ob parcelah. 6 oktober 2005 AKTUALNO Ivan OBAL Opozoril je, da je v ožjem mestnem središču še vrsta parkirišč, za katere nekateri menijo, da bodo postala privatna, nekatera so pol privatna, nekatera niso. Zadovoljen je s sprejetim odlokom za blokovski kompleks (med Štefana Kovača in Slomškovo), v katerem je izrisano, katera zemljišča bodo pripadala k posameznemu bloku; poleg tega so izrisana tudi parkirišča. Menil je, da se bo v določenem času izkristaliziralo, kdo in na kakšen način bo za ta parkirišča skrbel. Dokler se to ne bo uresničilo, oz. dokler se ne bo vedelo, kaj komu pripada, je predlagal ureditev dveh takšnih parkirišč v ožjem mestnem središču. Eno je poleg Šopinga med številkami 2, 4, in 6, ter drugo pri Glasbeni šoli. Ti parkirišči razpadata, saj se iz tal že vidi železna konstrukcija. Jože ŠADL Tudi na odboru za urbanizem so opozorili, da želijo gradiva za seje dobivati prej. Dnevni red se mu zdi preobsežen, vsebina točk dnevnega reda pa prezahtevna. Razprave na odborih naj bodo kakovostne, proučijo naj vse možne vidike, ki se v zvezi s tem pojavljajo. Predlagal je, da se naj več pozornosti nameni vsebini točk dnevnega reda ter po potrebi skliče več sej. V odgovoru na vprašanje, postavljeno na eni od prejšnjih sej, ki se je nanašalo na parkiranje v delu ulice arhitekta Novaka, od Gregorčičeve do železniške postaje, je bilo povedano, da bo opravljen pogovor z vodstvom Mure in skušale najti rešitve. Postavil je vprašanje, kakšne so, če so, te rešitve, saj se situacija zaenkrat ni čisto nič spremenila. Stanje glede parkiranja je še naprej takšno kot je bilo. Menil je, da so tehnične rešitve možne, sam ve vsaj za eno. Jožef RECEK Obilne avgustovske padavine oz. poplave so krajanom povzročile precej problemov. Zanima ga, če so narejene kakšne analize, da bi lahko na osnovi teh analiz sprejeli ustrezne kratkoročne ali dolgoročne ukrepe, saj se nikoli ne ve, kdaj nas bo vreme spet presenetilo in se lahko podobne stvari ponovijo. V tako imenovanem černelavskem bazenu, ki je omejen z regionalno cesto, razbremenilnim kanalom in nasipom Ledave, zaledne vode, ki pridejo s strani Vanče vasi, ta bazen zalijejo. Odvodnjavanje je urejeno le pod razbremenilnim kanalom. Menil je, da bi bilo potrebno to vodo skozi regionalno cesto usmeriti proti Muri. Predlagal je, da se povzamejo določeni ukrepi za ureditev tega problema. Franc MEOLIC Že nekajkrat je predlagal obnovo oz. revitalizacijo potoka Mokoš. Ministrstvo za okolje in prostor nakazuje dvoje rešitev: ali pri realizaciji projekta vodooskrbe Pomurja ali pa pri pripravi projekta za natečaj financiranja iz kohezijskih skladov v EU. Strokovne službe občinske uprave naj poskrbijo, da se v okviru ene od teh rešitev realizira revitalizacija potoka Mokoš. Darko RUDAŠ Pušča bo 21. oktobra praznovala tretji krajevni praznik. Ob tej priložnosti bodo otroci osnovnih šol zasadili 30 javorov. To bo povezovanje, saj bodo sadili tudi neromski otroci. Ob tej priložnost bo tudi sejem "Kak je inda bilou", z najstarejšim vrtiljakom. Vse prisotne ter občane mestne občine, je povabil na praznovanje tega praznika. Pobudo Vrtca in staršev za preusmeritev tovornega prometa iz Gregorčičeve na Industrijsko ulico bomo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bo predlog proučil in odločil, ali naj na Gregorčičevi ulici stojijo prometni znaki "prepovedano za tovorni promet", kar bi bila rešitev. Naložbe, zaradi katerih je povečan promet po tej ulici, se zaključujejo in bodo ovire na cesti čim prej odstranjene. Za ureditev fontane v mestnem jedru je z rebalansom v proračunu predvidenih nekaj dodatnih sredstev. To ne bo fontana z zelo visokimi vodnimi curki, saj bi za ureditev tega trga potrebovali okrog 80 milijonov tolarjev. V proračunu za leto 2005 jih je bilo predvidenih 10, z rebalansom je znesek povečan za nekaj milijonov tolarjev. V tej fazi bo trg urejen v skladu z dokumentacijo, vendar to ni končna ureditev. Uprava bo za ureditev akustičnih pragov v Soboški ulici v Bakovcih opravila sestanek z zainteresiranimi. Na Ciril Metodovi ulici bo opravljen ogled konfinov in pripravljena ustrezna rešitev; kolikor se župan spomni, so bili postavljeni zaradi tega, ker zaradi parkiranih avtomobilov pred lokalom na pločniku ni bil možen prehod za pešce. Župan se strinja s predlogom glede poimenovanja ploščadi; prav je, da se pomembnim Prekmurcem na ta način izkaže čast. Uprava bo pripravila odgovor na vprašanje g. Rudija Mikoliča glede ureditve ulice Mikloša Kuzmiča ter tudi glede preplastitve in spremembe voznega režima v naselju Ljudske pravice. V zvezi z ureditvijo parkirišča pred bolnišnico je župan že opravil pogovor z njenim direktorjem, bil pa je tudi pri ministru za zdravje, dr. Bručanu. V bolnišnici so imenovali komisijo, ki pripravlja vse potrebno. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje, mag. Blaganje pa je opisal postopek za pridobitev takšnega parkirišča. 7 ŽUPANOVI ODGOVORI AKTUALNO številka 46 Zemljišče, na katerem je sedaj urejeno parkirišče, je last države. Poleg pa so takšna zemljišča, ki so po zakonu o skladih prešla na Mestno občino Murska Sobota in so stavbna. Možnosti je več: ena je, da se na obstoječem parkirišču asfaltira in zgradi objekt v več etažah kot parkirna hiša. V pripravi pa je tudi druga, cenejša, boljša in hitreje izvedljiva varianta, da bi na občinskem zemljišču uredili dodatno parkirišče. Ker gre za zemljišče občine, je zadevo potrebno urediti z državo: ali bo to država odkupila ali občini ali komurkoli drugemu podelila pravico, koncesijsko ali kakorkoli drugače, da bo po ureditvi teh parkirišč možno tudi zaračunavanje parkiranja. Župan pričakuje skorajšnjo odločitev. Pobudo za spremembo 22. člena poslovnika bodo proučili. Seje mestnega sveta sklicujejo, ko je za obravnavo pripravljenih dovolj vprašanj, pri čemer se uprava trudi. V prihodnje bodo vsa gradiva objavljena tudi na internetu. Parkirišča, na katera je opozoril g. Ivan Obal, so delno v občinski lasti, delno pa v privatni lasti. Parkirišče pri Šopingu 2, 4, 6, je podzemni objekt; tu je potrebno ugotoviti lastništvo, prav tako pri Glasbeni šoli. Urejanje teh zadev je potrebno uvrstiti v prioritetni program mestnih četrti. Pri nekaterih blokovskih kompleksih, kjer imajo to v svojih programih, določena parkirišča že urejajo s sofinanciranjem občine in stanovalcev. Opravljen bo ogled omenjenih parkirišč. Ob pripravi dnevnega reda za današnjo sejo mestnega sveta je bilo predvideno, da bi sejo lahko končali v štirih ali petih urah. Župan je obljubil, da se bo trudil in na dnevni red uvrstil manj točk. Prisotne je seznanil, da je vsaka seja mestnega sveta v proračunu strošek; ena seja stane približno 1,2 mio SIT. Glede parkiranja v ulici arhitekta Novaka od Gregorčičeve ulice do železniške postaje bodo ugotovljene možne rešitve; pri tem je župan zaprosil g. Šadla za predstavitev svoje rešitve. Škoda po poplavah v avgustu je popisana. Kot je navedel g. Recek, je ta bazen res akuten in že dolgo prisoten. 0 tej temi se je župan že pogovarjal z direktorjem VGP Mura ter predstavniki ministrstva za okolje in prostor, da bi le-to zagotovilo dodatna sredstva za sanacijo. Pri tem ima prioriteto lendavs- ki konec (Hotiza), kjer je škoda večja. Narejena bo analiza in pripravljeni ukrepi, ne le za černelavski del, ampak tudi za prostor pri BTC, v Nemčavcih, kjer se zamakanja vsako leto ob večjih padavinah ponavljajo. Za revitalizacijo potoka Mokoš iz projekta vodooskrba Pomurja sredstev ne bo možno pridobiti, saj so namenjena za oskrbo s pitno vodo, gradnjo cevovoda in novih vodnjakov za črpanje vode. Možna je torej le druga varianta, iz kohezijskega sklada ali pa iz kakšnih strukturnih skladov. Župana veseli povabilo na praznovanje krajevnega praznika na Pušči, presenečen pa je, da o tem ne on, ne občinska uprava nista bila prej seznanjena. Ob koncu 24. seje mestnega sveta je Bojan Petrijan, direktor mestne uprave, prisotne seznanil, da je s podjetjem Pomgrad dogovorjena ureditev še neurejenega dela pločnika na križišču ulic Prežihove in Štefana Kovača. Na neodgovorjena vprašanja bodo pripravljeni pisni odgovori. Nov strateški prostorski akt v Mestni občini M. Sobota a območju Mestne občine Murska Sobota so sedaj v veljavi prostorske sestavine dolgoročnega ter srednjeročnega plana. Planski akt je bil v prejšnjih letih velikokrat dopolnjen oziroma delno spremenjen. To pa od julija 2004 več ni možno, saj je po novem Zakonu o urejanju prostora bila na državnem nivoju sprejeta Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Takrat so bile preklicane do tedaj veljavne Prostorske sestavine dolgoročnega plana in srednjeročnega plana Republike Slovenije. Planski akti občin so sicer še veljavni, vendar morajo občine po določilih Zakona o urejanju prostora v roku treh let od sprejetja državnih aktov sprejeti svoje Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine. Torej je ta rok julij 2007. Po izdelavi povsem novih prostorskih aktov, kot sta Strategija prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine, bodo sedanji veljavni planski akti v celoti preklicani. S sprejetjem sklepa o pričetku izdelave Strategija prostorskega razvoja občine na 24. seji Mestnega sveta mestne občine Murska Sobota, dne 6.10.2005, se začnejo aktivnosti za izdelavo temeljnega strateškega prostorskega akta občine. Prostorska strategija določa izhodišča in temeljne cilje ter usmeritve prostorskega razvoja občine na vseh področjih. Opredeljuje zasnovo razmestitve in razvoja dejavnosti v prostoru, zasnovo poselitvenega sistema in sistema krajine ter razvoja lokalnih sistemov infrastrukture. Podrobneje obravnava zasnovo razvoja in urejanja naselij ter zasnovo razvoja in urejanja krajinskih območij. Prostorska strategija je strateški akt in je v poenostavljenem opisu podobna sedanjim planskim aktom. Na podlagi sprejetega in veljavnega strateškega akta bomo izdelovali lokacijske načrte, ki so izvedbeni prostorski akti. Odločitve, ki bi bile v nasprotju s prostorsko strategijo, ne bodo dopuščene, saj jih v izvedbenih aktih ne bo možno načrtovati. Za izdelavo prostorske strategije je predhodno potrebno izdelati številne strokovne podlage in študije. Uporabili bomo vse dosedanje analize in druge strokovne podlage, ki niso v nasprotju z državno strategijo. Manjkajoče pa bo potrebno izdelati na novo. Kot obvezne strokovne podlage so predpisane: • Analiza stanja teženj v prostoru • Analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru • Študija ranljivosti prostora Potrebna je izdelava urbanistične zasnove mesta Murska Sobota in druge podlage, ki jih bomo v postopku 8 oktober 2005 AKTUALNO priprave ugotovili kot potrebne. Za prostorsko strategijo je obvezna obravnava celega območja občine. Za dejavnosti, ki se navezujejo na območja sosednjih občin, pa je potrebno strokovne podlage uskladiti tudi z njimi. Iz tega razloga bomo o pričetku priprave akta obvestili tudi sosednje občine. Mestna občina Murska Sobota bo finančna sredstva za izdelavo potrebnih strokovnih podlag, študij in analiz ter same prostorske strategije črpala iz proračuna Mestne občine Murska Sobota. Izdelava novih prostorskih aktov je kompleksna in vsebinsko zahtevna. Zato želimo že predhodno vključiti tudi javnost in pridobiti pobude in predloge za bodoče prostorsko načrtovanje. Tako smo izdali javni poziv občanom in zainteresirani javnosti, da s pobudami, mnenji in na druge načine sodelujejo pri zadevah urejanja prostora. Pri tem smo rok časovno omejili do 30. novembra 2005. Javnost se bo ponovno vključila v postopkih javne razgrnitve že izdelanih osnutkov in na javnih obravnavah, kar bo posebej objavljeno. Dosedanje izkušnje kažejo, da se je pri spremembi planskih aktov javnost vključevala predvsem na področju poselitve oziroma določanja zemljišč za gradnjo. Pri tem je opozoriti, da Zakon o urejanju prostora omejuje širjenje območja poselitve in je taka širitev dopustna le tam, kjer več ni na razpolago prostih zemljišč za razvoj naselja. Mestna občina Murska Sobota bo prejete pobude glede na javni poziv uvrstila v seznam individualnih pobud. Pri izdelavi strokovnih podlag, ki bodo osnova Strategije prostorskega razvoja občine, bodo poleg obširne druge prostorske problematike obravnavane tudi te pobude. V strokovnih podlagah s strokovno obrazložitvijo prostorskega planerja ter potrditvijo na Mestnem svetu, bodo kot predlog predane v potrditev pristojnim nosilcem urejanja prostora na državnem nivoju ter v končno potrditev ministru, pristojnemu za prostor. Angelca DOKL MIR Z županove mize: Murinih osemdeset let nogo je bilo povedanega o Muri in njeni zgodovini v tem letu. Nekako odveč bi bilo ponavljati vse presežnike preteklosti, na katero smo in moramo biti ponosni. Mura je del Prekmurja, del Murske Sobote. Samo to okolje in