POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VEČERNIK
1 Leto XIV. j Štev. 198	TELEFON UREPNISTVA: 25—67 U ° R A V E? 25-61 In 28-67 1 "«3!	Maribor, ponedeljek 2. septembra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preieman * aprarl ell po oosu M din. DostavHen n* do« 16 din. tnHna 30 din. p o8 t N f Čekovni računi imo#	Cena 1 din I««* |
Teden srditih letalskih napadov
Ob koncu preteklega tedna so bili tako z nemške kakor z angleške strani izvršeni najhujif
letalski napadi, katerih glavni cilj sta postala London in Berlin
WASH1N0T0N, 2. «p«^ra. ASS. P,e*. Po W poro«,,, „ A^ijc podrobnosti 0 napad|h nB 'Anglijo
In iz Nemčije, so dosegli nemški letalski napadi na Anglijo koncem preteklega tedna svoj naj višji višek v vsem zadnjem mesecu, odkar se ti napadi stalno ponavljajo. Pretekli teden je pa bil značilen tudi po tem, da so pričela nemška letala direktno napadati London, angleška pa Berlin, na katerega so v štirih nočeh metala bombe. Zdi se, da je sedaj pri vseh poletih glavni nemški cilj London, angleški pa Berlin in da se bodo H napadi v prihodnjih dneh še stopnjevali.
Nemške letalske akcije nad Anglijo
BERLIN, 2. sept. DNB, Nemško vrhovno vojno poveljstvo jc izdalo včeraj sledeče uradno poročilo:
Neka podmornica je potopila moderno angleško 15.000tonsko pomožno križarko »Dunvegan Castle«. S tem uspehom je uspelo nemškim podmornicam v zadnjih treh dneh potopiti nad 100.000 brutto-registrskih ton sovražnega ladijskega prostora. Dne 31. avg. in v noči na 1. sept. so naša bojna in lovska letala ponovno nenadno napadla Veliko Britanijo. Bombardirana so bila letališča v grofijah Kenki In Essexa, pristan!ške naprave in doki ob ustju Temze in v Liverpoolu ter tovarne oboroževalne in letalske industrije J srednji Angliji, številni požari so pričali O velikem učinku teh napadov, Pri tem so se razvile tudi hude letalske borbe, pri katerih Je bilo sestreljenih 116 sovražnih letal. Miniranje angleških luk se je nadaljevalo. V noči na 1. september so angle-
ška letala znova prodrla nad Porurje In proti Berlinu in so na več krajih vrgla bombe, ki pa so povzročile le prav neznatno gmotno škodo. Nikjer niso bili zadeti vojaški objekti. Naše protiletalsko topništvo je z intenzivnim obrambnim ognjem zadržalo sovražna letala, ki so napadla Berlin, da niso mogla bombardirati mestnega področja. Nekaj bomb je padlo izven mesta na nezazidani teren. Skupno je sovražnik včeraj Izgubil 133 letal. Izmed teh je bilo 116 sestreljenih v letalskih spopadih, 3 je sestrelilo protiletalsko topništvo, 14 pa jih je bilo uničenih na letališčih. Nadalje je uspelo uničiti 74 zapornih balonov. 32 nemških letal »e ni vrnilo na svoja oporišča,
BERLIN, 2. sept. DNB. V toku včerajšnjega dneva so bili poslani ponovno močni oddelki nemških letalskih enot proti Angliji.
Zadnje angleško uradno poročilo
LONDON, 2. sept. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo: »Čeprav so bili •tekom pravkar pretekle noči sovražni poleti nad Anglijo pogosti, je vendar povzročena škoda razmeroma majhna. Glavni napadi so veljali Bristolskemu prelivu in Wa-lesu. Vržene so bile vlsokoeksplozivne bombe in je nastala .v nekem južnoangle-
škem mestu precejšnja škoda. Bilo je precej ranjenih In nekaj mrtvih. Sicer so padale bombe izolirano.« Poprejšnji komunike je javil, da je bilo tekom včerajšnjega dneva sestreljeno nad Anglijo 25 nemških ter 15 angleških letal, vendar pa, da so se rešili vsi angleški piloti, razen 5.
LONDON, 2. septembra. Reuter. London je imel danes ponoči mirno noč in ni bil dan noben znak za alarm, šele davi proti jutru je bil dan znak za alarm. — Včeraj je bilo nad Anglijo le nekaj posameznih sovražnih letal, ki se jim je po* srečtto prebiti se skozi zapore. Toda tudi ta so naletela na velik odpor s tal hi so bila končno pregnana. Pri tem Je padlo nekaj bomb na neko jugozahodno mesto in je bilo poškodovanih nekaj zgradb in neka cesta. Neko letalo je vrglo 3 bombe v bližino nekega severovzhodnega mesta; padle pa so na obalo oziroma v morje. — Nekaj vžigalnih bomb je padlo na kraje v južni Angliji ter v Walesu. Včeraj podnevi sta bila dva glavna poskusa sovražnih
letal prebiti se skozi zračno zaporo in priti nad London in v notranjost Anglije. Vnele so se letalske bitke nad Kentom, Surreyem ju Essexom, v teku katerih je bilo sestreljenih 25 nemških etal. Lastne izgube znašajo 15 lovcev, od česar Je se 10 pilotov rešilo. Nekaterim bombnikom se je posrečilo priti nad ustje Temze, kjer so vrgli nekaj bomb in je bila poškodovana neka železniška proga. Samo pri tem poskusu predora je bilo sestreljenih 11 nemških letal. Drugi poakus predora )e ba včeraj zgodaj popoldne In Je nekaj letal prispelo do Croydona, kjer je bilo vrženih nekaj bomb brez posebne škode. Angleški lovci so nato letala pregnati.
Angleški napadi na Berlin in Nemčijo
LONDON, 2. septembra. CBC. Dasi Se n! uradnih komunikejev, poročajo vendar novinske agencije, da Je bil izvršen danes ponoči 2uml angleški bombni napad na nemško daljnostrelno topništvo ob Kanalu. Tako poročajo očivicfci, da so včeraj zvečer opazili mnogoštevilne eskadrilje angleških bombnikov, ka/ko so preleteli Rokavsfk! preliv, nakar so se na francoski obali pojavili refleksi svetilnih padal, nemških žarometov, zublji topov in žareče eksplozije bomb. Vse to ja trajalo nad 2 uri in je bilo, kakor pripoveduje očividec, »lepše kakor umetni ogenj raket«, le da je bil rajši tostran Kanala, kakor onostran. Nadalje javljajo novinske agencije, da je imel nocoj Berlin enourni zračni napad. Nevtralni poročevalci poročajo davi, da so iz centra opazili ognjene zublje v severozahodnem delu Berlina, dočim Nemci javljajo, da v področju samega Berlina ni bila vržena nobena bom ba. Pravtako javljajo novinske agencije,
napad na severno Italijo.
LONDON, 2. septembra. Reuter. — »Baseler Nachrichten« javljajo, da so letala RAF v petek ponoči bombardirala vojaške objekte v Berlinu, zlasti elektrarne, ki da je neka botrtba padla pred uredništvo nekega znanega lista. Dalje so bili bombardirani okraji Berlina: Spandau, Neuheim ter Siemens*tadt. Prav tako poročajo španski listi, da sta bila bombardirana Siemensstadt ter Spandau, kjer so nastale eksplozije »kakor da bi prišel konec sveta«. Dalje so bfli bombardirani objekti elektrarn, letalske tovarne -in letališča. Napad je prišel popolnoma nepričakovano, ker je bilo slabo vreme. Nadalje so padle tempirane bombe blizu postaj podzemeljske železnice in so ameriški listi javili, da je bil ustavljen ves promet na Vyerlinskih podzemskih železnicah. — Končno so bili bombardirani doki v Em* denu, dalje Kdln, Ham, bencinski rezervoarji v Rotterdamu ter Cap Gris Nez. —
da so angleška letala nocoj ponovila svoj Dve angleški letali se nista vrnili.