ljudje v njem so bili sposobni zgraditi podjetje modne in oblačilne industrije, ki kljubuje vsem hitrim spremembam že osemdeset let. V tem pogledu je Mura prav gotovo fenomen v evropskem prostoru. V Muri prav nič ne skrivamo težav, s katerimi se soočamo. Zavedamo se, da se moramo preoblikovati, in da na dolgi rok prav gotovo ne bo možno preživeti z dodelavnimi posli. Program prestrukturiranja, sprejet leta 2002, izvajamo, vendar so se razmere na globalnih trgih tako spremenile, da so zahtevale naš odgovor. V Muri smo zato pripravili strategijo razvoja do leta 2015, s katero je soglašal tudi nadzorni svet Mure d.d.. Po sprejeti strategiji naj bi se Mura spreminjala v dveh smereh. Osrednji del Mure bo modno podjetje, ki bo obvladovalo splet lastnih blagovnih znamk. Proizvodni del Mure pa se bo preoblikoval v proizvodno logistične storitve za naše partnerje. V Muri predvidevamo postopen prehod v novo obliko. Mnenja smo, da si niti pokrajina niti država ne moreta privoščiti skokovitega prehoda. Seveda pa te strategije postopnosti ne bo mogoče izpeljati brez temu naklonjenega okolja in vzdržne ekonomske politike države. Kljub vsemu pa se Mura ni nikoli zaprla v svoje plotove. Zavedamo se, da živimo v tem okolju in smo zato tudi družbeno odgovorni. Ne nazadnje to dokazujemo s številnimi donacijami, aktivnostmi in skrbjo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine pokrajine. Seveda naši prispevki niso veliki, na simbolni ravni pa veliko pomenijo. Veseli smo, ko nam našo vpetost v kraj in pokrajino priznajo tudi drugi. To je storila tudi Mestna občina Murska Sobota, oziroma njen župan gospod Anton Štihec, ki nam je ob jubileju podelil posebno priznanje. Sodelovanje in skupni projekti so tisto, kar bo prispevalo k temu, da se bomo vsi dobro počutili in zato tudi pri delu dosegali boljše rezultate. Vsem dobronamernim občanom se ob tej priložnosti v imenu skoraj štiritisočpetsto sodelavcev zahvaljujem za čestitke ob jubileju, vzpodbude in simpatije, s katerimi spremljajo naše vsakodnevne napore. Še posebej pa bi se rad zahvalil svojim sodelavcem, ki še vedno izredno prizadevno delajo in verjamejo v našo Muro. Mura d.d. Borut Meh Predsednik uprave 9 AKTUALNO številka 46 Severna obrtno industrijska cona Murska Sobota estna občina Murska Sobota je na lanskem javnem razpisu Za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con iz ukrepa 1.4: Enotnega programskega dokumenta Slovenije 2004-2006, dobila odobreno sofinanciranje iz strukturnih skladov v višini 500.000.000 SIT za komunalno opremo omenjene obrtno industrijske cone . V okviru I. faze projekta je zajeta celotna primarna komunalna oprema 52.5 ha velike cone in sekundarna komunalna oprema za območje l.faze velikosti 10.5 ha bruto in 7.9 ha neto površine. Možne dejavnosti na območju I. faze so: • Obrtno storitvena in • Proizvodnja s trgovsko poslovno funkcijo Prve aktivnosti (odkup enega zemljišča, ki še ni bilo v lasti občine in čiščenje oziroma priprava terena) so se začele v zadnji četrtini lanskega leta. Letos so bili objavljeni že trije razpisi. Oddana so bila dela za ureditev vodovoda, fekalne kanalizacije, ureditev jarkov in naprave nasipov, ureditev ceste R1-232 s krožiščem, javna razsvetljava ter CATV in Telekom. Vrednost del znaša 264.000.000 SIT, izvajalec del pa je SGP POMGRAD d.d... V teh delih je vključeno tudi krožišče pri BTC-ju. Dela, povezana z izgradnjo električne komunalne opreme, so bila v fazi revizije postopka zaradi pritožbe enega od prijaviteljev na razpis. Revizijski postopek se je končal v začetku oktobra in je potrdil pravilno odločitev mestne uprave. Pogodba o oddaji del bo do izida časopisa že podpisana. Gradbena dela izgradnje večinskega dela sekundarne komunalne opreme za izgradnjo vodovoda, fekalne kanalizacije, ceste F1 in javne razsvetljave so bila oddana v mesecu septembru. Predvideni zaključek vseh del, ki so bila razpisana letos, je do konca oktobra 2005. Skupna predvidena vrednost gradbenih del bo znašala 552.000.000 SIT. Dokončanje zadnjih gradbenih del na območju I. faze predvidevamo do konca junija 2006. Začele so se pa že tudi aktivnosti na območju prvega dela II. faze velikosti 6.01 ha. Gre za 1. del izgradnje sekundarne komunalne opreme, ki se sofinancira iz naslova Neposrednih regionalnih spodbud v višini 70.000.000 SIT. Vrednost gradbenih del znaša 112.000.000 SIT. Z deli bomo nadaljevali tudi drugo leto, tako da bosta tudi kareja K6 in K7 pripravljena že v letu 2006 za bodoče investitorje. Možni dejavnosti na območju II. faze sta: • Industrijsko-proizvodna in • Oskrbna dejavnost 10 oktober 2005 AKTUALNO Prav tako pa bodo možne investicije glede na izgrajeno komunalno infrastrukturo na območju I. faze tudi v delu III. faze Severne obrtno industrijske cone Murska Sobota. Gre za kareja K11 in K12, kjer je predviden avtoport in trgovsko-gostinska dejavnost. Podrobnosti v zvezi z velikostjo in namembnostjo posameznih karejev so razvidne iz grafične priloge. Razpis za prodajo zemljišč v navedenih karejih predvidevamo do konca leta 2005. Potencialni investitorji bodo lahko takoj nemoteno začeli s svojimi aktivnostmi, saj aktivnosti pri gradbenih delih lahko potekajo sočasno. Pri tem pa gre še upoštevati, da bodo investitorji morali pripraviti še projektno dokumentacijo in pridobiti potrebna soglasja. Mestna uprava bo v sodelovanju z RRA-MURA, bodočim investitorjem nudila vso potrebno pomoč pri pridobivanju dovoljenj in občinskih oziroma državnih subvencij za izvedbo investicije. Vse zainteresirane za nakup zemljišč v coni obveščamo, da podrobnejše informacije lahko dobijo na: Urad.zupana@murska-sobota.si ali stefan.cigan@murska-sobota.si oziroma na mestni upravi tel. 5251660 (Štefan Cigan). Vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Štefan CIGAN Površinska razdelitev severne obrtno industrijske cone Murska Sobota Dejavnosti v severni obrtni industrijski coni Murska Sobota Maksimalna Neto Dodatne Skupna Možen Kareji površina objekta površina parcele parkirne površine površina Kareji in faze Dejavnosti začetek v m2 v m2 v m2 v m2 gradnje (1) (2) (3) (2+3) I. FAZA K1 12.870 18.839 4.096 22.935 K1 2005 K2 14.520 19.413 4.052 23.465 K2 Obrtno - storitvena proizvodnja 2005 K3 10.800 17.924 4.216 22.140 K3 s trgovsko - poslovno 2005 K4 14.040 22.669 4.163 26.832 K4 funkcijo 2005 II. FAZA II. FAZA K5 13.000 21.197 4.673 25.870 K5 2007 K6 16.900 26.271 7.590 33.861 K6 2005 K7 13.026 21.344 4.895 26.239 K7 industrijsko - proizvodna in 2005 K8 26.000 41.700 6.190 47890 K8 oskrbna dejavnost 2007 K9 33.800 49.177 10.238 59.415 K9 2007 K10 30.800 45.470 6.050 51.520 K10 2007 K11 avtoport 17.355 17.355 K11 Športne in rekreacijske, 2007 K12 3.600 8.296 3.477 11.773 K12 gostinsko - turistične, 2007 K13 3.300 13.191 3.455 16.646 K13 prireditvene, 2007 K14 karting 27.790 1.452 29.242 K14 transportne in avtoport dejavnosti 2007 11 III. FAZA IIl. FAZA AKTUALNO številka 46 Soboške zlate štipendije oleg štipendij za nadarjene Pomurce, ki jih Pomurska izobraževalna fundacija namenja nadarjenim študentom na osnovi razpisa, z namenom, da bi se po koncu študija vrnili v rodno pokrajino, bo Mestna občina Murska Sobota v tekočem študijskem letu razdelila še 15 tako imenovanih zlatih štipendij. Pridobijo jih lahko študentje iz soboške občine, ki se izobražujejo za najbolj iskane poklice. Kandidati za zlate štipendije ob vpisu v tretji letnik rednega študija ne smejo biti starejši od 23 let, srednjo šolo so morali končati vsaj s prav dobrim uspehom, povprečna študijska ocena pa mora biti več kot 7,5. Prejemniki zlatih štipendij se tudi morajo zavezati, da se bodo v soboških podjetjih zaposlili vsaj za dvojno dobo štipendiranja. Podjetja, ki jim Pomurska izobraževalna fundacija sofinancira kadrovske štipendije, so se s pogodbo obvezala, da bodo študente po končanem študiju tudi zaposlila. Pomurska fundacija je za novo študijsko leto razpisala tudi štipendije za nadarjene študente po in dodiplomskega študija iz celotne regije. Prvi ne smejo biti starejši od 25 let in morajo biti vpisani v tretji letnik univerzitetnega študija. Študentje tretje stopnje pa morajo imeti opravljenih vsaj polovico študijskih obveznosti in ne smejo biti starejši od 35 let. Med nadarjene študente je bilo doslej razdeljenih 81 štipendij v enkratnem znesku, že tri leta pa Pomurska izobraževalna fundacija nagrajuje najbolje ocenjene diplome, magisterije in doktorate domačih avtorjev. Brigita BAVČAR Multimedijska Murska Sobota avni zavod Mladinski informativni in kulturni klub je uspel s prijavo na razpis za vzpostavitev Multimedijskega centra v Murski Soboti, v novih mladinskih prostorih v gradu, ki bodo za ta namen opremljeni v pričetku naslednjega leta. Sodobno opremljen multimedijski prostor bo Pomurkam in Pomurcem povsem brezplačno zagotavljal ustrezno sodobno tehnološko opremo, spodbujal usposabljanje in aktiviranje ustvarjalnih kadrov, pospeševal prenos znanja v produkte, storitve in procese in razvijal informacijsko infrastrukturo za raziskovalna, izobraževalna, kulturna in poslovna okolja. Dostopnost do informacijske tehnologije in informacijskih znanj je dodaten prispevek k demokratičnosti družbe in potencial za ustvarjalnost, kreativnost in osebnostno ter poslovno rast. Že v letošnjem letu pa se bo pričel izvajati program multimedijskega centra, kar bo za občanke in občane Murske Sobote in drugih občin prijetna pridobitev. Projekt financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropski sklad za regionalni razvoj. Mitja PODGAJSKI Izdelek podjetij 3 LAN in lxemplum Group v finalu a razpisu Gospodarske zbornice Slovenije za nagrado Netko v kategoriji javna uprava, je spletna stran lendavske občine, katere avtorja sta murskosoboški informacijski podjetji dosegla imeniten rezultat. V finalu se tako v kategoriji javna uprava poteguje za zlato medaljo za najboljšo spletno stran. Njen konkurent je stran Mestne občine Ljubljana. Glavni izvajalec projekta, ki se poteguje za laskavi naslov, je podjetje 3 Lan, d. o. o., zasnova in izvedba sta delo prodorne skupine lxemplum Group, pod taktirko podjetnika Danijela Šabjana. Obe podjetji imata sedež v murskosoboški občini. Razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad je 20. oktobra 2005 v Ljubljani. 12 oktober 2005 AKTUALNO Novi prostori za TV Idea - kanal 10 a prvo soboško lokalno televizijsko postajo TV Idea - kanal 10 je bilo to leto prelomno. Vse odmevnejša in vse bolj gledana lokalna televizija se je namreč preselila v nove prostore pravkar končanega poslovnega objekta v Kocljevi ulici 9 pri Pokrajinski in študijski knjižnici. In kar je še pomembnejše, prostori so lastni. Kot je na posebni novinarski konferenci - tej je sledilo uradno odprtje novih prostorov - povedal direktor Štefan Celec, ima njihova lokalna televizija z 12-imi redno in 10-imi honorarno zaposlenimi poslej na voljo 169 kvadratnih metrov funkcionalnih prostorov z najsodobnejšo snemalno in studijsko opremo ter opremo za oddajanje programa. Novi prostori so zasebno družbo Idea TV veljali 300.000 evrov. Direktor Celec je v kratkem prerezu skozi 15 let delovanja te lokalne televizijske postaje omenil september 1992, ko je njihova televizija pripravila prvo oddajo v živo. Od leta 1996 oddajajo program preko oddajnika v Pečarovcih, zato so vidni v večjem delu Pomurja. Lokalna televizija pa od leta 1998 sodeluje s komercialno televiz- ijo POP TV, ki ima pod njihovo streho tudi svoje dopisništvo. Ena pomembnejših prelomnic je lanska pridobitev statusa programa posebnega pomena, še letos pa načrtujejo linkovske povezave med študijem v Murski Soboti in regijskimi središči v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. V predstavitvi jesensko-zimske programske sheme pa je odgovorna urednica Brigita Bavčar omenila, da bodo program ob delavnikih oddajali med 18. in 22. uro, ob vikendih bodo na vrsti ponovitve, razmišljajo pa tudi o popestritvi nedeljskega programa in predvajanju dokumentarnih filmov. Med drugim je zaupala, da s svojo kontaktno oddajo k njih prihaja znani voditelj Jože Činč. Ker morajo kot televizija s statusom posebnega pomena 30 % programa zapolniti z lastno produkcijo, so natančno izdelali programsko ponudbo po dnevih: v ponedeljek bo v znamenju športa, v torek oddaje iz študija TV Idea - kanal 10, sredi tedna bodo na sporedu reportaže, ob četrtkih bodo kulturne predstave, v petek pa že sedaj odmevni tedenski komentarji. Geza GRABAR Sobota potrebuje zabavo ep dokaz, da v najožjem mestnem središču zabave še kako dobro uspevajo - samo vreme, nastopajoči in ura morajo biti pravi, se je v zadnjem času potrdilo kar dvakrat: v začetku septembra s tako imenovanim Zvezda-Diana festom z nastopom znanih posameznikov in skupin iz sveta slovenske in hrvaške zabavne glasbe ter 1. oktobra še s I. izdajo prekmurske različice nemškega Oktoberfesta. Ker sta bili obe prireditvi v popoldanskem času, so na svoj račun lahko prišli tudi najmlajši z ustvarjalnim kotičkom, vožnjo s turističnim vlakcem, ježo konjev ponijev in drugo. 13 Slovesne otvoritve novih prostorov se je med številnimi gosti udeležilo tudi vodstvo občinske uprave z županom Antonom Štihcem. Posnetek s tiskovne konference v studiu TV Idea - kanal 10. AKTUALNO številka 46 Velenje v Murski Soboti odelovanje na področju izmenjave turistične ponudbe med Pomursko turistično zvezo (PTZ) in Turistično informacijskim centrom (TIC) Velenje je dolgo in plodno. Med drugim so s celovito predstavitvijo Velenja ter Savinjske in Šaleške doline gostje s Štajerske vrnili obisk, ki so ga v tem mestu junija letos pripravili turistični ponudniki iz pokrajine ob Muri. Predstavitev turistične ponudbe se je začela s priložnostno novinarsko konferenco, ki jo je Mestna občina Velenje skupaj s PTZ pripravila v hotelu Diana, se nadaljevala z odprtjem likovne razstave Društva šaleških likovnih umetnikov v Pokrajinski in študijski knjižnici in se čez nekaj dni zaključilo z demonstracijo konkretne ponudbe pred pošto in banko v središču Murske Sobote. Prekmurcem in drugim obiskovalcem Murske Sobote se je predstavilo več kot 30 nosilcev turistične ponudbe. Med njimi Muzej premogovništva Slovenije, Muzej Velenje, Golte s svojo letno-zimsko ponudbo, Terme Topolšica, Hotel Paka, Turistično-rekreaeijski center Jezero in drugi. Trgovsko podjetje Era je najmlajše razveselilo z lutkovnimi predstavami in maskoto Erikom, navdušeni pa so bili tudi nad maskoto Premogovnika Velenje - Ligijem, najbolj pa seveda nad Pikami Nogavičkami, ki so jim pomagale ustvarjati v Pikinih delavnicah. Prav ta lik postaja s tradicionalnimi vsakoletnimi Pikinimi festivali zlasti za mlade vse bolj prepoznavni znak Velenja. Člani Društva šaleških likovnikov so ustvarjali na ulici, zaplesali so folkloristi FS Koleda, zapel je Rudarski oktet, društvo podeželskih žena je obiskovalce pogostilo z dobrotami svojih babic, dijaki Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti ŠC Velenje pa so zbrane popeljali v čas srednjega veka. Na predstavitvi je sodelovalo šest od skupaj 17 članov Gospodarskega interesnega združenja za razvoj turističnih destinacij savinjske in šaleške regije. Geza GRABAR KOMU NAJ POVEM b spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota, 17. oktobru je bila v ponedeljek zvečer v grajski dvorani prireditev z naslovom Komu naj povem. V počastitev padlih za svobodo in v spomin žrtvam fašističnega nasilja ter deportacije in internacije v 2. svetovni vojni je zapel upokojenski pevski zbor Pungrad iz Kroga, nastopili so dijaki Gimnazije Murska Sobota in harmonikarski trio SLO A3. Recital v besedi, pesmi in glasbi sta organizirala mestni odbor ZZB NOB Murska Sobota in mestna občina, zato je bil slavnostni govornik župan Anton Štihec. KONCESIONARJI V ZDRAVSTVU 14 Predstavitev nosilcev turistične ponudbe. Župan Anton Štihec se je po slovesnem podpisu štirih koncesij za opravljanje storitev v zdravstvu fotografiral s tremi zdravnicami: pediatrinjo Miro Misleta Ternar, ortodontko Tadejo Kramarič -Čizmazija in zobozdravnico Mojco Košar ter zdravnikom splošne prakse, Leonom Langom. oktober 2005 AKTUALNO Novi Sad v Murski Soboti otem, ko so se v sklopu projekta Murska Sobota v Novem Sadu tamkajšnjim prebivalcem v Vojvodini predstavili akademski slikar Endre Gönter, glasbenik Vlado Kreslin z Malimi bogovi, športnik Robi Markoja in balonar Štefan Bertalanič z ekipo, so gostje iz Srbije sredi minulega meseca obisk vrnili. V Klubu Pomurskega akademskega centra (PAC), katerega programski vodja Slavko Šuklar je bil tudi najbolj zaslužen za vzpostavitev sodelovanja, se je pomurskemu občinstvu s samostojno razstavo najprej predstavil akademski slikar Radovan Jokić, član mestnega sveta, odgovoren za kulturo. Jokič, ki daje v svojih delih v ospredje človekovo odtujenost in frustriranost, se s svojimi deli v Sloveniji predstavlja prvič. S koncertom v kinu Park pa se je še predstavil Zvonko Bogdan s Tamburaškim orkestrom Janike Balaža. Obe prireditvi sta bili izjemno dobro obiskani, kar samo potrjuje, da si Pomurci kakovostnih kulturnih prireditev želijo, po drugi strani pa je kulturna ponudba obeh mest na zelo visoki ravni in bi jo kazalo morda razširiti tudi na druga področja, v prvi vrsti gospodarsko. ČLANICE DRUŠTVA SILA TUDI V MURSKI SOBOTI lovensko mednarodno združenje žensk, ki povezuje soproge diplomatov, tujih gospodarstvenikov in kulturnih predstavnikov v naši državi ter izbrane Slovenke - v izvirniku s kratico SILA - je obiskalo Prekmurje. Pisana druščina, ki jo niso sestavljale samo članice združenja, temveč tudi njihovi partnerji in otroci, se je za krajši čas ustavila tudi v Murski Soboti, kjer si je ogledala Pokrajinski muzej, v baročni dvorani gradu pa jih je sprejel tudi župan mestne občine Anton Štihec. V krajšem nagovoru jim je predstavil mestno občino, njene značilnosti, gospodarstvo, pa tudi težave. Poudaril je, da so v občini in mestu tako ženske, kakor njihovi spremljevalci, vselej dobrodošli. Pri pripravi in izvedbi programa, kije obsegal tudi ogled nekaterih drugih naravnih in kulturnih znamenitosti Prekmurja, je sodelovala Pomurska turistična zveza. Poleg številnih dobrodelnih in humanitarnih prireditev in akcij je SILA najbolj znana po vsakoletnih dobrodelnih prednovoletnih bazarjih, od katerih se celotni izkupiček nameni v dobrodelne namene. Pred leti je bil v njihovi organizaciji zelo odmeven bazar tudi v Murski Soboti. 15 Župan in umetnik sta simbolično prerezala tudi torto, ki je ponazarjali znamenito Petrovaradinsko trdnjavo. Z odprtja razstave v klubu PAC (od leve): mag. Franc Obal, ki je predstavil umenika in njegova dela in avtor razstave Radovan Jokić in direktor območne enote Zavarovalnice Triglav, Rudi Cipot. Geza GRABAR Sprejem pri županu Antonu Štihcu. Ob njem predsednica SILE Terry Milk in Matjetka Heric, koordinatorka kulturnega in družabnega programa v društvu SILA. AKTUALNO številka 46 TEKSTILNI TRIENALE V GALERIJI MURSKA SOBOTA okviru dolgoletnega mednarodnega sodelovanja med galerijama v Murski Soboti in Sombotelu na Madžarskem je do konca tega meseca v soboški galeriji na ogled zanimiva razstava pod naslovom Tekstilni trienale Szombathely. Na ogled je postavljenih 41 del s področja tekstilne umetnosti - miniaturnih tekstilov ter stenskega in prostorskega tekstila, ki so bila razstavljena v okviru omenjenega mednarodnega trienala. Kot je na otvoritvi v Murski Soboti dejala Anna Cebula iz galerije v Sombotelu, tekstilni trenale v tem madžarskem mestu na zahodu države gostuje vse od leta 1970, tamkajšnja galerija pa ima v svoji zbirki čez 1.200 primernov, s svojim deli pa je na tej odmevni prireditvi doslej sodelovalo okrog dva tisoč umetnikov iz 43 držav. Direktor soboške galerije mag. Franc Obal pa je obljubil, da bo prihodnje leto v tem mestu razstavljal vsaj en pomurski likovni umetnik. Tudi na ta način naj bi se dobro sodelovanje še Geza GRABAR VETERANSKI PRAPOR OZVVS MURSKA SOBOTA V Sebeborcih je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Murska Sobota razvilo svoj veteranski prapor. Prapor je razvil podpredsednik ZWS Jože Čibej in ga predal predsedniku območnega združenja Ludviku Jonašu, ta pa praporščaku Bogdanu Micevkemu. Med številnimi govorniki na slovesnosti velja posebej izpostaviti načelnika generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Ladislava Lipiča, ki se je tudi ob tej priložnosti veteranom zahvalil za njihov prispevek v vojni za Slovenijo. Predsednik območnega združenja Jošar pa je podal najbolj nazorno definicijo veterana: to je vojak, ki je odslužil dolg do domovine. In takih je samo v soboškem združenju blizu 500, v Sloveniji pa jih je okrog 16 tisoč. Predsednik in Dušan Lazar, tajnik območnega združenja, sta ob tej priložnosti vsem darovalcem trakov izročila spominska priznanja. Dan brez avtomobila estna občina Murska Sobota se je letos že šestič pridružila mednarodni akciji Evropski dan brez avtomobila, ki je potekal v četrtek, 22. septembra. S ciljem, da bi zmanjšali obremenjenost mest z avtomobili, ki so tudi največji onesnaževalci zraka z ogljikovim dioksidom, oziroma spodbudili uporabo javnih prevoznih sredstev in koles, so skušali tudi v Murski Soboti osvestiti voznike, da je mogoče razdalje po mestu premagati tudi brez avtomobila. Akcija s sporočilom V mesto brez avtomobila, je bila v mestu tudi letos dobro koordinirana, saj je med 5. in 19. uro veljala popolna zapora za motorni promet na Slovenski ulici, Trgu zmage, delu ulice Štefana Kovača, Kardoševi, Zvezni, Kocljevi, Cvetkovi in Zeleni ulici, Trubarjevem drevoredu ter ulicah Staneta Rozmana in Arhitekta Novaka. Tega dne so na svoj račun najbolj prišli šolarji in otroci iz vrtcev, ki so imeli organizirano vožnjo s kolesi, rolerji in skiroji. Na razpolago jim je bil tudi otroški vlakec in kočija s konjsko vprego, predstava čarovnika, pred pošto pa še vožnja z avtomobilčki po mini prometni ureditvi. Tudi letos je bila v občinski dvorani tradicionalna okrogla miza na temo prometne varnosti pod naslovom Promet in okolje -drugače na pot. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je pred pošto med drugim predstavil tudi nordijsko hojo kot novo obliko gibanja. 16 Svoj spominski trak na praporu ima tudi Mestna občina Murska Sobota. V imenu župana je trak pripela Nada Šiftar. oktober 2005 AKTUALNO PGD Černelavci: Ob 80. obletnici največji uspehi isel enega od govornikov na veliki gasilski slovesnosti ob 80. obletnici gasilstva v Černelavcih, namreč, da je 80 let v človekovem življenju že častitljiva starost, v primeru gasilskih društev pa so to najboljša leta, se tudi pri černelavskih gasilcih več kot potrjuje. Društvo, ki tačas premore kar pet desetin - od tega moško in žensko člansko, mladinsko, pionirsko in enoto veteranov, je namreč tako na organizacijskem kot na tehničnem področju doseglo enega najvišjih nivojev znotraj Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota, katerega član je, kakor tudi v širši pomurski regiji. Navsezadnje je njihov član Anton Rančigaj, ki je bil deset let poveljnik društva, tudi novi regijski gasilski poveljnik. Društvo že več kot desetletje - od leta 2001 s podpisom listine, odlično sodeluje tudi z gasilci iz PGD Slivnica pri Celju. Leta 2003 so se v Černelavcih uspešno prijavili na razpis projekta čezmejnega sodelovanja PHARE Slovenija-Madžarska. V enoletni projekt pod naslovom Varno v prihodnost, so se poleg domačega društva, ki je bilo nosilec, vključili še PGD Rakičan in gasilsko društvo iz Monoštra na Madžarskem. Letos so sodelovanje v projektu PHARE domači gasilci nadgradili s pripravo na razpis skupnega projekta med PGD Slivnica in sorodnimi društvi iz Bednje (Hrvaška), Monoštra in Gornjega Senika (Madžarska). Vsebina tokratnega projekta temelji na ohranjanju zgodovine gasilstva po partnerskih organizacijah. Sicer pa je društvo, ki mu od leta 2003 uspešno predseduje Marjan Horvat in zadnjih osem let poveljuje Branko Lončar, nenehno skrbelo tudi za tehnično opremljenost in strokovno usposobljenost. Lani so namenu predali že četrto motorno brizgalno z zmogljivostjo 800 litrov vode na minuto, tega leta pa so v celoti uredili tudi evidenco članstva in ga vnesli v računalniški program VULKAN. Med prelomnimi leti v delovanju društva bi lahko omenili tudi leto 1999, ko so se ponovno organizirale članice, kar je imelo pozitiven vpliv tudi na delo gasilske mladine. Od leta 1998 je društvo bogatejše za impulzno gasilno napravo, leto pred tem pa so v društvu namenu predali obnovljeno avtocisterno z dograjenim cevnim navijakom za hitro gašenje. Člani društva so v zadnjem obdobju sodelovali tudi na različnih skupnih zaščitno- reševalnih vajah, nenehno so se izobraževali in usposabljali, bili so na taborih, svojo pripadnost pa so utrjevali tudi z izleti, mladi pa na počitniških letovanjih. Čestitke in priznanje za dobro organiziranost in neprecenljive prispevke k družabnemu življenju v kraju in širše, nenehno pa v vlogi osrednjega gibala razvoja v kraju, so društvu ob njihovem jubileju izrekli tudi predsednica krajevne skupnosti Jožica Viher, predsednik GZ MO Murska Sobota Štefan Barbarič in direktor občinske uprave MO Murska Sobota Bojan Petrijan. Viherjeva je ponosna, da gasilci tako dobro sodelujejo s krajani in so vpeti v vsa področja delovanja; Barbarič je omenil, da je v kraju že leta 1952 začela delovati ženska desetina in obljubil, da si bo po svojih najboljših močeh prizadeval, da bi bil položaj in lik gasilca v naši družbi še bolj cenjen in poudarjen; Petrijan pa je prenesel županove pozdrave in čestitke ob jubileju, rekoč, da je bilo nekoč osnovno vodilo za ustanovitev gasilskih društev