Letalske izgube v prvem letu vojne
Take Nemci kakor Angleži so objavili za prve obletnice vojne podatke o tvojih lastnih In sovrainih izgubah — Med obojimi podatki so velike diference
BERLIN, 2. sept. DNB. Statistika uspehov in izgub nemškega letalstva v prvem letu vojne daje najlepšo sliko o premoči modernega načina vojskovaaija. Po tej statistiki so izvršila nemška letala okoli 3500 poletov, in to v 220 dneh. V tem času so odvrgla okoli 5 milijonov bomb v skupni teži nad 75.000 ton. Potopljenih je bilo nad 500 sovražnih vojnih, trgovskih in transportnih ladij s skup no tonažo nad 2 milijona ton, poškodovanih pa nadaljnjih 700 ladij s skupno tonažo 3.5 milijona ton. V teku prvega vojnega leta Je bito uničenih 1050 nemških letal, v istem času pa so Nemci uničili »koli 3100 sovražnih letal v bojih v zraku, 3850 pa s protiletalskimi topovi in na tleh. Na ta način znašajo skupne izgube sovražnikov doslej okoli 7000 letal. Nemška lovska in bojna letala so unlčHa nad Anglijo 155 zapornih balonov. Nemško Protiletalsko topništvo Je uničilo več ko 400 tankov, potopilo 10 sovražnih vojnih In trgovskih ladij, poškodovalo pa 30 ladij. Dve nemški lovski eskadrilji sta dosegli vsekakor rekord, ki znaša okoli 300 uničenih sovražnih letal. Sedem nem škili letalcev je uničilo več ko 20 sovražnih letal. Deset nemških pilotov je preletelo v tem času nad 10 milijonov k™' t. j. vsak nad en milijon.
LONDON. 2. sept. Reuter. Sinoči je
objavilo letalsko ministrstvo uradne številke o izgubi angleških letal v prvem leto nove vojne in prav tako tudi številke nemških sestreljenih letal. Po teh podatkih Je izgubila: nad Francijo, Holandijo in Belgijo v tem času Nemčija 2.378 letal, Anglija pa 459; nad Anglijo: Nemčija 1409 letal, Anglija 315; nad Nemčijo: Nemčija 27 letal, AngHla 154; nad Severnim morjem: Nemčija 22, Anglija 23; nad Skandinavijo: Nemčija 78
letal, Anglija 67, Skupno je torej v prav* kar preteklem letu Nemčija utrpela izgubo 3.914 letal, AngHJa pa 1.009. K nemškim izgubam niso vštete nemške Izgube nad Poljsko. Po poljskih podatkih Je znašala ta izguba okoli 300 nemških letal Ministrski predsednik Churchill je poslal ob prvi obletnici vojne čestitko angleškemu letalskemu poveljstvu, v kateri je dejal, da angleško letalstvo »trga sovražnemu letalstvu premoč v zraku postopo-
ma in z velikimi napori, zato pa nič manj
stalno.«
LONDON, 2. septembra. Reuter. Sinoči je moskovski radio v svojem običajnem poljudnem predavanju ruskem« narodu podajal tudi bilanco dosedanje vojne. Citiral je mnenje ameriških listov, zlasti ono »New York Herald Tribune«, ki je ob obletnici zapisala, da s« doslej še ničesar ni zgodilo, kar bi kazalo na to, da bi bilo mogoče Anglijo premagati, ter mnenje dopisnika *New York Timesa«, Baldwina, ki je zapisal, da za visi uspeh Nemčije od uničenja angleškega letalstva in brodovja, kar se pa dosjel še ni zgodilo In da tudi ni znakov, da bi se to zgodilo že v doglednem času.
Nova podonavska komisija
LONDON, 2. septembra. 1940. Reuter. Vse podonavske države so, po včerajšnjem poročilu z Dunaja, prejele vabilo, da v bližnjih dneh pošljejo svoja zastopstva na Dunaj, kier se bo ustanovila nova mednarodna-podonavska komisija, ki ne bo imela ničesar skupnega z medna-
rodno podonavsko komisijo, kakor Je bi la ustanovljena po versalllesid pogodbi. Kakor znano sta bili v dosedanji podonavski komisiji zastopani m. dr. tudi Vel Britanija in Francija. 8 priključitvijo Besarabije Je postala podonavska džava tudi' SovJ. unija.
Torpediran parnik z angleško deco
LONDON, 2. septembra. Reuter. V pe. tek je na Atlantiku neka nemška podmornica torpedirala neki angleški parnik, ki je vozil 320 otrok v Kanado. Včeraj so vse otroke pripeljali nazaj v neko sever, no-angfegko pristanišče. Glede podrob-
nosti navajajo, da je bil parnik dvakrat torpediran. Otroke, ki $o pokadi sijajno disciplino, ker so se že preje vadili v ukrcavanju v rešilne čolne, go kar v pid. žamah spravili v rešilne čolne. N&aterl so rešili tudi igrače. Ko j« bil četrti rešil-
ni čoln z otroki že v morju, je izgledalo, da bo mogoče ladjo še rešiti. Toaa nasia-la je še tretja eksplozija, nakar so vse otroke spravili v rešilne čolne. Otroke so kmalu našle na pomoč poklicane vojne ladje, vendar pa je nekaj čolnov še blo. dilo po razburkanem morju in so otroci trpeli zaradi morske bolezni, predvsem pa zaradi pomanjkanja vode, dokler jih niso končno rešili. V Angliji je ta vest prvo razumljivo razburjene kmalu pomirila, v Kanadi pa je dal izraza ogorčenju kanadski ministrski predsednik Mackenzie King in prav tako tudi kanadski mornariški minister, ki je podčrtal otvi.itck hvaležnosti, da so vsi otroci rešeni. Današnji londonski listi prinašajo sirke rešenih otrok ob priliki njihove vrnitve. Ubit je bil samo neki mornar.
Romunija po dunajski razsodbi
V Romuniji se pojavlja vedno večji odpor proti izročitvi severnega dela Transilvanije Ma<
džarski — Vlada pa je že odredila pričetek izpraznitve
rmutske delegacije na dunajskih pogaja- stih. Poleg tega je naloga te komisije do njih, Pop, je pa dejal, da romunska de- ločiti tudi vse modaiitete glede umika legacija na Dunaju sploh ni prišla do be- romunske vojske in zasedbe odstopljene'
BUKAREŠTA, 2. sept. Ass. Press. Po soglasni sodbi je položaj v Romuniji skrajno napet, zlasti glede razpoloženja romunske javnosti, ki se nikakor ne more pomiriti z žrtvijo, ki je bila Romuniji naložena z dunajsko razsodbo. Povsod se kažejo znaki odpora proti vladi, ki je razsodbo sprejela. Vlada sama stalno zaseda in išče izhoda iz nastalega položaja. Vlada skuša javnost pomiriti z dokazovanjem, da je bila primorana postopati tako, kakor je postopala, In da ji zlasti zaradi sovjetske nevarnosti ni ostal noben izhod Iz te zagate. Trenutno vendar še n! mogoče prerokovati, ali se bo vladi posrečilo obvladati nastali položaj. Posebno nevaren je ta položaj v ozemlju, ki ga mora Romunija odstopiti Madžarski. Tam se zbirajo vojaki in kmetje v čete, ki izjavljajo, da se bodo izročitvi uprle in branile svojo zemljo do zadnjega. Ponekod kopljejo tudi strelske jarke. Istočasno se čuti po vsej Romuniji močno gibanje ekstremistov, zlasti levih.
NEMIRI IN DEMONSTRACIJE BUKAREŠTA, 2. septembra. Ass. Pr. Vkljub zagotovilom romunskega zunan. ministra, da So nove meje Romunije za-garantirane po osovinskih velesilah, so se včeraj po vsej Romuniji demonstracije in nemiri nadaljevali v taki meri, da je moral notranji minister izdati oklic, po katerem se bo najstrožje postopalo proti vsem onim, ki ljudsko razpoloženje zlorabljajo. Demonstracije je pričela vse-učiliška mladina v Bukarešti, kjer je bilo poslano na ulice vojaštvo. Ogromne demonstracije so bHe tudi zlasti v Severni Transilvaniji, posebno v Kkižu ter Bra-šovu. Voditelj transilvanskih Romunov Maniu je poslal vodji rajha ter duceu brzojavki, v katerih razlaga, da ljudstvo odklanja sklep dunajske konference, lakaj nato je odpotoval v K*už. Vodja k>-
sede, ker je bila tam samo opazovalec.
Ne glede na vse to nerazpoloženje širokih romunskih množic pa so včeraj popol dne romunsko čete že pričele evakuacijo severne Transilvanije.
GOVOR VALERJA POPA BUKAREŠTA, 2. sept. Rador. Opolno-močeni minister Valer Pop, delegat romunske: komisije pri pogajanjih in pri razsodbi na Dunaju, je imel sinoči po radiu govor, v katerem je orisal dogodke preteklega tedna. Ko je orisal delo konference in stališče romunske delegacije, ki je odklonila pretirane madžarske zahteve glede Transilvanije, je Valet Pop dejail, da se je Romunija kljub temu izrazila pripravljeno preučiti etnični problem madžarskega in romunskega prebivalstva, ki naj bi se rešil tako, da ne bi prevladalo načelo teritorija brez ozira na etnični položaj. Dalje je Valer Pop govoril o dunajski razsodbi in dejal, da romunska delegacija na Dunaju ni mogla v celoti uveljaviti tezo Romunije in je bHa zaradi tega postavljena pred alternativo, da sprejme ali ne sprejme sklep razsodbe, in to brez vsakih pogojev. Ob koncu svojega govora je Pop pozval romunski narod, naj se loti takoj obnovitvenega dela pod okriljem širokih in stvarnih nemško-italijanskih garancij v pogledu nedotakljivosti romunskega državnega ozemlja. Prav tako naj se romunski narod zbere složno tudi okoli kralja, simbola Romunije.
RAZMEJITVENA KOMISIJA BUDIMPEŠTA, 2. sept. ZPV. Mad-žarsko-romuniska razmejitvena komisija se je formirala že včeraj popoldne. Naloga komisije je določiti novo mejo med Romunijo in Madžarsko tudi v podrobno
Boji med Italijani in Angleži
RIM, 2. sept. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Skupine naših letal so bombardirale na vzhodnem Sredozemskem morju sovražni konvoj, ki ga je spremljalo nekaj vojnih ladij. Neka ladja je bila zadeta in močno poškodovana. Naše kolonijske čete so zavzele Buno, važno križišče karavanskih cest v Keniji, 90 km daleč od Mojale. Sovražna letala so napadla razne kraje v Cirenaiki, kjer je bilo skupno ubitih 7, ranjenih pa 8 Italijanov in domačinov, ter v Vzhodni Afri-
ki, kjer so bili ubiti 3, ranjenih pa 5 italijanskih vojakov in domačinov. Gmotna škoda je neznatna. Sovražna letala so napadla tudi letališče v Cagliariju. Z bombami so zadela in poškodovala vogal poveljniškega poslopja in dve letali na vzletišču. Na letališču ni bilo ne mrtvih ne ranjenih.
KAHIRA, 2. sept. Egiptska uradna agencija. Letala RAF so bombardirala 7 letališč v Libiji, pomorsko oporišče Tobruk in El-Gasalla. Vsa letala so se vrnila, vkljub italijanskim lovcem.
Nagle priprave USA na ;
AVASIIINGTON, 2. sept. NBC. Obrambni svet pri vojnem ministrstvu USA je včeraj objavil, da se ameriška vojna industrija, z velikanskimi koraki bliža stanju, ki bo krilo vse vojne potrebe v primeru sile. Velikanski napredek je zaznamovali posebno v pospešeni graditvi tovarn vojno industrije. Ob koncu tekočega leta se bo povišala letalska produkcija za 50°/o na-
pram današnjemu stanju. Silno sc kopičijo zaloge za vojno važnih surovin. Tako je vsktadiščenih žc 416.000 ton kavčuka. Prav. tako tudi žc 75% količine mangana, kolikor bi ga USA takoj potrebovale ob eventualnem izbruhu vojne. Nabave pa sc vršijo v vedno večjem tempu dalje, da bi bilo v primeru potrebe vse pri roki.
V Sofiji postajajo že nestrpni
SOFIJA, 2. sept. ZPV. V bolgarskih listih sc opaža neka nervoznost zaradi dolgega trajanja pogajanj med Romunijo In Bolgarijo o vprašanju odstopltve južne Dobrudže. Listi naglašajo, da je treba pogajanja pospešiti in izročiti južno Do-brudžo Bolgariji Istočasno, kakor bo odstopljen severnozahodnl del Transilvanije Madžarski. V nasprotnem primeru naj Bolgarija zahteva razsodbo. V zvezi s tem se
zdi, da bo nadaljnje delovanje konference v Craiovi sedaj pospešeno in v kratkem končano. Pogodba sama je baje v glavnem že sestavljena in Je treba določiti samo še neke nevažne podrobnosti, nakar bo podpisana po obeh delegacijah, romunski in bolgarski, kar se bo na vsak način zgodilo še tekom tega tedna. Zdi se, da bo južna Dobrudža tudi takoj nato odstopljena Bolgariji.
Francija navezana na lastno hrano
C.LERMONT FKRRAND, 2. septembra. Havas. Francija Jc sedaj prisiljena posluževati se svojih lastnih prehranjevalnih sredstev. Na področju poljedelstva jc bila Francija pred vojno ena izmed prvih držav producentk ne samo v Evropi, ampak sploh na svetu. Francija pa mora upoštevati nasledke vojpe in s tem povečano po-
trošnjo mesnih izdelkov, dasi so ti bili po večini uvožpni od zunaj. Glede živinoreje Francija ni doživela v vojni nobene katastrofe, ampak je še vedno bogata ira rezervah goveda, tako da razpolaga po najnovejših podatkih s 16,200000 kravami in voli. (Heric prašičev sloji Francija s 6,600.000 rilci kot prva država v Evropi takoj
ga ozemlja po madžarskih četah. Madžarska vlada pa je sklenila izvesti takoj tudi demobilizacijo rezervistov, ki šobili vpoklicani zadnje dni zaradi romunsko-madžarske napetosti. Odpust se je že pričel danes.
PRIPRAVE ZA EVAKUACIJO
RIM, 2. sept. ZPV. Po uradnem romunskem poročilu je že vse pripravljeno za umik romunske vojske in upravnih oblastev iz onega dela Transilvanije, ki pripada po dunajski razsodbi Madžarski, Po zadnjih poročilih agencije Stefani so se romunske čete na sami meji že pričele umikati in razoroževati tudi mejo samo.
OBSEG ODSTOPLJENEGA OZEMLJA
BUKAREŠTA, 2. sept. ZPV. Ozemlje severnega dela Transilvanije, ki ga je dunajska konferenca velesil osi prisodila Madžarski, meri približno 44.000 kvadrat nih kilometrov.
ODHOD CIANA IN RIBENTROPPA
DUNAJ, 2. kept. ZPV. V soboto sta imela italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister von Ribbentrop še daljšo konferenco, nakar se je grof Ciano odpeljal nazaj v Rim.