pomoč ljudem ob nesrečah. Kljub spremembi družbenih norm in vrednot se to pri gasilcih ni izrodilo in prepričan je, da se tudi v prihodnje ne bo. V imenu predsedstva Gasilske zveze Slovenije (GZS) pa je številne zbrane goste, gasilce in krajane nagovoril član predsedstva Alojz Kirgušek. Domačemu društvu so čestitali tudi gasilski prijatelji iz Slivnice pri Celju, Monoštra, Gornjega Senika in Bednje. S priznanji je svoje člane in druge krajane društvo nagradilo že na slovensni seji, ki je bila nekaj dni pred tem, tokrat so izročili samo najvišja priznanja in odlikovanja. Priznanje za 60 let dela v gasilstvu je dobil gasilski veteran Evgen Novak, odlikovanja GZS pa so izročili: lIl. stopnje Urošu Ledniku, Branku Merklinu ml., Damirju Preiningerju in Borisu Lončarju; II. stopnje Andreju Smodiču in I. stopnje Antonu Rančigaju, Branku Lončarju in v projektu PHARE partnerskemu gasilskemu društvu iz Monoštra. S priznanjem I. stopnje je PGD Černelavce nagradila GZS. Za popestritev programa na svečanosti je poskrbela domača mladina iz skupine Sonček, mlade plesalke, pevski zbor društva upokojencev in krajevne skupnosti, ljudski godci in pevci ter godba na pihala iz Murske Sobote. Ob jubileju je društvo izdalo tudi obsežno publikacijo z opisom kraja, zgodovine obrambe pred požari, društveno kroniko, mednarodnim projektom PHARE Varno v prihodnost, upravno-operativne organiziranosti in opreme ter navedbo funkcionarjev in seznama članstva. Geza GRABAR 17 Bojan Petrijan: “Obletnice so tudi priložnost za poglabljanje medsebojnih in mednarodnih vezi, pa tudi mirnih družinskih srečanj. ” Med bogatim društvenim življenjem v Černelavcih ima gasilstvo najdaljšo tradicijo. AKTUALNO številka 46 RIBIŠKI PIKNIK OB SOBOŠKI GRAMOZNICI ibiška družina Murska Sobota se tudi letos ni izneverila skoraj 30-letni tradiciji in je ob soboški gramoznici na Bakovski cesti pripravila ribiški piknik, ki velja za največjega sladkovodnega pri nas. Na stalnem prireditvenem prostoru pri društvenem ribiškem domu se je na celodnevni prireditvi izmenjalo več tisoč obiskovalcev, ki so na ribjo čorbo, na žaru pečene sladkovodne ribe in druge specialitete prišli od blizu in daleč. Skupne količine skuhane ribje juhe in pečenih rib so se tudi letos merile v stotinah litrih ali kilogramih. Izkupiček s prireditve, ki je po stari navadi izjemno uspela, bodo soboški ribiči namenili za vzdrževanje ribjega zaroda v gramoznicah in drugih vodnih površinah, katerih upravljalci so, za nakup ribiške opreme in drugega, kar potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. Mimogrede: ribiški piknik za več kot 450 članov ribiške družine pomeni enega od glavnih virov financiranja njihove Geza GRABAR SENJE ZA UČENJE vetovalno središče Murska Sobota je tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev Senje za učenje, v prvi vrsti namenjeno seznanjanju občanov z različnimi oblikami izobraževanja za odrasle. Udeležba na prireditvi, ki je bila že sedmo leto zapored, je bila zelo dobra, saj so se predstavitve svoje ponudbe v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici udeležili predstavniki vseh izobraževalnih institucij iz Pomurja, ki izvajajo programe za odrasle ali pa so v izobraževanje odraslih vključeni posredno. Tako so bile predstavljene možnosti vpisa odraslih v regiji v programe nižjega in srednjega poklicnega, tehniškega in strokovnega izobraževanja, v gimnazijske in maturitetne programe ter programe višješolskega izobraževanja. Poseben poudarek pa je bil dan programom za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Viden prispevek je srečanju dodal soboški območni Zavod za zaposlovanje, ki je med drugim predstavil deficitarne in suficitarne poklice v regiji, program 10.000 s poudarkom na nacionalnih poklicnih kvalifikacijah ter dejavnost Centra za informiranje in poklicno svetovanje. HROŠČI V RAKIČANU Klub Keeber iz Murske Sobote je na prireditvenem prostoru ob parku v Rakičanu pripravil že 12. mednarodno srečanje zračno hlajenih VW-vozil, bolj poznanih kot hroščev. Program dvodnevnega srečanja udeležencev z več kot sto vozili iz Slovenije in tujih držav je obsegal več zabavnih iger, promocijsko vožnjo po Pomurju, predvsem pa veliko zabave z glasbo. Srečanje je nekoliko motilo hladno in deževno vreme. Geza GRABAR 18 oktober 2005 AKTUALNO Izvajanje projekta “Starejši za višjo kakovost življenja doma” Društvu upokojencev Murska Sobota smo se v letu 2005 vključili v projekt "STAREJŠI ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA", ki poteka v okviru ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE, kjer deluje tudi posebej projektni svet. V omenjeno raziskavo smo se vključili predvsem zaradi tega, ker nam podatki kažejo, da imamo v MO Murska Sobota visok odstotek ostarelega prebivalstva. Od skupnega števila prebivalstva je starih nad 65 let 2252 ali 13,8 % (od tega nad 80 let 522 oseb) - republiško povprečje starih nad 65 let pa je 12,7 % vsega prebivalstva. Zanimiv je tudi podatek, da je v naši regiji (bivša občina Murska Sobota) najnižja vključenost ostarelih ljudi v domsko varstvo v Sloveniji. Večina starostnikov tako živi doma, le-ti pa potrebujejo različne - stalno organizirane oblike pomoči na domu. Med temi potrebami najbolj izstopa potreba po zdravstveni negi, svetovanju, prehrani, pomoči v gospodinjstvu in navsezadnje narašča tudi želja po druženju s sovrstniki ali drugimi prostovoljci. Namen projekta: •spoznati potrebe starejših, ki živijo doma, •poiskati tiste, ki ne znajo, ne morejo ali nočejo poiskati pomoči, •vzpostaviti stalen kontakt z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami in jim posredovati podatke o potrebah, •organizirati pomoč v lastnih vrstah, •seznanjati lokalno skupnost o kvaliteti življenja in potrebah starejših, ki živijo doma, •vzpostaviti nadzor civilne družbe nad delom vseh, ki se ukvarjajo s pomočjo na domu. Navedeni projekt bomo izpeljali tako, da bomo obiskali vse starejše nad 69 let, ne glede na to, če so vključeni v Društvo upokojencev ali ne. Nalogo bomo izpeljali postopoma - v nekaj letih. V letošnjem letu bomo tako obiskali 461 oseb starejših od 69 let v desetih ulicah Mestne občine Murska Sobota, ostale pa v naslednjih letih. S pomočjo vprašalnika bomo posneli njihove potrebe, nakar bomo v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami izdelali program za zagotovitev pomoči starejšim ljudem na domu. Navedeno nalogo bodo opravile prostovoljke pri Društvu upokojencev Murska Sobota, ki organizirano delujejo že nekaj let (tako smo poskusno anketo med našim starejšim prebivalstvom z ugotovitvami "O POTREBAH STAREJŠIH PO POMOČI" opravili že pred nekaj leti. Naše prostovoljke torej imajo že bogate izkušnje na tem področju, kjub navedenemu smo 21. 6. 2005 izpeljali dodatno izobraževanje naših prostovoljk. Izobraževanje je vodila strokovna sodelavka pri Zvezi društev upokojencev v Ljubljani - vključenih pa je bilo 15 prostovoljk. Velik napredek pri izobraževanju prostovoljk pa je v tem, da so se nam v drugem delu programa izobraževanja priključile predstavnice Centra za socialno delo, Patronažne službe pri Zdravstvenem domu Murska Sobota, Doma starejših iz Rakičana, Karitas, Rdečega križa. S prispevki o svojem konkretnem delu, nalogah in problemih so obogatile program izobraževanja in tako omogočile, da bodo prostovoljke šle na teren z dodelanim znanjem, ki jim je ob srečanju s starejšimi občani in njihovimi svojci nadvse potrebno. V naslednjih dneh - predvsem pa v jesenskih mesecih, se bodo v družinah Mestne občine Murska Sobota, kjer imate člane družine, starejše nad 69 let oglasile naše prostovoljke - anketarke. Prepričani smo, da nam boste dovolili, da opravimo razgovor z vašimi starejšimi družinskimi člani, da tako pridobimo podatke o njihovih potrebah, problemih pa tudi njihovih željah. Izkušnje prejšnjih let nam kažejo, da so starejši občani bili našega obiska veseli in da ste v glavnem tudi ostali člani družine pri tem pokazali veliko razumevanja. Že naprej smo vam za razumevanje hvaležni. O izsledkih ankete bomo sproti seznanjali pristojne občinske in druge strokovne organe in tako načrtno in dosledno reševali probleme starejših. Za moralno in materialno podporo pri izvedbi ankete smo hvaležni tudi županu Mestne občine Murska Sobota g. Antonu Štihcu. Predsednica Komisije za socialna vprašanja pri Društvu upokojencev Murska Sobota: Marija HORVAT 19 AKTUALNO številka 46 VODNA STIHIJA TUDI V MURSKI SOBOTI IN OKOLICI očno in večdnevno deževje je v juliju in avgustu (z vrhuncem 22. in 23. avgusta) zajelo tudi severovzhodno Slovenijo. V zelo kratkem času je tudi v naših krajih padlo toliko padavin, da kanalizacije meteornih voda, vodotoki in melioracijski jarki enostavno niso bili sposobni opravljati svoje naloge. Zato je voda zalila številne kleti in preplavila več sto hektarjev kmetijskih površin s kulturami. Čeprav so poplave zajele številna nižinska območja, hudourniki pa so z odnašanjem zemlje z njiv in spodkopavanjem cest naredili veliko škode tudi na gričevnatih predelih, je bilo razumljivo najbolj kritično ob Muri. Narasla reka je v vsem slovenskem toku grozila, da bo prebila zaščitne nasipe. To se k sreči ni zgodilo. Mura z rekordnim pretokom 1.382 kubičnih metrov na sekundo in višino vode 481 centimetrov (izmerjeno v Gornji Radgoni) pa je v veliki večini primerov zalila kmetijske in druge površine, objekte in cestno infrastrukturo, saj so dotrajani nasipi marsikje puščali. Vzrok poplav je bil ponekod tudi narasel nivo podtalnice. Na območju mestne občine je bilo najhujše znotraj obrambnih nasipov na širšem območju kroškega broda, kjer so tudi pomembna črpališča pitne vode. Mura kot vez in ne ločnica Prleki so potegnili Prekmurce v vodo omiselno srečanje med Prekmurci in Prleki, ki ga vsako leto družno organizirata Kajak-kanu klub Mura iz Kroga na prekmurski in gasilci iz Vučje vasi na prleški strani, dobiva nove razsežnosti. Čeprav je vsebinskih novosti malo, je obiskovalcev na tej turistično-zabavni prireditvi iz leta v leto več. Letošnje srečanje, enajsto po vrsti, je po neuradnih podatkih postreglo celo z rekordnim obiskom. Nekateri govorijo, da je na prireditveni prostor ob stičiščih, kjer najseverneje v slovenskem toku Mure vozi rečni brod, prišlo okrog tri, drugi pa govorijo celo o pettisočglavi množiči. Ob brezplačnem prevozu broda, ki je tisti popoldan z enega na drugi breg Mure prepeljal več kot tisoč ljudi, sta bili osrednji točki srečanja plezanje po jekleni vrvi in vlečenje vrvi. Oboje kajpada čez Muro. Na okrog 100 metrov dolgo jekleno vrv, po kateri s pomočjo nameščenega škripca in rečnega toka vozi nanj pripeti murski brod, se je podala šesterica pogumnih mladcev. Tekmovali so, kdo bo najhitreje preplezal odmerjeno razdaljo. Trojici - Bogdanu Kapunu iz Veržeja, Branku Puconji iz Križevec pri Ljutomeru in Niku Topolovcu iz Gornje Radgone, je uspel podvig. V takšnem vrstnem redu so si razdelili tudi mesta. Denisu Lovrenčiču iz Gibine, Janezu Rudolfu iz Cezanjevee in edinemu Prekmurcu - domačinu Milanu Lopertu, pa je namera spodletela. Omagali so na pol poti ali pa še prej in štrbunknili v deročo in vsega 14,8 stopinj Celzija "toplo" Muro. Reševalci na čolnu so jih hitro spravili na kopno. Vlečenje vrvi - Prekmurci so bili na svojem bregu, Prleki pa na svojem, desnem bregu, je imelo letos še posebno draž. Po zmagah na zadnjih dveh srečanjih so namreč Prekmurci uspeli rezultat izenačiti, zato je bil prestiž, kdo bo koga z vrvjo, ki v dolžino meri kar 150 metrov in tehta 75 kilogramov, potegnil v reko, toliko večji. Prekmurcem ni pomagala niti pomoč kar nekaj "sposojenih" krepkih Korošcev, saj so se hitro vdali. Čeprav je 25 Prlekov skupaj tehtalo spoštljivih 3.295 kilogramov - najtežji med njimi Marko Ferdinand jih je imel celo 170, in so bili za nekaj sto kilogramov težji od Prekmurcev, je večina menila, da je zaradi mladosti prednost na strani Prekmurcev. Kakorkoli že, srečanje, ki je v prvi vrsti namenjeno druženju in utrjevanju tradicionalno dobrih stikov med Prekmurci in Prleki, je vnovič imenitno uspelo. Geza GRABAR 20 Vrv je napeta. Vlečenje se lahko začne. oktober 2005 AKTUALNO Blizu v težkem času Predstavitev slovenskega društva HOSPIC lovensko društvo Hospic je humanitarna, nevladna, neprofitna organizacija, ki prav letos praznuje deseto obletnico delovanja. V Pomurju smo naredili prve korake jeseni leta 2002. Društvo spremlja neozdravljivo bolne in njihove svojce. Prizadeva si za detabuizacijo smrti in za naraven odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Izdaja literaturo s tega področja, prireja predavanja, seminarje in delavnice za strokovne delavce in za širšo javnost. Smrt je beseda, ki nam je zelo neprijetna, o njej se neradi pogovarjamo ali razmišljamo. Spomni nas na našo minljivost, da bo