BERLIN, 2. septembra. DNB. Zunanji minister v. Ribbentrop sc je danes dopoldne vrnil z Dunaja v Berlin na poročanje vodji rajha. Italijanski zunanji minister grof Ciano je ob zapustitvi nemškega ozemlja z meje poslal nemškemu zunanjemu ministru pozdravno brzojavko, v kateri je podčrtal zadoščenje, da je mogel v imenu Italije sodelovati na delu pravičnosti, kakor ga predstavljajo dunajski zaključki.
za Nemčijo. Prav tako je na drugem mestu takoj za Nemčijo tudi glede števila konj, mezg, oslov itd.
Za rekonstrukcijo angleške vlade
NEW YORK, 2. septembra. Ass. Press. Londonski list »Sunday Pictorial« se v svojem uvodniku energično zavzema za naglo reorganizacijo Churchillove vlade, da se izločijo iz nje vsi neodločni elementi. List pravi, da je Beaverbrook edini, ki je kot član vojnega kabineta na svojem mestu, ostro sc pa obrača proti Chamberlainu in Halifaxu, katerima očita malomarnost v prvem času vojne, ki jc povzročila, da Anglija ni bila nanjo dovolj pripravljena. Tudi Attlee in Green-wood nista dovolj močna, da bi mogla igrati tako važno vlogo v vojnem kabinetu.
ARGENTINSKA VLADNA KRIZA
BUENOS AIRES, 2. sept. DNB. Nova argentinska vlada še ni dokončno sestav Ijena, ker je Lareta, kateremu so ponudili zunanje ministrstvo, to ponudbo odklonil. Zdi se, da 'bo sedaj ponudeno to ministrstvo dc Rocci.
POLOŽAJ V ALZACIJI
STRASBOURG, 2. septembra. Ass. Press. Pokrajinski vodja Alzacije je dejal, da vlada v deželi vzajemnost. 60.000 Alzačanov, ki so se umaknili, se iz Francije še ni vrnilo, 100.000 Alzačanov pa ne bo moglo uživati polnih pravic državljanstva.
Vsa ekvatorialna Afrika za de Gaullea
LONDON, 2. septembra. Reuter. Včeraj se je pridružila generalu de Gaullcu še zadnja provinca Gabon, s čimer je se-daj na njegovi strani vsa francoska cen' tralna ekvatorialna Afrika. Gabon je važen, ker je pokrajina primorska in razpo. laga z dvema važnima pomorskima lukama. Tudi Senegal je poslal vdanostno brzojavko de Gaulleu.
HERTZOGOV PREDLOG ODBIT
CAPE TOWN, 2. septembra. Reutet. Predlog opozicionalnega južnoafriškega politika generala Hertzoga, naj bi Južna Afrika takoj sklenila mir z Nemčijo in Italijo, je včeraj južnoafriški parlament zavrnil s 83:65 glasovi.
RAZDOR MED \TCHYJEM IN LONDONOM
CURIH, 2. septembra. „Ncue Ziir-cher Zcitung“ poroča iz Londona, da ni šc nobenih znakov, po katerih bi bilo mogoče pričakovati izboljšanje razmerja med Anglijo in Francijo. Paul M oran d, ki vodi v imenu viši jske vlade pogajanja z angleško, sc še vedno ni vrnil v London. Očitki, ki jih izreka Vicliy zaradi prestopitve kolonije Cad in drugih na stran Angležev, dokazujejo, da jc treba na-sprolno pričakovali še vse večji razdor med Yichyjcm in Londonom.
10 MILIJONOV DOLARJEV ZA OMI-LJENJE BEDE
\VASHINGTON, 2. septembra. CNP. Američani so doslej darovali za omi-ljcnje vojnih grozot v vojno zapletenim državam od zadnjega septembra do danes 10 milijonov dolarjev. Notranje ministrstvo USA jc objavilo, da znaša ta vsota' od ti. septembra 1939. do 31. avgusta 1910. točno 9,770.000 dolarjev.
POTOPLJENA IRSKA LADJA
LONDON, 2. septembra. Reuter, Včeraj je bila bombardirana južnoir-ska ladja .,Loch Rion“. Ladja sc je potopila. Dve sovražni letali sla vrgli na ladjo štiri bombe.
DAR AMERIŠKEGA VELEPOSLANIKA	I	*
LONDON, 2. seplembra. Reuter. Ameriški veleposlanik v Londonu jc včeraj izročil kol dar svoje soproge angleškemu Rdečemu križu nov reševalni avto. Naznanit je, da bo sledila vrsta novih pošiljk.
POLOŽAJ V INDOKINI
TOKIO, 2. sept. DNB. »Asalii Šimbun« poroča, da je z ozirom na zadnje dogodki v Indokini pristanišče Hajfong zaprto. Zaprto je bilo zaradi tega, da bi se preprečil prihod tujih ladij.
KATASTROFA AMERIŠKEGA POTNIŠKEGA LETALA
r.ONLSVILLE, 2. septembru. NBC. O priliki katastrofe: potniškega letala v L* Oncsvilleu, Virginiji, USA je bilo ubitih 25 ljudi. Med njimi Uidi znani izolacio-nislični senator Landeeii.
NOVA KANADSKA VOJNA LADJA
OTTAWA, 2. sept. Reuter. Včeraj so splovili novo kanadsko vojno ladjo tipa tkzv. korvete.
Mariborska napoved: Pretežno oblačno. Toplota se ne bo izpretnenila. Včeraj je bila najvišja temperatura 19, danes najnižja 11.4, opoldne 19.
Smrtna nesreča v Savinjski dolini
KOLESAR BREZ LUCI ZAVOZIL V AVTO IN MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO UMRL
Celje, 2. septembra.
Sinoči se je 21 letni posest, sin Franc Gajšek peljal s kolesom, na katerem je Imel tudi svojo zaročenko Angelo Brun šesk, tz Št. Pavla proti Št. Rupertu. Na kolesu ni imel luči. V smeri iz Vranskega je medtem pripeljal osebni avto ljubljanskega stavbenika Angela D a 11 e li n a. Na križišču pred Petkovo hišo v Št. Rupertu je Gajšek v temi zadel v avto. Blatnik jc Gajška sunkovito
odbil, da je obležal na cesti s težkimi notranjimi poškodbami. Ponesrečenca je Battelino takoj naložil na svoj avto, da ga prepelje v celjsko bolnišnico. Toda Gajšek je že med prevozom umrl ter ga je g. Battelino odpeljal na celjsko okoliško pokopališče. Angela Brunčkova P*1 je po srečnem naključju dobila samo lažje poškodbe. Kot jc bilo ugotovljeno na licu mesta stavbenika Batelina za tragični slučaj ne zadene nobena krivda.
V M a r i b o r u cliis
1940.
»V c c e r ni k«
S trati. .3.
ŠŠ&W;.<£@
Vazne odločitve za mizarsko in tekstilno floivšlii)
Od Delavske zbornice smo prejeli: Ai -(cija mizarskega delavstva, katero vodi Delavska zbornica s strokovnimi organizacijami že tretje leto, se bliža uspešnemu zaključku.
Mizarsko delavstvo je stremelo za sporazumno ureditvijo delovnih pogojev v mizarski stroki, ni pa našlo razumevanja pri pretežni večini delodajalcev, vsled če-.sar je večina mizarskega delavstva zaprosila kr. bansko upravo, da predpiše tarifno lestvico, ker odklanjajo delodajalci sklenitev kolektivne pogodbe.
Pretekli četrtek je sklicala Delavska zbornica strokovne organizacije mizarskega delavstva na posvetovanje, na katerem je bil izdelan in utemeljen predlog za tarifno lestvico, ki je bil v petek izročen in
razložen zastopnikom kr. banske uprave s prošnjo, da se tarifna lestvica nujno uveljavi.