nekoč doletela tudi nas... A vendar, šele, ko se srečamo s smrtjo in razmišljamo o njej, začenjamo razumeti življenje, ceniti spremenljivost, kar pa nas naredi boljše in prijaznejše do ljudi. Prav dnevi, ki prihajajo, pa nas nehote obdajo z mislijo na smrt. Obiščemo grobove ljudi, ki so nam bili dragi, a so umrli, nam pa ostanejo spomini in hvaležnost za skupne trenutke. Osnovno poslanstvo društva Hospic je biti sočuten spremljevalec umirajočemu in njegovi družini. Huda bolezen in bližnja izguba družinskega člana povzroči v družini boleče in trajne sledi. Ko se umirajoči spopada s strahom, jezo, bolečinami, napetostjo, doživljajo podobna občutja tudi ljudje, ki so umirajočemu blizu in ga imajo radi. V celostni oskrbi bolnika ni cilj podaljševanje ali skrajševanje življenja, ampak zagotavljanje čim boljše blažilne terapije. Pomembno je lajšanje bolečin in drugih težav, ki bodo izboljšale kvaliteto bolnikovega življenja. Spoštujemo bolnikove želje, samoodločanje in dostojanstvo. Stik z društvom Hospic naveže bolnik ali njegovi bližnji na lastno pobudo. Oskrba je za vse uporabnike brezplačna. V društvu delujejo prostovoljci, ki vstopijo v družino in so v pomoč bolniku povsod, kjer se nahaja: doma, v bolnišnici, v domu starejših. Njihove naloge so številne neprofesionalne dejavnosti: družabnost, prisotnost in pomoč pri gibanju, hranjenju, osnovni higieni bolnika. Težimo k temu, da bi čim več ljudi umiralo tam, kjer si želijo. Mnogokrat je to doma. Prostovoljci so svojcem v oporo in razbremenitev, saj je oskrba hudo bolnega svojca zahtevna naloga. Nekdo, ki jim sočutno stoji ob strani, je tiho navzoč, zna poslušati, je lahko v pomoč pri odločitvi, bolniku omogočiti zadnje dneve preživeti z najdražjimi, v domačem okolju. Tudi v Pomurju smo začutili, da veliko ljudi potrebuje tako pomoč. Želimo si, da bi čim prej dobili potrebne prostore društva, da bi lahko bolje organizirali pomoč. Hospic v Pomurju zaenkrat deluje kot pododbor mariborskega društva. Šestnajst usposobljenih prostovoljcev je na voljo ljudem v stiski. Naše poslanstvo je, da vam pomagamo, ko se vam dogaja nekaj najhujšega. Če ste v stiski kot bolnik ali njegov bližnji, sezite po ponujeni roki. Bolečine vam ne more odvzeti nihče, lažja pa je, če jo lahko z nekom delite. Hospic želimo čim bolj približati ljudem. Vsako umiranje spremlja žalovanje. Žalovanju pravimo tudi "pot brez bližnjic". Saj moramo po njej, četudi je težka, polna strmih vzponov in padcev. V žalovanju ne moremo ničesar prehiteti ali odložiti za druge čase. Je proces, ki poleg bolečine in trpljenja prinese tudi osvobajanje. Iz izkušenj spremljanja žalujočih lahko rečem, da je koristno in potrebno. Zato vabim vse, ki želijo globlje spoznati izkušnjo žalovanja in morda z nami podeliti lastno izkušnjo na predavanje z naslovom ŽALOVANJE POMAGA ki bo, 3. novembra 2005 ob 17. uri, v študijski knjižnici v Murski Soboti Prijave in dodatne informacije: Renata Golob tel. 031-619-143 Prijazno vabljeni! Tu smo preprosto zato, da vam pomagamo, ko vam je najtežje. Moto hospica je: dodajati življenje dnevom, ne dneve življenju. Koordinatorka za Pomurje Renata GOLOB, dipl.m.s. BITI TU Ne prihajamo kot učitelji-prej kot učenci. Kajti vedno je tisti, ki ga spremljamo, že lep kos poti pred nami. Ne moremo deliti nobenih nasvetov, saj nimamo nikakršnega patentnega recepta. In tudi odgovorov na vsa vprašanja ne vemo. Toda znamo poslušati, ko mora biti povedano toliko pomembnega. Znamo ponuditi roko, ko sta potrebni opora in toplina. Znamo BITI TU, ko nič drugega več ni pomembno. 21 MLADI številka 46 V izgradnji mladinski prostori v Murski Soboti Klub mladih bo v soboškem gradu "Klub mladih" je zgolj delovno ime za nastajajoče mladinske prostore v MURSKI SOBOTI. So rešitev za večletno mladinsko prostorsko problematiko, saj kot je znano bo MIKK v kratkem ostal brez delovnih prostorov, Klub prekmurskih študentov in druge lokalne mladinske organizacije pa so “na cesti" že več let. Delovno ime Klub mladih je zgodovinskega značaja, nekateri občani pa se prvega Kluba mladih, tistega iz let 1968, 1969 še spomnite. Takratni vam je najverjetneje ostal v dobrih spominih. Mladi v srcu mesta Velikost prostorov, ki se nahajajo v soboškem gradu (bivša pokrajinska knjižnica), je približno 400 kvadratnih metrov. Nahajajo se na centralnem stičišču mladih, v bližini gimnazije, ekonomske šole, osnovne šole, vrtcev, e-šole, kino dvorane. V srcu mesta torej, kamor tudi spada mladina. Klub mladih bo nudil prostor za mladinske organizacije, ki delujejo na področju Mestne občine Murska Sobota. Tako bo v njem sedež MIKK-a, Kluba prekmurskih študentov (KPŠ), Gibanja za mladino in drugih. Prostore bo upravljal MIKK. Klub mladih bo nudil kompleten servis za mladino: • Prostor za druženje po šoli, v prostih urah med šolo in ob vikendih (ob najcenejši brezalkoholni pijači in toplih napitkih), kiber kavarno z dostopom do interneta ... Seveda vse ob prijetni glasbi. • Klubski prostor za izvedbo različnih prireditev - koncertov, literarnih večerov.. • Sodobno opremljeno predavalnico. • Informacijsko središče z goro informacijskega materiala in s sodobno urejenim spletnim portalom. • Možnost (naj)cenejšega fotokopiranja za študente in dijake. • Opremo za izvedbo multimedijskih aktivnosti (montaža videa, avdia in projekcije). Poleg tega pa mladi niso pozabili tudi na dostopnost prostorov za invalide in ljudi, ki so v podobnih primerih na žalost večkrat prikrajšani. Prostori mladih skozi zgodovino 1995 - Novoustanovljeni zavod, Mladinski informativni in kulturni klub MIKK, domuje na Kocljevi ulici. Stavbo zaradi slabega stanja porušijo in kmalu zatem začnejo iskati prvo prostorsko rešitev. 1999 - MIKK kot lokalna mladinska organizacija domuje s svojim sosedom Mladinskim servisom v prostorih na ulici Štefana Kovača 23. 2004 - Občutno premajhni in neprimerni prostori ter bližanje datuma poteka pogodbe o najemu (1. polovica leta 2006) sta pod vprašaj postavili prihodnost mladinskega kluba. Vodstvo MIKK-a, mediji in Svet zavoda so problem večkrat predstavili javnosti in Občini. Posebnega odziva s slednje ni bilo. S soglasjem mladinskih organizacij se ob zaključku leta 2004 v Razvojni strategiji na področju mladih v Mestni občini Murska Sobota določijo pogoji, ki bi jih mladinski center moral izpolnjevati. 2005, januar - Med predlaganimi naštetimi lokacijami kriterije izpolnjujeta le bivša knjižnica v soboškem gradu ali novogradnja. Zaradi dejstev, kot so terminski pritiski, finančne nezmožnosti lokalne skupnosti, neprimerne lokacije, morebitna ponovitev scenarija glasbene šole in ekonomske šole, novogradnja hitro postane nerealna rešitev. 2005, maj - Kmalu za tem, ko župan predlaga mladim lokacijo v gradu, ki jo mladi in mladinske organizacije tudi sprejmejo, se pričnejo prvi dogovori o konkretni podobi Kluba mladih. 2005, avgust - Po usklajevanju med izbranim arhitektom in predstavniki mladih in mladinskih organizacij nastane končna različica načrta Kluba mladih. 2005, september - MIKK v sodelovanju z lokalnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi uspe na razpisu za vzpostavitev MULTIMEDIJSKEGA CENTRA, kar je za mestno občino kot tudi regijo velika pridobitev. Sodobno opremljena multimedijska kiber kavarna, multimedijska učilnica in dodatne multimedijske vsebine se bodo nahajale ravno v prostorih Kluba mladih v soboškem gradu. 2005, oktober - Po zagotovitvi finančnih sredstev za obnovo gradu (sredstva sta zagotovili Mestna občina Murska Sobota in Ministrstvo za kulturo) se začnejo gradbena dela v gradu, ki se bodo zaključila novembra letos. 2006, v začetku leta - V pričetku leta 2006 je pričakovana otvoritev “Kluba mladih", kar bo vsekakor prelomni dogodek na mladinsko-kulturnem področju v Mestni občini Murska Sobota. Matej FICKO 22 oktober 2005 MLADI Bogat teden otroka ruštvo prijateljev mladine Murska Sobota je tudi ob letošnjem tednu otroka pripravilo niz zanimivih prireditev, ki so trajale od ponedeljka do petka. Na njih niso prišli na svoj račun samo otroci iz mestne občine, pač pa tudi širše, saj so bile prireditve namenjene vsem mladim. Tako so si mladi v spremstvu staršev ali starih staršev lahko ogledali gledališko predstavo, obiskali Pokrajinski muzej ter Pokrajinsko in študijsko knjižnico, kjer je bila bralna ura z likovno delavnico. Po sredinem obisku Bukovniškega jezera so najmlajši v četrtek dopoldan ob popolni zapori najožjega mestnega središča brezskrbno risali na asfaltu Slovenske ulice ter s tem skušali opozoriti na preobremenjenost mesta z avtomobili, ki ogrožajo tudi njihovo varnost. Pred knjižnico so potem nastopili učenci OŠ I in OŠ IV z likovno delavnico. Svojo dejavnost so naslovili Vsak otrok ima pravico do drugačnosti. Popoldne je bil v grajskem parku še tradicionalni bolšji sejem z otroško prodajo igrač in opreme za prosti čas ter kostanjevim piknikom. V petek je bila projekcija znanstvenofantastičnega akcijskega filma Fantastični štirje. Edino za to predstavo so morali mladi plačati vstopnico po znižani ceni, vse ostale prireditve so bile brezplačne. Vrtec Lavra klenitev pogodbe o financiranju in obveznostih Vrtca Lavra za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja med Mestno občino Murska Sobota in Župnijo sv. Nikolaja Murska Sobota za šolsko leto 2005/2006. Poleg zakonskih obveznosti do javnega Vrtca s sedmimi enotami v mestni občini Murska Sobota ima Mestna občina tudi finančne obveznosti do Vrtca Lavra v skladu z določbami Zakona o vrtcih. Razlika med tema ustanovama je v tem, da je ustanoviteljica javnega Vrtca Mestna občina, ustanoviteljica Vrtca Lavra pa Župnija sv. Nikolaja oziroma Župnijski urad Murska Sobota. Tako je župan Mestne občine Anton Štihec z direktorjem mestne uprave Bojanom Petrijanom in sodelavcem za področje otroškega varstva Jožetom Stvarnikom v torek, 11. oktobra 2005, obiskal Vrtec Lavra in v prostorih Župnijskega zavoda sv. Miklavža podpisal pogodbo za šolsko leto 2005/2006 z ustanoviteljem v zastopstvu župnika, g. Martina Horvata in ob prisotnosti dr. Karla Bedernjaka, direktorja Župnijskega zavoda Sv. Miklavža Murska Sobota, v okviru katerega deluje Vrtec Lavra. Sofinanciranje Vrtca Lavra s strani lokalne skupnosti poteka vse od leta 1997, od takrat torej, ko je program 23 Veseli bi bili, če bi bilo mestno središče stalno zaprto za promet in bi lahko po asfaltu risali vsak dan! Naši malčki so bili na ulicah Murske Sobote pravi mali umetniki. Njihove risbe so si mimoidoči ogledovali še ves dan. kultura številka 46 Vrtca Lavra potrdil Strokovni svet Republike Slovenije. Kot tak je bil Vrtec Lavra vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. S tem je Vrtec Lavra dobil pravico do financiranja iz proračuna lokalne skupnosti. Tako je tudi ob tem podpisu pogodbe bilo ugotovljeno, da Mestna občina v skladu z zakonskimi določbami dosledno zagotavlja finančna sredstva za plače in materialne stroške osebja. Kot osnovo za izračun obveznosti za posameznega otroka, vključenega v Vrtec Lavra, upošteva ceno istovrstnega programa v javnem vrtcu, zmanjšano za znesek, ki bi ga starši plačali za otroka, če bi bil otrok vključen v javni vrtec. Vrtcu Lavra pripada za posameznega otroka 85 % teh sredstev. Mestna občina Murska Sobota z ozirom na to, da ni ustanoviteljica tega Vrtca, zagotavlja 15 % manj sredstev na otroka, kot bi ga, če bi otrok obiskoval javni vrtec. Župan Mestne občine je s svojimi sodelavci ob obisku Lavre ugotovil, da Župnija sv. Nikolaja kot ustanoviteljica Vrtca Lavra zgledno skrbi za ustrezne materialne pogoje delovanja, ki zagotavljajo zelo visok standard predšolske vzgoje, kakor tudi za ustrezno kadrovsko zasedbo, saj ima vse vzgojno osebje ustrezno izobrazbo v skladu z zakonskimi predpisi. Ugotovil je, da je v Vrtcu Lavra zelo sproščeno vzdušje, med občani oziroma starši otrok pa je veliko zanimanje za vključitev otrok v ta vrtec. V tem šolskem letu je v Vrtec Lavra vključenih blizu 60 otrok, od tega iz mestne občine 32 otrok. Ob sproščenem programu otrok in vzgojnega osebja se je župan z otroki sproščeno pogovoril in otrokom razdelil sladkarije, otroci pa so mu zapeli pesmico, s katero so izrazili, da imajo radi župana tako kot župnika, ki jih sicer obišče pogosteje. Jože STVARNIK AKT V SOBOŠKI GALERIJI Galeriji Murska Sobota so v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije prišli do zanimive izkušnje - pripravili so nekoliko drugačen projekt in ga na tak način tudi postavili na ogled. Ne le, da je bil termin razstave v projektu Performance -ustvarjanje akta 2005, nastalih del v večernih urah - med 19. in 22. uro, bil je tudi sicer skoncentriran le na dva konca tedna, obakrat v petek in soboto. Na razstavi, ki je bila brez uradne otvoritve, so dela, nastala po poziranju živega akta, v galeriji razstavili Jože Denko, Ignac Meden, Dubravko Baumgartner in Mirko Rajnar, avtor projekta. SONETNI ROMAN ZVEZDANE MAJHEN o zaslugi Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota so imeli tudi obiskovalci iz širše regije priložnost, da iz prve roke spoznajo prvi slovenski sonetni roman Talisman. Ob moderiranju pomembnega poznavalca in glasbenika ljudske glasbe Tomaža Raucha ga je predstavila sama avtorica Zvezdana Majhen. 