Mizarsko delavstvo pričakuje, da bo ugodeno upravičenim zahtevam ter izvršen predpis tarifne lestvice in tako onemogočena nelojalna konkurenca posameznih podjetij na račun zaslužka delavstva.
Prav posebno pažnjo pa posveča Delavska zbornica težkemu položaju tekstilnega delavstva in je 18. in 19. avg. imela dve konferenci s predstavniki strokovnih organizacij in delavskimi zaupniki tekstilnih podjetij v Mariboru in Kranju. Na podlagi sklepov teh konferenc je dala iniciativo za sklicanje posebne ankete pri kr. banski upravi, ki Se bo vršila v torek, 3. septembra. Pretekli petek pa .je Delav-
ska zbornica skupno s strokovnimi organizacijami izdelala predloge za to anketo, v katerih predvideva način .nujne .po-j moči od redukcij prizadetemu delavstvu,, dalje postopek za slučaj nadaljnjega omejevanja obratovanj, potrebo ustanovitve posebnega podpornega fonda za od re-| dukcij prizadeto delavstvo ter ureditev medsebojnih odnošajev z enotno kolektivno pogodbo.
Ker se nahaja tekstilno delavstvo v izredno težkem položaju, upamo, da bodo stavljeni predlogi z razumevanjem sprejeti od delodajalcev, da-pa bodo tudi naše javne ustanove ukrenile vse za takojšnjo odpomoč tekstilnemu delavstvu, kateremu bo najbolj pomagano, če se mu zajamči redna zaposlitev.
Uvedba dvoletnega kadrskega roka
UREDBA O IZPREMEMBI IN IZPOPOLNITVI ZAKONA O USTROJU
VOJSKE IN MORNARICE
Ministrski svet je izdal ured bo o izpremenibi in izpopolnitvi zakona o ustroju vojske in mornarice. Po tej uredbi sc služba v stalnem kadru prične najkasneje v onem koledarskem letu, v katerem je rekrut dopolnil 21. leto starosti in traja dve leti. Za re-krute-dijake je določen sedaj rok 12 mesecev (prej 9), če v tem roku po-lože izpit za rezervnega podporočnika. Kdor ga ne položi, bo služil 18
mesecev. Rekruti-dijaki, ki v smislu zakona o ustroju vojske in mornarice (§ 12, 2 odst. 2 točke) nimajo pravice postati rezervni oficirji ali rezervni vojni uradniki služijo poln rok — sedaj 18 mesecev. Nekaj olajšav je danih izseljencem, povišane so tudi plače, podoficirjem, izpremenjeni so pogoji polaganja izpitov za komand antske čine in uvaja se generalštabna stroka.
Celje
Pomagajte težko prizadetim dijakom!
Celjska realna gimnazija je ena najšte-vjlneje obiskanih srednjih šol v Sloveniji. že več let silijo na dan glasovi, da bi se glede tesnih prostorov te šole-kaj ukrenilo. Žal je doslej ostalo vse le pri lepili besedah. Letos se bo blizu 250 prvošolčkov gnetlo v 4, morda 5 tesnih učilnicah. Celje s svojim velikim zaledjem (vsa Savinjska, dolina, Vitanje, tja do Poljčan in do Save pri Zidanem mostu) producira to veliko število večinoma zelo nadarjenih otrok za 1. razred. Žal se je doslej smatralo, da so ti malčki (10—-12 let »tari!) najbolj sposobni za pouk v popoldanskih urah! Izkušnje preteklih let pa kažejo, da je iz zdravstvenih in mladinoslovnih razlogov napačno, da se najmlajši dijaki morajo voziti v poznih večernih urah domov. Žal je pač tako, da roditelji ne zmorejo oskrbovalninc in je nujno pošiljanje otroka z vlakom v šolo, n. pr. iz Poljčan, iz Šoštanja, iz Zidanega mosta (ali celo iz Trbovelj!). Neka 10-letna deklica je prihajala n. pr. v Polj-
TftAGICNA SMRT ŠTIRILETNEGA OTROKA
V petek se je v Bodrežu pri St. Vidu pri Grobelnem dogodila nesreča, ki je zahtevala smrl štiriletnega fanta. Na pašniku je krava stopila malemu Stanku Rateju, sinu posestnika na prsi in mu strla prsni koš. Fantka si) takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu po prevozu umrl.
<• Hvalevredna gesta. Juveiir g. Anton Lečnik v Celju že skozi 10 let pogosti na kraljev rojstni dan, 0 .septembra po 50 revežev. Ker se bo to letos zgodilo že 10, 1k) g. Lečnik nu kraljev rojstni dan pogostil 75 revežev. Obed S? l>o vršit (j. septembru ob 13. v gostilni „Pri Mostu“. lte-veži se naj zglasijo pri g. Lečniku na Glavnem trgu, kjer bodo dobiti nakaznice.
c Statistika umrlih. V mesecu avgustu je v Celju umrlo skupaj 32 oseb, v mestu ‘J, v bolnišnici 23.	,
e Poveljnik celjske orožniške čete major g. Štefan Vindakijevie je prestavljen ix> službeni potrebi. Nu njegovo mesto pride kapetan 11. razredu g. Svetlič Artur )z Andrijevca v zelski banovini.
fiffsmo uredniku
Gospod urednik! — Ker je bilo zadnjič objavljeno nekaj o socialnih reformah, je nujno potrebno, da se vnese tudi važno vprašanje glede uradniškega zakona, posebno čien 113., kajti v tem členu tičijo velike krivice. Gre namreč zato, da ■ c štejejo dnevničarska leta za pokojnino odnosno za napredovanje. — K. J.
čane po večernem pouku šele ob pol 22. uri z zadnjim večernim vlakom! Kdo tako pot zmOre laže: ali lOletnik ali 15- ali večletnih? če pomislimo na zimski čas, je prav gotovo, da starejši zmorejo tako pot laže kot otroci v nežni starosti. Roditelji teh otrok »s proge« prosijo ugl. ravnateljstvo, da letos uredi pouk tako, da bodo oddaljeni učenci zlasti nižjih razredov deležni dopoldanskega pouka, ki omogoča Intenzivnejši študij in zmanjšuje hude napore in nevarnosti ponočnih voženj z vlakom. Hvaležni bodo za tako uvidevnost -roditelji in dijaki, ki največ trpijo! ;— Roditelji.
c Kaj je z aprovizacijskim odborom v Celju? Po časopisju čitamo, da bodo nekatere. mestne občine ustanovile lastne aprovizacijske odbore, ki bodo skrbeli za prebrano prebivalstva v sedanjih težkih'časih. K temu se je odločila že tudi mariborska mestna občina. Ker so se zadnje dni pojavile tudi v Celju težave v prehrani in se pri nas že ne dobi več naj važnejj-ših življenjskih potrebščin, je nujna potreba, da tudi celjska mestna občina nemudoma osnuje aprovizacijski odbor, ki bo imel nalogo, skrl>eli za brezhibno prehrano prebivalstva, čas hiti, zima je pred durmi, prebivalstva se polašča upravičen strah pred zimo, zato zadeva ne. trpi nikakega odloga.
Zobozdravnik
dr. Vrhovec Stane
zopet redno ordlnira
c Banska uprava je odobrila oddajo del za tlakovanje Vodnikove ulice. Izvršila jih bo tvrdka Pranj« Nerad za 578.900 din. Islolako je banska • uprava odobrila- za-, menjalno ‘ pogodbo med mestno • občino- in j Sokolom-malico. Zalo bo mestna občina za-j čela urejevali novo-igrišče.
C Umrla je v bolnišnici 64 letna kuharica Marija Potnikova iz Celja.
o Nesreči. 28 letnega delavca Ivana lAn-j šoroga Iz : Marijagradea pri Laškem 'je’ pri delu zgrabil stroj in mu odtrgal mezinec leve roke. — 29 letnemu malemu posestniku Vincencu Zalokarju iz Zgpuž pH Slivnici je padel na nogo velik kamen im mu jo zlomil nad kolenom. — Oba so oddali v celjsko bolnišnico.
c Slekel pes jc pasiral le dni celjski okraj. Pri tepel se je iz gornjegrajskega okraja: Pes je 1 leto star in je imel črno dolgo dlako. Pokončan je bil v Liliji ih je bila ugotovljena steklina. Oselie, ki bi bile •evenl. napadene od psa, so v nevarnosti, da zbolijo za steklino. Naj si takoj poiščejo pomoč.
c Darilo. Socialnemu skladu Matka Šmida pri Sokolskem društvu Celjc-rnalici je darova! g. dl*. ' Konrad Šmid iz Beograda 300 din, za kar mu izreka društvena uprava najiskrenejšo zahvalo.
o Odpuščanje srednješolskih profesorjev.
Z odlokom ministra prosvete dr. Antona Korošca je bilo odpuščenih na ražhih gimnazijah S suplentov in 4 uradniki prosvetnega ministrstva. Bili so levičarsko usmerjeni.
o Za načelnika za srcdnješolslvo v prosvetnem ministrstvu je imenovan J:inkd Leskovšek. dosedanji inšpektor v prosvetnem ministrstvu, ki je svoj čas službovat kot profesor v Mariboru.	;;
o Pri soboškem okrožnem sodišču je postavljen za sodnega' pripravnika Ivan Zoisler.
n Rezervni podoficirji iz Slovenije, ki
se nameravajo udeležiti svečanosti odkritja .spomenika blagopokojncga kralja Aleksandra I. Zedinilelja, se zbirajo C. septembra ob 8. zjutraj pred Narodnim domom, odkoder bo skupni odhod na slavnostni prostor. Posameznikom dostop na. slavnostni prostor ne bo dovoljen, ker se isti ob 9. zapre. Obleka temna z znakom.
n Delavsko gledališče bodo ustanovili v Zagrebu. Kot priprava na to bo v kratkem olvorjon tečaj, v katerem si bodo delavci nabrali to potrebno znanje.
n V starosti lOli let je umrl v S kopi ju eden izmed najstareiših četnikov Brajan Melovič.
n Pri svetilniku Tljaščiea blizu Bio-grada na moru je br.od „Lika“ trčil v motorno jadrnico ..Zagreb') ki jc vozila opeko in cement. Jadrnica se je naglo potopila, posadko so rešili.
n V stavko so slopih rudarji v premogovniku Radijevo pri Obrenovcu. Lastnik rudnika je Stanoje Putnik iz Beograda. Zc več kakor mesec dni delavcem ni bila ‘izplačana mezda, razen tega pa je bil odpuščen upravni, inženir Anion Gorički, tako da jc delavstvo zadnji čas‘delalo brez pravega strokovnega nadzorstva.
u Gene za izvoz prašičev so povišane z odlokom ministrstva za trgovino iu . industrijo, in sicer' za prašiče nad 160 kg (razred A)' na lf din, od 140—160 kg (razred B) na 13.70 din, oboje za kg Žive teže Iranko nemška, meja, n Smrtno se je ponesrečil na progi blizu postaje Sunja zavirač tovornega vla-(ka Hija Gregorič, ■ star 28 let. Spodrsililo mm je, tako da je padel pod vlak, kolesa so mu odrezala obe nogi pod kolkom.
n V Mihaljevcu pri Varaždinu sta se sprla sovaščana Vid Zebec in Dragotin Hrvatič. Zebec je nasprotniku z nožem razparal trebuh, da so mu izstopila čreva ter jc v bolnišnici utrni.
Ljubljana
Ljubljanska nedelja v znamenju velesejma
Včerajšnja ljubljanska nedelja je bila vsa v znamenju ‘vclesejniskc prireditve. Dočim se jo prejšnje nedelje ob tako krasnem vremenu mesi o popolnoma izpraznilo, jc vladala včeraj ves dan velika živahnost. Ogledalo si jc razstavo poleg Ljubljančanov še polno gostov iz bližnjih in daljnih krajev.
Na razstavišču samem jc bilo že od julra živahno vrvenje, ki je proti opoldnevu zaradi prevelike vročine v paviljonih nekoliko popustilo. Popoldne pa so sc paviljoni spel napolnili in je bilo v njih kol v panjih. Občinstvo je z velikim zanimanjem ogledovalo vse razstavišče, posebno zanimanje pa so vzbudile posebne razstave. Povečana razstava aktivne in pasivne obrambe pred napadi i/< zraka,, ki je od one spomladi popolnoma preurejena, je bila ves dan polna ogledovalcev. V prvem delu je razstavljena zdravstvena kemična služba, v drugem prostoru so modeli zaklonišč in podstrešij, poleg lega je še polno drugih pripomočkov, ki kažejo kako se najuspešneje obvarujemo pred napadi iz zraku. (Da vzbuja la razslava takšno zanimanje ni čuda, saj si ljudje vedno najraje ogledujejo tisto, kar je najbolj potrebno, da si ohranijo golo življenje.) Obilo priznanja so bile deležne tudi razstave zobne tehnike, ki so jo priredili zobni tehniki v proslavo 30 letnega obstoja njihovega slro-kovnega društva. S lo razstavo se šele vidi, na kakšni višini so dela naših denlistov. Razslava motornih in brez-mblornih letal vzbuja upravičeno pozornost občinstva. Pozabili pa ne sme-
mo pohištva naših mizarjev, kjer je bilo sklenjeno tudi že. nekaj kupčij. Sploh opažamo živahno kupčijo pri strojih, radijskih aparatih in živilski industriji.
Na veseličnem prostoru so bili ves dan v obratu vrtiljak in tobogan, a liuli druge zabavne atrakcije so imele polno mladih in starih obiskovalcev.
"Na svoj račun so prišli tudi žejni, ki so si pri Slamiču in
nih
šili
drugih
goslinskih
lačni in v šleVtt-proslorih uh'
eno in drugo.
Prve predstave mariborskega „To-
lega
teatra“ so odlično Uspele in /mvi-bao smeha ,'frr ‘ržizvecmla
Vitbljajd nlnbgo željnega občinstva.’
Trije uspeli sokolski nastopi
Včerajšnja nedelja je bila spel ena listih, ki so jo izrabile agilne sokolske edinice za svoje letne javne nastopej da na njih pokažejo najširši javnosti plodove svojega dela. Nastope so imela društva iz Stepanje vasi, Kamnika in Logatca.
Obilna udeležba občinstva, krasno jesensko vreme, posebno pa požrlvo-
a Umrl je g. Alojzij Potokar, upokojeni načelnik sekcije brzojava in telefona v Ljubljani. Pokojnik, ki je Lil prvotno učitelj, potem pa jc prestopil v poštno služim (nekaj časa jc službovat tudi v Trstu), je bil zaveden narod, in plemenit značaj-Zlasli poštni uslužbenci, katerim je bil srčno dober šef, ga bodo obranili v naj boljšem spominu. Dosegel je lepo 76 let, ki. pa mu je izgube vida.
a šoferski tečaj za ženske, ki ga je pii-redil Avtomobilski klub, in ki ga je redno obiskovalo !X) tečajnic, je bil z tednom zaključen in sicer V . delu. Zdaj Imelo tečajnica: absolviralc se praktični del, nakar bodo polagale šoferske izpile.
a Ljubljanske trgovino so od 1. septembra odprle spet po zimskem tasu. I. j. od 7.45 do 12. m od II- do 18.30. Špecerije, pa bodo imele svoje obratovalnice tudi V septembru odprte v popoldanskih tirali od 13. do 18.3».
vidnost priredileljčv je pripomogla, da so na vseli treh krajih odlično uspeli.