24 Jože Denko in Mirko Rajnar. S predstavitve: avtorica in Tomaž Rauch. oktober 2005 KULTURA Zgodovina Mure v soboškem muzeju b 80-letnici soboške tekstilne tovarne Mura so v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota odprli zanimivo pregledno razstavo. Pod naslovom Potovanje, dolgo 80 let, je razstavljeno slikovno in stvarno gradivo, last Mure ter soboškega in mariborskega pokrajinskega muzeja. Literarno ustvarjanje Evgena Titana v Grablanju Profesorja Evgena Titana iz Murske Sobote ni potrebno posebej predstavljati. Sodi v krog najvidnejših pedagoških delavcev na področju športne vzgoje, ki je med generacije mladih prenašal in jih navduševal za različne športne panoge. Med številnimi priznanji se ponaša tudi s častnim nazivom - pedagoški svetnik Republike Slovenije. V svojem plodnem pedagoškem, športnem in družabnem delu pa se je uveljavil tudi kot konstruktor nekaterih športnih objektov. Še prej pa je bil odličen športnik, ki mu ni bila tuja ne orodna telovadba, ne atletika, hokej na travi... Ves čas pa je gojil tudi kulturo duha, umetnost. Aktiven je bil - in je kljub svojim 76 letom še vedno, tudi na področju likovne umetnosti in literarnega ustvarjanja. Repertoar njegovih literarnih zapisov obsega poezijo, prozo, strokovne prispevke in na področju oblikovalne dejavnosti plakate, priznanja, značke, embleme, letake, v dveh delih pa je izdelal tudi načrt mesta Murska Sobota. Pred kratkim pa je domačo javnost presenetil s svojo knjižno izdajo Grablanje. Z objavljenimi deli - največje pesmi, precej pa tudi reprodukcij njegovih del s področja likovne umetnosti, zlasti vinjet, pa tudi fotografij kiparskih stvaritev in izrezljanih palic. Titana preko omenjenega dela spoznavamo tudi kot besednega umetnika. Pesmi in nevezane besede so vsebinsko razdeljene na več sklopov, začenši z izpovedjo nostalgije po starem, nekdanjem in strahu pred globalizacijo. V drugem delu se primerjalno pojavljata preteklost in sedanjost, v tretjem prevladujejo osebnoizpovedne pesmi, v četrtem se avtor kaže v vlogi pedagoga in svetovalca mladine. V enem od naslednjih sklopov so v knjigi objavljeni tudi njegovi aforizmi in miselni izlivi ter posebej iskrice, utrinki in prebliski. Titan zaključuje s pesmimi o lepem in deli, ki so posvečene avtorjevi družini in njegovim znancem. Mimogrede: knjigo je posvetil sinu Matjažu, hčerki Mateji in soprogi Jasni. V nadaljevanju je prof. Jože Vugrinec (Pokrajinska in študijska knjižnica) nadrobno analiziral avtorjevo besedno ustvarjalnost, mag. Franc Kuzmič (Pokrajinski muzej Murska Sobota) pa je opravil kronološki izbor iz njegove literarne in likovne bibliografije. Predstavitev knjižne izdaje v Jakijevi dvorani Zavarovalnice Triglav se je udeležilo veliko obiskovalcev in gostov. Geza GRABAR 25 Nad Murino razstavo so bile navdušene tudi članice slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA, ko so se mudile v muzeju. Profesor Evgen Titan je bil posebej vesel obiska župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca, ki je bil na soboški gimnaziji njegov nekdanji dijak. Ob tej priložnosti mu je župan izročil spominsko darilo. Razstava je razdeljena na tri dele: od nastanka podjetja leta 1925 do danes; trendi, kolekcije in blagovne znamke ter vpetost konfekcijskega podjetja v zgodovino sveta ob Muri. Posebnost razstave, katere avtorica je zgodovinarka, sicer direktorica soboškega muzeja Metka Fujs, pri vsebini pa sodelovala še Murina kreatorka Zdenka Ščančar ter pri oblikovanju akademski slikar Sandi Červek, je vpetost razstave v obstoječo stalno muzejsko razstavo. ŠPORT številka 46 Zdrav duh v zdravem telesu! odibilding je šport, o katerem se mnogo govori, a malo pove. Tako je tudi v Pomurju. Večkrat lahko slišimo kaj slabega o tem športu, največkrat povsem neutemeljeno. Dokaz za zdrav duh v zdravem telesu je Sobočan Boštjan Papič, 25-letni absolvent Gradbene fakultete v Mariboru. Boštjan, ki trenira v okviru društva Bodibilding in fitnes društvo Pomurja, se ravno v teh mesecih najaktivneje pripravlja za nastop na Svetovnem prvenstvu v bodibildingu, ki bo 19. novembra letos potekalo v koprski dvorani Bonifika. Za člane društva in druge zainteresirane bo organiziran avtobusni prevoz v Koper. Tekmuje v najvišji, torej absolutni kategoriji, o tem govori tudi njegova teža, ki je pred časom znašala čez 110 kilogramov, na tekmovanju pa jih bo imel nekaj manj kot sto. V preteklosti smo že poznali tekmovalce v tovrstnih disciplinah, recimo Danijela Dervariča in Romana Gomboca. Ravno slednji je Boštjanov osebni trener in mu pomaga pri pripravah na tekmovanje. Boštjan Papič se ukvarja s tem športom že 7. let, nastop na tem prestižnem tekmovanju pa je njegov prvi tekmovalni nastop. V pripravljalni fazi trenira 2-3 krat dnevno, poleg zahtevnih treningov so ključni del športa še prehrana, disciplina, zdrav način življenja in ogromno železne volje. Dnevni jedilnik pa je videti približno takole: 10 beljakov, 2 x proteinski napitek, 1 kg mesa, ogromno zelenjave, sadja, nemastnih mlečnih izdelkov in zeleni čaj. Hrana se seveda pripravi kuhana, brez soli in dodatkov. Cigarete in alkohol so strogo prepovedani. Katere so bistvene značilnosti za uspeh v bodibildingu? "Ta šport je način življenja. Zahteva ogromno energije, volje, discipline, pravilne prehrane z ogromno beljakovinami, sadjem in zelenjavo. Je zdrav šport, ki ne dopušča nobenega alkohola in cigaret. Je pa res, da šport poleg potrpežljivosti okolice zahteva tudi finančna sredstva. Ob tej priložnosti pa bi izrabil to možnost, da se zahvalim tistim, ki mi omogočajo nastop na tekmovanju, še posebej Zavarovalnici Triglav. Zahvaljujem pa se tudi trenerju Romanu Gombocu." Kakšni so tvoji športni cilji v prihodnosti? "Predvsem popularizacija športa v regiji in društva Bodibiling in fitnes društvo Pomurje, katerega predsednik tudi sem." In kaj bo prva stvar, ki jo boš naredil po tekmovanju? "Že štiri mesece sem na strogi dieti, zato bom po tekmovanju "grešil" in pojedel dve mastni pici." Matej FICKO Imamo to, kar smo vedno želeli ogomet je že kar precej časa šport številka ena v pomurski regiji, kar potrjuje obisk nogometnih tekem. V Murski Soboti smo vse od osamosvojitve Slovenije lahko spremljali prvoligaške obračune, ki pa jih danes na žalost več ni. Imamo pa to, kar smo vedno želeli. Mlado in domače ambiciozno moštvo, ki igra s srcem za klubske barve. Julija ustanovljeni klub ND Mura 05 nastopa v vzhodnem delu tretje slovenske lige in ima vizijo, da se v roku petih let spet prebije med elitno druščino. Odigranih je bilo že 9. krogov, črno-beli pa se trenutno nahajajo na dobrem drugem mestu. Njihov izkupiček je šest zmag, en remi in dva poraza, kar pomeni 19 točk ali točko manj od vodilne Palome. Po zelo uspešnem začetku, ko so nanizali kar štiri zaporedne zmage, je prišlo do manjše krize, ki pa so jo hitro prebrodili, nekoliko pa škripa le na gostujočih tekmah. Kljub temu pa je skupna ocena pozitivna in to potrjuje tudi dejstvo, da se na tekmah v domači Fazaneriji zbere veliko število gledalcev. Na zanimivejših tekmah se jih je zbralo tudi preko tri tisoč, skupno povprečje gledalcev na domačih tekmah pa je krepko preko dva tisoč. To so številke, ki nam jih zavida celotna Slovenija in na to smo lahko ponosni. S takšnim obiskom se ne morejo pohvaliti niti klubi v prvi slovenski ligi. Najbolj zvesti navijači mlade fante v velikem številu spremljajo tudi na gostovanjih in prav je tako. Ti fantje potrebujejo spodbudo in motivacijo, hkrati pa si nabirajo prepotrebne izkušnje. Morda se v višji rang tekmovanja ne bodo uspeli uvrstiti že v tej sezoni, vendar dolgoročno, kakor je tudi planirano, pa so možnosti za uspeh ob marljivem delu in kolektivnem duhu kar precejšnje. Karlo VRATARIC 26 oktober 2005 Jubilejni 40. ulični tek ajožje mestno središče je bilo tik pred spominskim dnevom mestne občine (17. oktobrom) tudi letos v znamenju tradicionalnega oktobrskega uličnega teka. Letos je bil jubilejen, 40.Z isto obletnico se letos ponaša tudi Atletski klub (AK) Pomurje, zato sta bili na ta dan združeni kar obe prireditvi. Na dobro obiskanem uličnem teku je skupaj nastopilo okrog 150 tekmovalcev. Najmlajši so na krožni, 540 metrov dolgi progi tekmovali v štafetnih tekih (3 x 1 krog), v članski konkurenci in konkurenci rekreativcev pa so tekli posamično. Med najmlajšimi so bili iz soboške občine najboljši: v kategoriji mlajših deklic 1. ekipa OŠ II , druga je bila OŠ I, 2. ekipa OŠ II pa je bila četrta; med starejšimi deklicami je prav tako zmagala OŠ I; med srednješolci pa je bil v obeh kategorijah enak vrstni red najboljših: prva je bila Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, druga pa Gimnazija Murska Sobota. V močnih članskih zasedbah je bila med ženskami na 3.780 metrov najihitrejša Helena Javornik iz Slovenske vojske, na drugem mestu ji je sledila nekdanja članica domačega kluba Sonja Roman (AD Maribor 98), na tretjem pa Daneja Grandovec iz istega kluba. Najboljši tekmovalki iz soboške občine sta bile Ana Gomboc iz Murske Sobote na 5. mestu in Olga Flisar Holcman s Kroga, ki je bila 6. Med moškimi, ki so tekli 5.400 metrov, pa je zmagal Roman Kejžar iz Železnikov, Najboljši domači tekmovalec je bil Davor Gregorinčič (AK Pomurje) na 6. mestu. V prostorih Murske republike Pivnice Zvezda je sledila še krajša slovesnost, s katero je AK Pomurje-PDU zaznamoval okrogli jubilej. Ob tej priložnosti so posameznikom in ustanovam podelili tudi plakete. Dobili so jih Mestna občine Murska Sobota, Športna zveza Murska Sobota, Pomurska družba za upravljanje skladov (PDU) Murska Sobota, mednarodni atletski sodnik in nekdanji atletski trener Mirko Šeruga, trener Tiberij Lebar, Ludvik Zelko (Športna zveza Murska Sobota) ter atletska sodnika in nekdanja atleta Aleksander Čisar in Aleksander Krpič. Klub je ob okroglem jubileju izdal tudi brošuro, ki pa je zaradi izostanka precej podatkov kronološko pomanjkljiva. Geza GRABAR 10. igre na vodi e ob prvi izdaji zanimivih turistično-športno-zabavnih iger Kluba raznih športov Bakovci v jezeru ob igrišču - bilo je natanko pred desetimi leti - se je potrdilo, da domiselnost ne pozna meja. Čeprav so bile igre pripravljene po vzoru podobnih prireditev v skandinavskih državah, so bile kmalu zelo dobro sprejete, ob nekdanjo gramoznico pri športno-rekreaeijskem centru pa so iz leta v leto privabljale vedno več radovenih obiskovalcev. Jubilejna prireditev, nad katero ima niti že vse od začetka znani pomurski kanuist Miran Vereš, je privabila sedem ekip, ki so v igrah slalom s kanujem, vlečenje vrvi s kanujem in prosti strel navdušile številne gledalce. 