Pri tem toplo pozdravljamo, da so na vseh prireditvah sodelovala odposlanstva ljubljanskih sokolskih društev v krojih in z zastavami, kar je Še bolj povzdignilo manifestacijo sokolske misli in dela.
starost
bila zagrenjena zaradi
minulim teoretičnem
a Ruski film, .,1’eler Veliki" v kinu Maticu V soboto se je v na novo preurejenih prostorih kina Matice vršila otvoritev nove sezone z velikim ruskim filmom jetrom Velikim". Film, ki je res odličen, jc vzbudil v Ljubljani ogromno zanimanje, posebej pa še zaradi lega, ker je to po dolgih telili spet prvi film ruske produkcije predvajan v našem mestu a Roj za krompir. Na Živilskem trgu je bilo včeraj veliko razburjenja med ljubljanskimi gospodinjami, ko so prodajalke sklenile nekak „krompirni kartel j n dvignite ceno ‘krompirju na 2l/j din. Seveda so sc našle gospe, ki so Lilo pripravljene plačati tudi toliko, kar je pa spel izzvalo ostre protest« nh drugi strani. Slednjič je nastopila komisija tržnega urada, ki jc. slavila prodajalkam ultimat: ali bostc,da-jalc krompir po din 1*50, ali pa bo zaplenjen. Tako -jc kartel moral kapitulirati m kupčije so se potem mirno razvijalo. Ta primer je spel pokazal, da treba samo energičnega nastopa oblasti, pa bo draginja kmalu ugnana.
Maribor
Praznik železniških zadryga?'ev
Svečana blagoslovitev štirinajsta opnegs sadtuinega domu NabavHaSna zadruge železničarjev v Mariboru
Včeraj dopoldne je bila v Cafovi ulici slovesna blagoslovitev impozantne štirinadstropne stavbe Nabavijalne zadruge železničarjev, ki pomeni za zadružništvo velik korak naprej pri delu za korist zadružnikov. Blagoslovitvene obrede je opravil mariborski škof dr. Toma ž i č. K slovesnosti so se ' zbrali številni zastopniki oblasti in organizacij ter gospodarskih korporacij in mnogo zavednih zadrugarjev-železničarjev. Otvoritveno besedo je spregovoril predsednik Nabavijalne zadruge železničarjev v Ljubljani g. K le bel, ki je pozdravil goste, med njimi oba mariborska okrajna načelnika dr. Šiško in Ajleca, zastopnika vojaške oblasti podpolkovnika M a s 1 a č a, zastopnika mestne občine podžupana Zebota, zastopnika železniške direkcije direktorjevega pomočnika Hojsa iz Ljubljane, zastopnika Zveze nabavljalnih tadrug drž. uslužbencev D e r ž i č a iz
Beograda in Brandnerja iz Maribora, predsednika mariborske Nabavijalne zadruge drž. usiužb. Reharja, predsed. Kreditne zadruge drž. usiužb. dr. Jančiča, zastopnika želez. kreditne zadr. v Mariboru K r a m ž a r j a, šera postaje Maribor Permeta, šefa postaje Tezno Florjančiča, šefa posta.e Maribor Studenci Merca, celokupno upravo Nabavijalne zadruge železničarjev v Ljubljani, zastopnika UJNŽB R o p r e-ta, zastopnika W2Č Lipovška, zastopnika žel. delavnic inž. Urana, zastopnika želez, podpornega društva M e-niha in Frangeša itd.
Po škofovih iskrenih čestitkah je sledil nagovor zastopnika Zveže Nabavijal-nih zadrug drž. usiužb. g. Deržiča iz Beograda, ki je poudaril potrebo in pomen novega zadružnega doma v Mariboru in nezlomljivo. zavest obmejnih za-
družnikov. V imenu uprave mariborske žel. Nabavl.iaine zadruge se je vsem zahvalil za pomoč in sodelovanje pri postaviti mogočne stavbe višji inšpektor g. A r t i č, zaključno besedo pa je imel podžupan 2 e b o t, ki je v imenu mestne občine čestital k tako lepemu zadružnemu uspehu, saj je nova stavba ponos na-sega iiiosici«
Nato so si gostje ogledal ne krasno urejene prostore za prodajalno in gostilno ter moderna stanovanja. Goste je. vodil poleg ostalih/članov mariborske uprave g. Brecelj, ki je dajal vsa potrebna pojasnila. Po ogledu so bili povabljenci gostoljubno pogoščeni.
so se zadrugarji odpeljali
m Sokolska župa Maribor poziva vsa brale in sestre, ki se nameravajo udeležiti odkritja spomenika kralju Aleksandru 1. v Ljubljani, 6 .septembra, (la se prijavijo župi direktno, oz. preko svojega društva, do 2. sept. Obvezen je svečan kroj, oz. narodna nošnja. Vožnja je čelrtinska! Ostale informacije daje župa. Zdravo!
m Ne iztepajte cunj skozi okna! V mestu, zlasti pa v najprometnejših ulicah* se je razpasla navada, da služkinje zjutraj iztepajo cunje kar skozi okna, kar za pešce in kolesarje gotovo ni prijetno, lo je tudi policijsko prepovedano, zato naj bo v tem pogledu red!
m Obrila nadaljevalna Sala v Mariboru poziva vse doslej vpisatie vajence in va-'' jo od 1. sept. dalje (vsak
Popoldne
avtobusom na Pohorje, kjer so si ogledali zemljišče Zadruge uslužbencev na-bavljalnih zadrug, na katerem bodo zgradili novo mogočno planinsko postojanko.
Za pomoč fekstHnemu delavstvu
Jutri (3. septembra) se sestane v Ljubljani anketa, ki bo razpravljala o vprašanju zaščite tekstilnega delavstva, ki je v sedanjih razmerah najhujše prizadeto. Na tej anketi bodo zastopane vse štiri delavske strokovne organizacije in Delavska zbornica kot zastopnica delavstva, delodajalce pa bo zastopala Zveza tekstilnih in-dustrijcev in Zbornica za TOI.
Na predkonferenci so se zastopniki strokovnih organizacij zedinili o zahtevah, ki jih bodo predložili na anketi. Te zahteve so: Prizadetemu delavstvu je treba takoj pomagati z izplačilom enkratne denarne podpore;
odpuščeni delavci naj bi dobili enkratno podporo v,znesku itiriledenskc' mezde, primerno podporo pa morajo dobili tudi delavci, ki so bili prizadeti s skrčenim obratovanjem. Delavstvo jc Ircba zaščititi pred nenadnimi odpusti in v primerih, ko podjetja omejujejo obratovanje, — v ta namen naj ministrstvo izda posebno odredbo z zakonsko močjo. Ustanovi naj se poseben banovinski sklad za podpiranje prizadetega tekstilnega delavstva in ta sklad naj pozneje služi vsemu industrijskemu delavstvu v Sloveniji. Ponovno je treba sklicati pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe in določitev novih mezd.
m Nove uradne tire na mestnem poglavarstvu so bile uvedene .današnjim dnem, in sicer od-£>. —12. in od lo.—IS. na vseli oddelkih.
ni Obrlna nadaljevalna Sorta v Mariboru oživa vse doslej; - vpisane učence, da se " ' >vpt. majiviej , j;u*’ijo ~'—u
1.
ošinem .~pog.lav.ar.slyn _,kjer bodo p 'dodelilne listkei V nedel jo.