27 Recept za kakovostno udeležbo na članskih tekih: razpisati je potrebno samo solidne denarne nagrade. Najboljši pri članih so dobili po 40, 25, 15, 8 in 5 tisoč ter članice 30, 18, 11, 6 in 4 tisoč tolarjev. Najhitrejše članice: Sonja Roman, Helena Javornik in Daneja Grandovec Slalom s kanujem. ZDRAVJE številka 46 V skupnem seštevku je bila najboljša ekipa RAAM 2005, za katero so nastopili znani slovenski ekstremni športniki in njihovi spremljevalci: Jure Robič, Miran Stanovnik, Primož Čerin, Andrej Klemenc, Dejan Matijevič in Matjaž Planinšek. Na drugo mesto se je uvrstila domača ekipa Kemična čistilnica Hoheger, na tretje pa Malari Gustija Sreša. Nastopile so še ekipe Tikve iz Veržeja in Ključarovec, Torpedo, Padalci in Beka team, vsi iz Bakovec. Organizator je prireditev popestril s skoki padalcev na cilj v vodi za prvo pomursko prvenstvo. Zmagal je Stanko Kranjec pred Miranom Verešem in Jožetom Veldinom. V posebnem programu je nastopil še policijski helikopter in akrobatski letalec Peter Podlunšek. Geza GRABAR PRVENSTVO CEREBRALCEV V PIKADU Septembra je v Žirovnici na Gorenjskem Športno društvo Žarek, ki ima sicer sedež v Murski Soboti in ga kot predsednik vodi Davorin Dervarič, deluje pa v okviru Zveze Sonček - društev bolnikov s cerebralno paralizo Slovenije, organiziralo prvenstvo v pikadu. Med 42 tekmovalkami in tekmovalci iz vse Slovenije so sodelovali tudi Pomurci, ki so dosegli naslednje rezultate: 6. mesto Bojan Poredoš iz Predanovcev s 85 točkami, 7. mesto Robert Potočnik iz Černelavcev s 84 točkami, 9. mesto Darko Kosi iz Veržeja s 76 točkami in 13. mesto Anton Horvat iz Slaptincev z 69 točkami. Filip MATKO Svetovni dan srca - 25. september a pobudo Svetovne zveze za srce in Svetovne zveze fundacij za srce smo 25. septembra po vsem svetu obeležili 6. svetovni dan srca, ki je namenjen osveščanju javnosti in promociji preventivnih ukrepov za zmanjšanje bolezni srca in srčne kapi. Tema letošnjega Svetovnega dneva srca je bila Zdrava teža, dobro počutje. Ritem življenja se spreminja. Namesto vsakodnevnega gibanja se v razvitih deželah prebivalci vedno pogosteje zatekajo k "počivalnemu", sedečemu ali celo ležečemu preživljanju prostega časa. Ravno počivanje pa je za naše zdravje najbolj škodljivo. Vodi k prekomernemu uživanju hrane, večjemu deležu izrazito nezdrave hrane z veliko maščobami in sladkorji. Posledica je povečana telesna teža ter bolezni. Na žalost srčno-žilne bolezni /bolezni srca in ožilja ter srčne kapi/ vodijo na lestvici vzrokov za umrljivost sodobnega človeka. Za zdravo srce skrbimo vse življenje. Primerna, "zdrava teža", vodi k zdravemu počutju. Oboje skupaj pa dosežemo s primerno telesno pripravljenostjo - gibanjem in pravilno prehrano. Aktivnosti ob Svetovnem dnevu srca sta v naši regiji pripravila Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Društvo za zdravje srca in ožilja Pomurja. V torek, 20. septembra je bila izvedena zdravstveno vzgojna aktivnost - informativna stojnica v avli BTC-ja, na kateri je potekalo razdeljevanje ZV gradiv in brezplačno določanje dejavnikov tveganja : meritve krvnega tlaka, meritve holesterola v krvi, telesne teže, indeksa telesne mase /ITM/, procenta maščobe v telesu ter individualno svetovanje. Stojnica je bila dobro obiskana - v dveh urah je bilo izvedeno okrog 60 meritev holesterola, krvnega tlaka in procenta telesnih maščob. V okviru projekta Društva za zdravje srca in ožilja Pomurja pod naslovom " Zdravo srce - večja kakovost življenja prebivalcev Murske Sobote ", ki ga sofinancira Mestna občina Murska Sobota pripravljajo še eno aktivnost 4. oktobra v mestnem parku - PREDSTAVITEV NORDIJSKE HOJE. Pripravila: Jadranka JOVANOVIČ, prof. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Viri: (www.siol.net, www. lek.si., www.med.over.net) 28 Dvakratni zmagovelec ekstremnega kolesarjenja čez Ameriko - Jure Robič (desno) v družbi s članom ekipe Matjažem Planinškom. Brezplačne meritve in določanje dejavnikov tveganja, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Društvo za zdravje srca in ožilja Pomurja. oktober 2005 ZDRAVJE Zdravo srce - večja kakovost življenja prebivalcev Murske Sobote Projekt Društva za zdravje srca in ožilja Pomurja ruštvo za zdravje srca in ožilja Pomurja in Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota sta 4.10.2005 v sklopu projekta, ki ga sofinancira Mestna občina Murska Sobota, organizirala prikaz nordijske hoje. Kljub oblačnemu popoldnevu je park oživel. Na ploščadi pred gradom v Murski Soboti se je zbrala velika skupina udeležencev. V pričakovanju novega znanja so spoznali nordijsko hojo, kot eno izmed oblik gibalne aktivnosti, ki je primerna za vse generacije in skozi vso leto. Vodnik nordijske hoje je predstavil nekaj prednosti te oblike rekreacije in seveda tudi praktičen prikaz hoje. Nekateri udeleženci so že imeli informacije, nekateri so že utrjeni hodci in želijo običajno hojo spremeniti v nordijsko hojo in vzeti palice v roke, kar nekaj pa je prišlo s palicami, da izpopolnijo tehniko nordijske hoje. Skupina udeležencev delavnice je hote ali nehote za čas ustavila mimoidoče, ki so z zanimanjem usmerili pogled v "nordijce", ki so uživali in tudi oživeli murskosoboški park. Ema MESARIČ, dipl. med. sestra Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Glavni poudarek zdravemu načinu življenja avod za zdravstveno varstvo iz Murske Sobote je svojo dejavnost, v prvi vrsti prizadevanja za zdrav način življenja, predstavil tudi na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu. Letos so na sejmu pripravili program na temo Živimo zdravo, v okviru katerega so se zvrstile raznovrstne aktivnosti. Odlično so jih pripravili in izvedli skupaj s svojimi partnerji in gosti. Promocijo zdravega načina življenja in zdravega prehranjevanja s predstavitvijo večini že znane prehranske piramide, priprave zdravih jedi ter demonstracijo proizvodov za zdravo življenje priznanih slovenskih proizvajalcev, trgovskega centra, gostincev in društev žena iz lokalnega okolja si je z zanimanjem ogledalo veliko obiskovalcev. Ti niso bili navdušeni samo nad predstavitvijo samo, temveč tudi s pokušnjo pripravljenih jedi, sadja, zelenjave in še česa. Kot pravijo prizadevni delavci zavoda, pa ima velik pomen za zdrav način življenja tudi gibanje za zdravje. Tako so v času sejma pripravili še demonstracijo nordijske hoje kot relativno nove oblike gibanja, pa demonstracijo telesnih vaj in monitorjev, ki omogočajo merjenje srčne frekvence. Vzporedno z omenjenimi aktivnostmi je potekala tudi predstavitev knjig. Med njimi je bilo tudi zadnje delo njihove sodelavke prim. dr. Branislave Belovic Lahko jem. Obiskovalci so imeli priložnost, da si izmerijo holesterol v krvi, krvi tlak in se stehtajo. Predstavljena je bila tudi prva pomoč z demonstracijo oživljanja, od strokovnjakov z zdravstvenega področja pa je bilo mogoče dobiti tudi druge informacije s področja zdravstva, prehrane in telesnih aktivnosti. V okviru projekta Lokalna samooskrba je v nedeljo, ko si je sejem po podatkih organizatorja ogledalo kar 30 tisoč ljudi, potekala predstavitev lokalne oskrbe s sadjem in zelenjavo pomurskih pridelovalcev; sredi tedna pa je potekal še Eko dan s predstavitvijo eko produktov. Slovenska proslava ob dnevu osteoporoze rekmursko osteološko društvo Murska Sobota, ki mu predseduje Olga Farkaš, podpredsednica pa je Zdenka Podlunšek, je organizator letošnje osrednje slovenske proslave ob dnevu osteoporoze. Na to temo je bila v hotelu Diana, kjer se bo proslava odvijala 22. oktobra, tudi tiskovna konferenca, kjer so organizatorice prireditve novinarje seznanile z njenim potekom. Letošnje osrednje proslave se bo predvidoma udeležilo okoli 600 vabljenih iz 12 društev, ki štejejo 6000 članov. Srečanje v pomurskem središču naj bi bilo tudi priložnost za predstavitev pokrajine ob Muri. 29 Legendama prehranska piramida soboškega zavoda za zdravstveno varstvo z veliko žitaricami ter sadja in zelenjave v spodnjem oziroma temeljnem delu in zelo malo maščobami in olji v vrhnjem delu. KMETIJSTVO številka 46 Izvoz plemenskih telic v Bosno omurski govedorejci po zaslugi oddelka za živinorejo murskosoboškega zavoda KGZS ponovno izvajažo breje plemenske telice lisaste pasme v Bosno. Dejavnost, ki je dosegla svoj vrh sredi 80. let prejšnjega stoletja, ko je lastnika zamenjalo tudi do 1.200 kakovostnih plemenskih živali, se ponovno oživlja. Kot pravi Franc Šonaja, na zavodu vodja oddelka za živinorejo, so živali ponovno začeli izvažati junija leta 2003. Lani so jih ob pomoči izvoznika Moj ključ iz Ljubljane v devetih kontingentih prodali 246, letos pa v petih kontingentih že 162. V načrtu imajo izvoziti še od 60 do 90 živali samo iz pomurske regije. Kot pravi Šonaja, ki med rejami A kontrole sam vrši odbiro živali, se bo prejšnjim številkam skoraj nemogoče približati, saj se je stalež govedi v regiji prepolovil, prosta izbira znotraj čred pa je ob upoštevanju lastnega remonta vse manjša. Rejci dobijo za plemensko žival od 170 do 260 tisočakov, povečano za davek na dodano vrednost. Izvoz sofinancira tudi EU. SKS Rakičan in Panvita poslej skupaj den največjih slovenskih proizvajalcev hrane in kmetijska šola z dolgo tradicijo z roko v roki. Znana krilatica, da je uspešna samo tista družba ali institucija, ki se povezuje z okoljem, v katerem deluje, velja že vse od svojega delovanja tudi za Srednjo kmetijsko šolo (SKŠ) Rakičan. Pred leti je minilo že polnih 60 let od njene ustanovitve. Dobre stike s šolo pa je gojilo tudi tamkajšnje kmetijsko gospodarstvo, sosed s skupnega dvorišča. Zadnji dan nedavnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni sta oba partnerja na krajši slovesnosti na razstavnem prostoru Skupine Panvita že tako dobre odnose podkrepila s podpisom listine o medsebojnem sodelovanju. Kot sta dejala podpisnika - Blaž Miklavčič, predsednik uprave Skupine Panvita in Štefan Smodiš, ravnatelj SKŠ Rakičan, si na ta način oba partnerja prizadevata za svoj prispevek k učinkovitejšemu in hitrejšemu razvoju kmetijske proizvodnje, izobraževanju, raziskovanju, ekologiji in razvoju podeželja v pomurski regiji, kjer vsak na svojem področju že tako igra vidno vlogo. Sodelovanje pa bo v prvi vrsti temeljilo na izvedbi praktičnega pouka in strokovnih ogledov. O pomembnosti tovrstnega sodelovanja med gospodarstvom in izobraževalnimi inštitucijami v regiji je spregovoril tudi župan Mestne občine Murska Sobota, Anton Štihec. Kot je obljubil Miklavčič, bo Skupina Panvita oziroma v okviru le-te povezanih deset podjetij, med katerimi so tudi Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, Farma Nemščak, Tovarna močnih krmil Lipovci in druge, znotraj internega Izobraževalnega centra Skupine Panvita na področju izobraževanja omogočila prenos lastnega znanja na strokovnjake in dijake SKŠ Rakičan, pa tudi izvajanje praktičnega pouka v vseh svojih družbah. Ob slovesnem podpisu dogovora o sodelovanju je bilo še rečeno, da si bosta oba podpisnika prizadevala za ustanovitev regionalnega kmetijsko-živilskega tehnološkega centra, ki naj bi omogočil inventivno in inovativno delo ter pretok informacij in znanj. Na SKŠ Rakičan že deluje Eko-info raziskovalni center, katerega izsledke raziskav bo ponudil svojemu partnerju. Oba naj bi skupaj nastopala tudi na domačih in mednarodnih javnih razpisih. 30 Pomurski govedorejci so konec avgusta naenkrat z Zbirnega centra Murska Sobota izvozili kar 48 brejih plemenskih živali, kar je v enem kontingentu največ doslej. Član uprave Panvita mag. Dejan Židan, župan MO Murska Sobota Anton Štihec, ravnatelj SKŠ Rakičan Štefan Smodiš in direktor Panvite Blaž Miklavčič. oktober 2005 JAVNE OBJAVE Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota objavlja na podlagi 31. člena Splošnih pogojev poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/04) in sklepa Uprave Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota z dne 23.05.2005, naslednjo: JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine: I. -stavbno zemljišče, pare. št. 1178 in pare. št. 1179 skupne površine 1114,00 m2, k.o. Veščica, ki v naravi predstavlja dotrajano stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem na naslovu Veščica 8, za izklicno ceno 3.996.000,00 SIT. Izklicna cena ne vključuje davka na promet nepremičnin po stopnji 2 %. II. 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki morajo pred začetkom javne dražbe predložiti komisiji naslednje dokumente: - fotokopijo osebnega dokumenta in davčno številko za fizične osebe ali izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki ne sme biti starejši od 30 dni, - potrdilo o plačilu kavcije v višini 10 % od izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili, vplačano na transakcijski račun Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota štev. 0128-6000000127, z navedbo "Plačilo kavcije za javno dražbo nepremičnine", - zastopniki fizičnih in pravnih oseb morajo predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje na javni dražbi. 2. Najnižji znesek, za katerega dražitelj viša ceno, je za nepremičnine 100.000,00 SIT. 3. Na javni dražbi uspe dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno za nepremičnino, ki je predmet dražbe. 4. Uspešni dražitelj je dolžan v 30 dneh po javni dražbi skleniti kupoprodajno pogodbo in kupnino poravnati v 8 dneh od podpisa pogodbe. Plačilo celotne kupnine v določenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe. 5. Vplačana kavcija se kupcu vračuna v kupnino, neuspelemu dražitelju pa vrne brezobrestno v 8 dneh po izvedeni dražbi. Če uspeli dražitelj odstopi od pridobitve nepremičnine in ne sklene pogodbe, zapade vplačana kavcija v korist Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota. 6. Prodaja nepremičnine se izvede po načelu "videno - kupljeno". 7. V izklicni ceni niso vključene davščine, stroški pogodbe in zemljiškoknjižnega urejanja, ki jih plača kupec. 8. Javni stanovanjske sklad Mestne občine Murska Sobota lahko na podlagi tega razpisa postopek prodaje ustavi do sklenitve pravnega posla. 9. Javna dražba bo v ponedeljek dne 07.11.2005 ob 12,00 uri v sejni sobi urada župana Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2 (I.nadstropje). 10. Pojasnila v zvezi z javno dražbo in o nepremičninah lahko dobijo interesenti na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, vhod III., 2. nadstropje, soba št. 16 ali po telefonu 02/525 16 26, 525 16 27. Številka: 46502-0002/2005 V Murski Soboti, dne 05.10.2005 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota Na podlagi 67. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003) Mestna občina Murska Sobota JAVNO POZIVA občane Mestne občine Murska Sobota in zainteresirano javnost, da podajo pobude in predloge za razširitev razvojnih območij ter za bodoče prostorsko načrtovanje na območju Mestne občine Murska Sobota V začetku priprave so povsem novi prostorski akti, ki jih predpisuje Zakon o urejanju prostora. Novi prostorski akti so vsebinsko, strokovno in 31 JAVNE OBJAVE številka 46 organizacijsko zelo zahtevni, zato vabimo k sodelovanju že pred pripravo čim širši krog javnosti, da s svojimi predlogi in pobudami pripomorejo k kvalitetnejši pripravi strokovnih podlag, ki so obvezna podlaga za Strategijo prostorskega razvoja Mestne občine Murska Sobota. Občani in zainteresirana javnost lahko podajo pisne pobude in predloge na naslov Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota. Rok za oddajo pobud in predlogov je 30. november 2005. Občani in zainteresirana javnost bodo kasneje lahko podali pripombe in pobude še v času javne razgrnitve in na javnih obravnavah. Javni poziv je objavljen tudi na spletnih straneh: /www.murska-sobota.si/ Določbe sedanjega veljavnega planskega akta za Mestno občino Murska Sobota, si je možno ogledati tudi na spletnih straneh, kjer je prikazan geografski informacijski sistem Mestne občine Murska Sobota: http://gis.kaliopa.si/obcinamurskasobota Vljudno vabljeni! Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, objavlja na podlagi 21. člena Splošnih pogojev poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/04) naslednji RAZPIS ZA NAKUP STANOVANJ Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota nakupuje stanovanja v mestni občini Murska Sobota in okolici. Prednost imajo ponudniki, ki prodajajo cenejša stanovanja v starejših stavbah. Pogoj za nakup stanovanja je, da je stanovanje prazno in vseljivo. V ponudbi za prodajo stanovanja je potrebno navesti podatke o stanovanju in priložiti dokazilo o lastništvu. Ponudbe z ustreznimi dokazili naj interesenti prinesejo ali pošljejo na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, do vključno 28.10.2005 v kuvertah s pripisom "PONUDBA - NE ODPIRAJ - NAKUP STANOVANJA". Številka: 36003-0009/2005 Datum : 14.10.2005 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota ZEMELJSKI PLIN - MODRA ENERGIJA NAŠE PRIHODNOSTI Priljubljenost zemeljskega plina v široki potrošnji in v industriji v svetu in tudi v Sloveniji iz leta v leto narašča. Zemeljski plin je zaradi ekoloških prednosti, varnosti, enostavnosti uporabe, zanesljivosti dobave ter navsezadnje ekonomičnosti eden bolj cenjenih in uporabljenih energentov za ogrevanje oz. proizvajanje toplote v vseh večjih mestnih središčih. Tudi v Murski Soboti. Mestni plinovodi d.o.o., Koper smo koncesionar za dejavnost distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Murska Sobota od leta 1998. Danes znaša dolžina distribucijskega omrežja za zemeljski plin 95 km in pokriva center Murske Sobote, Bakovce, Černelavce, Krog, Kupšince, Nemčavce, Polano, Rakičan in Veščico. Pri odločanju za način oskrbe z energijo je cena energenta gotovo zelo pomemben dejavnik. Vendar pa je cenovna primerjava med energenti možna le s primerjanjem pridobljene koristne energije na enoto cene, kar pomeni, da je pomembnih precej več podatkov kot le prodajna cena energenta. Na stroškovno ugodno porabo energije pa poleg tega bistveno vpliva še kombinacija drugih dejavnikov, kot so ustrezna izolacija zgradbe, uporaba napredne ogrevalne tehnike, smotrna raba energije, ipd... navsezadnje pa tudi strošek transporta drugih energentov ter njihovega skladiščenja. V primeru zemeljskega plina le-ti odpadejo. 32 oktober 2005 JAVNE OBJAVE Na gibanje maloprodajne cene zemeljskega plina v MO Murska Sobota najbolj vpliva sprememba nabavne cene zemeljskega plina. Le-ta se oblikuje na podlagi tečaja USD in devetmesečnega povprečja cen surove nafte in naftnih derivatov na mednarodnih trgih za nazaj, zato se jim prilagaja z določenim zamikom. Trenutno veljavna maloprodajna cena zemeljskega plina (veljavnost od 1.10.2005) v MO Murska Sobota je sledeča (navedene cene vsebujejo vse davke in takse): - 99,94 SIT/m3 na tistem delu distribucijskega omrežja, ki je v uporabi manj kot dve leti - 107,00 SIT/m3 na tistem delu distribicijskega omrežja, ki je v uporabi dve leti in več. Spodnja tabela prikazuje primerjavo cene 1 kWh pridobljene z zemeljskim plinom in cene 1 kWh pridobljene z ekstra lahkim kurilnim oljem ob upoštevanju ustreznih kurilnih vrednosti omenjenih energentov. Že na prvi pogled ugotovimo, da je bila cena 1 kWh pridobljene z zemeljskim plinom skozi celotno obdobje nižja, in sicer za približno 30%. Naj omenimo, da pri izračunu nismo upoštevali stroškov transporta za KOEL. V tem primeru bi bilo cenovno razmerje še bolj ugodno v korist zemeljskega plina. Kako se je pri uporabnikih, ki že dlje časa uporabljajo zemeljski plin, le-ta izkazal? Rezultati pred časom izvedene ankete o zadovoljstvu uporabnikov zemeljskega plina, ki so ga uporabljali že vsaj tri leta, kažejo, da je velika večina (kar 98%!) uporabnikov zadovoljnih oz. zelo zadovoljnih. Kot ste videli ne brez razloga! Več informacij o zemeljskem plinu, možnostih priključevanja, ipd. lahko pridobite tudi na našem spletnem mestu: www.mestni-plinovodi.si, morebitna vprašanja pa lahko zastavite tudi po e-pošti na info@mestni-plinovodi.si Strankam smo na razpolago v Poslovni enoti Mestnih plinovodov d.o.o. v Murski Soboti, Slomškova 33, v času uradnih ur, ki so v pon., sre., pet.: 11:00-12:00 in ob sredah tudi 16:00-17:00. Telefon je 02 5214 360 oz. 041 768 729. Kontaktna oseba je g.Miran Rantaša. Grafična Enota Rabe Kmetijskih zemljišč Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v sodelovanju z inštitucijami in javnimi službami (Kmetijsko gozdarska zbornica, upravne enote, Geodetska uprava, Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč in Zavod za gozdove Slovenije) izvaja vzpostavitev sistema grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev - GERK. Usklajeni GERK-i postanejo sestavni del registra kmetijskih gospodarstev ter v zbirkah podatkov MKGP nadomestijo parcele zemljiškega katastra. GERK-i bodo že v letu 2006 nujno potrebni za uveljavljanje subvencij. Vsi zahtevki na površino zemljišč morajo, v skladu z zakonodajo EU, temeljiti na grafično izrisanem dejanskem stanju v naravi. Neodzivanje nosilcev na vabilo ovira uspešno izvedbo vnosa GERK-ov. Do sedaj se vabilu neopravičeno ni odzvalo prek 3.000 nosilcev, kar predstavlja skoraj 10 % kmetijskih gospodarstev, ki že imajo zaključen vnos GERK-ov. Čas za prvi vnos GERK-ov je strogo odmerjen, zato bodo tisti nosilci, ki se neopravičeno ne bodo odzvali vabilu, lahko začeli z vnosom GERK-ov šele, ko ga bodo zaključili vsi ostali nosilci oziroma v fazi usklajevanja GERK-ov. Zato ponovno opozarjamo vse nosilce kmetijskih gospodarstev, da se vabilom dosledno odzovejo. Vlaganje zahtevkov za subvencije bo možno le za predhodno usklajene GERK-e! Pravilen vnos GERK-ov: pri pregledu do sedaj vnesenih GERK-ov na Ministrstvu ugotavljamo, da se nosilci in strokovni sodelavci pri vnosu GERK-ov še vedno preveč opirajo na katastrske meje. Pravilno se GERK-e riše glede na stanje v naravi, kot je razvidno iz letalskih posnetkov. Pri tem je treba upoštevati tudi vse spremembe, ki na teh posnetkih niso vidne in so nastale kasneje. Z digitalnim katastrskim načrtom si pomagamo le izjemoma, kadar iz posnetka in drugih podatkov ni mogoče ugotoviti dejanskih mej. Nosilce še posebej opozarjamo, da je treba izločiti tudi vse površine, ki niso v uporabi (zaraščanje, stavbišča ...). Metka Barbarič KGZS-zavod MS 33 številka 46 Upokojenci na kolesarskem izletu Udeležili smo se kolesarjenja ob dnevu brez avtomobila. Čeprav je rosilo, smo se pogumno podali na pot. Prej pa smo se tudi slikali z gospodom županom. Kolesarska sekcija Društva upokojencev Murska Sobota praznuje letos 25 let obstoja. Leta 1980 je sekcijo ustanovil gospod Ivan Ferbežar, sedaj pa jo zelo prizadevno vodi gospod Anton Pučko. Naša sekcija šteje do 40 članov. Vozimo vsak ponedeljek. Udeležujemo se tudi maratonov. Ob tej priložnosti smo se po kolesarjenju, 29. 9. 2005, zbrali pri Ribiškem pikniku. V kratkem programu smo zapeli prav vsi, ob spremni besedi pa smo se še nasmejali. Za dolgoletno kolesarjenje so priznanja dobili: Ivan Ferbežar, Anton Filipič, Adolf Topolovec in Erika Hertl. Praznovanja so se udeležili tudi člani kolesarske sekcije DU Krog in Kolesarske sekcije DU Tišina. Elizabeta RUŽA ROZMAN BESEDA UREDNICE Spoštovane bralke in bralci, pred vami je jesenska številka Soboških novin, v kateri ne pišemo o ptičji gripi, ki očitno prihaja tudi v Evropo, niti reformah slovenske vlade, ampak vas seznanjamo z dogajanjem v Mestni občini Murska Sobota. Severni del mesta je veliko gradbišče in upamo, da bo nova industrijska cona v bodoče mesto novih zaposlitev, če jih bo že v Muri z leti manj. Sicer pa ji je ob jubileju - 80 letnic, zahvalo in najboljše želje izrekel župan Anton Štihec, ki ima tudi tokrat svoj kotiček. V poročilu z oktobrskega zasedanja mestnega sveta izpostavljamo ključne številke rebalansa letošnjega proračuna, ki se je zmanjšal za 1,7 odstotka, kar pomeni, da znaša 98,3 odstotka spomladi sprejetega proračuna v višini 3,76 milijarde tolarjev. Navajamo pobude in vprašanja mestnih svetnikov ter županove odgovore. Tudi v tej številki je nekaj uradnih objav, predvsem pa veliko zapisov in fotografij. Med njimi so najbolj aktualne tiste s tradicionalnega Trezinega senja, v foto kroniki pa časovno nekoliko bolj odmaknjene in vezane na čas od izdaje poletne številke občinskega glasila, do izida te, oktobrske. Čas dolgih večerov, ki je pred nami, je kot nalašč za posedanje pred malimi ekrani in prebiranje časopisov. Upam, da boste tudi v tej številki našli kakšno informacijo, ki vam bo dobrodošla. In se opogumili ter tudi sami kaj zapisali ali povprašali ter dobili izčrpen odgovor. Ali pa se, kot doslej, zadovoljili s tistim, kar vam ponujamo v branje v občinskem glasilu. Pred bližajočim se praznikom mrtvih opozarjamo tudi na članek z naslovom Blizu v težkem času. Vam, dragi bralci pa želim predvsem dobrih. Brigita BAVČAR Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET Ustanovitelj je MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Izdajateljski odbor: Anton ŠTIHEC, Ernest EBENŠPANGER, Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Jožef RECEK,. Alojzij ROUS, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Franc WEINDORFER Naslovnica: Dominik ŠTEINER Odgovorna urednica: Brigita BAVČAR Jezikovni pregled: Bea Baboš LOGAR Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR Murska Sobota Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 34 oktober 2005 FOTOKRONIKA ZVONKO BOGDAN IN TAMBURAŠKI ORKESTER JANIKE BALAŽA NAVDUŠILA Vrhunec kulturne izmenjave med klubom PAC iz Murske Sobote in Novim Sadom je bil nedvomno koncert Zvonka Bogdana, v Somborju rojenega kralja pesmi panonske ravnice, in tamburaškega orkestra Janike Balaža. Dvorana kina Park je bila zapolnjena do zadnjega kotička, vzdušje na več kot dve uri trajajočem koncertu pa izjemno. Po sklepni pesmi je stoje in marsikateri obiskovalec tudi z vlažnimi očmi, izrazil navdušenje nad priletnim avtorjem starega Fijakerja, Osam tamburaša s Petrovaradina, Dunje in drugih pesmi na ganljivem koncertu. Brigita BAVČAR 35 T R E Z I N O S E N J E V S L I K I I N B E S E D I Murska Sobota je bila minulo soboto prizorišče tradicionalnega Trejzinega senja. Organizator soboških sejmov je Komunala, gostincev je bilo na oktobrskem sejmu devet, razstavIjalcev pa okoli 350. Največ je bilo prodaje tekstila in suhe robe, kar nekaj pa tudi ponudnikov domače obrti; prevladovali so lectarji. Letos so se jim prvič pridružili tudi prodajalci iz sosednje Madžarske, s ponudbo lončarskih in rezbarskih izdelkov ter pletenimi košarami. Sejemsko dogajanje je popestril Treznin vlak, ki je vozil po območju mestne občine in v bližnja naselja. Ob urejanju severne industrijske cone in napovedani umestitvi ekonomske šole ob Noršinski cesti ter novega nakupovalnega centra ob zahodni vpadnici v Černelavcih, je morda predhodnica primestnega avtobusa, ki bo povezoval mesto z okolico. Predvsem pa vozil tiste meščane in ostale prebivalce mestne občine, ki ne premorejo jeklenih konjičkov ali pa jih v mestnem središču nimajo kje parkirati. Pripišimo še, da tokrat sejem ni bil tako živ, kot bi bil na delovnik v tednu in ne bi sovpadal s trgatvami v sončnem sobotnem dnevu. Je pa bilo lepo jesensko vreme, pred napovedano ohladitvijo v drugi polovici oktobra, naklonjeno tako prodajalcem kot obiskovalcem tradicionalne soboške prireditve. Tradicionalnemu Trejzinemu bo 6. decembra sledilo Miklošovo senje. fotografije: Tanja ZRINSKI