General Golubovič se pos!av!|a
Upokojeni brigadni general g. Mihajlo Golubovič, ki je v Mariboru zelo priljubljen, se danes s svojo rodbino poslavlja od Maribora in Mariborčanov, s katerimi je bil vedno v najprisrčnejših
odnošajih. G. general in njegova rodbina odpotujejo danes ob 17.55 iz Maribora.
na
_ li
8. t. m. se zbero v svojih razredih, kjer bodo dobili nova navodila.
m Na pokopališču kradejo sl« ro zelezo. Zascbnica Alojzija Trinkcl je zasačila dva fantiča ,ki sta kradla staro železo na grob eh. Mlada tatova sta pobegnila, aktovko s železom pa sta odvrgla in je sedaj na stražnici.
m Žeparka na trgu. Viničarki Amaliji Kramericvi , je neka 12 letna žeparka ukradla' denarnico, v kateri 'je bilo 150 din gotovine.
in Koruzne moke trenutno ni in če bo prišla na trg v prihodnjih tednih, _ -bo izredno draga, ker je cena koruzi, ki jc bUa prej maksimirana na 180 din, v Vojvodini narasla že na 350 din. Čim pa bo prišla na trg nova umetno sušena koruza, t>o cena koruzni moki rapidno padla.
m Drngjo zborovanje slovenskih zgodovinarjev bo 7. in 8. sept. na Ptujslu gori, v Ptuju in Dornavi. Pripravljalni odbor
, jenke, naj pridejc
i dan dopoldne okoli 10.) na mestno poglavarstvo po dodelilne listke. V nedeljo o. sept., se bodo potem zbrali ob 9. dop. v svojih razredih radi navodil za zače-stavbo, nje- i tek pouka.
m Koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru jc prevzel znani mariborski knjigarnar g. Tone Koren.
m Konj brcnil otroka. V Slovenski Bistrici je kon j brcnil v glavo_ 3 letnega lesarjevega sina Alojza Sosterja in mu nevarno poškodoval oko. Deček se zdravi v tukajšnji bolnišnici.
m Brana na nogo. V Pekrah je padla brana na nogo 35 letnemu delavcu Feliksu Springerju in mu jo zdrobila.
m Kolo še bilo ukradeno trgovskemu pomočniku Karlu Fricu na Kralja Petra trgu. Ukradeno kolo je znamke „Bauer“ z ev. št. 22787.
* „Jadran-Nanos“. V sredo ob 8. uri zvečer v .društvenih prostorih sestanek v proslavo kraljevega rojstnega due. Odbor.
* Na jesenske konjske dirke, na Cvenu pri Ljutomeru bo vozil poseben avtokar Publika v nedeljo, dne 8. septembra. Takojšnje prijavo pri „Pulnik-u“ Maribor.
* Nastavljene! Grajskega kina se najtopleje zahvaljujejo gosp. Guštinu za izdatno draginjsko doklado. — Hvaležni nastavljene!.
m Nočna lekarniška služba: od 31. avgusta do vključno (i. sept. Mesina lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske cesle, tel. 25-32.
okoli 10.
K slovesu se bodo na kolodvoru ■ zbrali j naproša vse udeležence, da se nemudona njegovi mariborski prijatelji in znanci, daj prijavijo Muzejskemu društvu v Ptuju, da ■	—	i......i----	bo	tako	mogoče v redu oskrbeli prehrano,
3?ad!o
mu stisnejo roko v slovo.
Visoka bogoslovna šola v Mariboru
»Službene novine« objavljajo uredbo .ninistra za prosveto o visoki bogoslovni šoli v Mariboru, s katero se pretvarja dosedanje bogoslovno učilišče v državni zavod za visoko bogoslovno izobrazbo kandidatov za katoliške duhovnike. Ta šola je zavod, ki daje višjo teološko stro-
PRIJAV1TE ZALOGE PŠENICE IN PŠENIČNE MOKE!
Glasom uredbe o ukrepih v svrho preskrbe prebivalstva s kruhom poziva mariborsko mestno poglavarstvo vse tiste, ki jim ta uredba predpisuje prijavo zaloge, da opravijo prijavo najkasneje do jutri (torek) pri mestnem poglavarstvu v Mariboru (tržno nadzorstvo).
ZANIMIVA ŠAHOVSKA PRIREDITEV V MARIBORU
Za šahovsko simultanko mojstra g. Ivana Lešnika iz Beograda, k: bo jutri, v torek ob 20. v lovski sobi pri »Orlu«, je med našimi šahisti veliko zanimanje. S priznanim šahovskim mojstrom se bo borilo okoli 30 organiziranih in neorganiziranih šahistov iz mesta in okolice. Prijavnina je 5 din. Šahisti naj prineso šahovnice s seboj.
STRELA UDARILA V POSTELJO
V dolgošah pri Mariboru je strela udarila v posteljo v kateri je spala 10 letna hčerka žel. kurjača Rozika Krivec. Strela je oplazila deklico in jo nevarno ob-žgala, tako da so jo morali nemudoma prepeljati v mariborsko bolnišnico.
TRBOVELJSKI RUDARJI V MARIBORU
Včeraj je obiskalo Maribor 50 rudarskih mojstrov in strojarjev iz Trbovelj. Ogledali so si tovarni Hutterja in »Zlatorog« ter zanimivosti našega mesta. — Polni najlepših vtisov so se zvečer vr nili v črne revirje.
prenočišče in prevoz.
m Lcgtimacije za četrtlnsko vožnjo v Ljubljano se še dobijo v biletarnicah Putnilca v Mariboru, Celju, Ptuju in št.
.	,	. x	liju. Islotam se dobe tudi čelrtinske vozne
kovno izobrazbo. Sola je posebno pravno k;jrte ^ ^egitiruacije K-14 za din 30— za telo. Vzdržuje se iz državnega proraču- m, potniški in din 44— za II. potniški, na in je neposredno pod nadzorstvom za III. brzi pa din 49.50. Pozivamo vse prosvetnega ministra. Šolska oblast so	“bodo
rektor in učiteljski svet. Redni pouk tra-	zJam"ld!
ja najmanj 10 in največ 12 semestrov oz. m R0k za predelavo Industrijskih mo-5 ali 6 šolskih let.	j	torjev na pogon z domačim gorivom bo
....	|	po vesteh iz Beograda podaljšan do 1.
STANOVANJSKA KRIZA GLASBENE	hanminske	°hranitalče v Marlbo-
MATICE V MARIBORU	j	ru. Izbrisana. sta člana uprave Hranilnice
je za prvo silo in začasno urejena ven- “^n^TrijSlj	vpLiS' pa^u!
dar je uspesno delo celotne Matice otez , jjacun .\nton ,trgovec ^in Kirar Franc, kočeno, ker je razbito na več krajev. — j veleposestnik pri Sv. Petru ter košaški Sama šola je dobila svoje učilnice in župan. Prokura je dodeljena Viktorju Per-prostore za vodstvo v Kopališki ulici ter netu in Ivanu Sušniku.
je pričetek letošnjega šolskega leta osi-	PriPravnik9	Pri
j v	j	c	c	sodišču v Mariboru so bili postavljeni di-
guran. Pevski zbor in orkester pa s piotnirani pravniki dr. Anton Strašek is dobila začasno • svoje študijske prostore n0g) A.lbin Skrjane iz Ljubljane, Zvoni-V risalnici I. drž. dekliške meščanske šo- mir Gabršček od Dev. Mariie v Polju, le na Slomškovem trgu. Tamkaj bosta Rajko Zupanc iz Kranja Vinko Levstek i i a	+„1™	iz Sodražice in Vlado Jevšek iz Ljubljane,
morala ta dva odseka Matice ostati tako ( m Matifiarjj ln mangartel Prva pevska
dolgo, dokler ne bo končno najdena re- vaja mešanega zbora bo v torek, dne 3. šitev strehe za celo glasbeno družino sept., ob 8. zvečer v risalnici I. drž. de. mariborske Ma-tice. Vsa kulturna javnost kliške meščanske šole v Mariboru, Slom-
Maribora pričakuje, da se to vprašanje vzame resno v pretres in končno reši tako, kot s kulturnega in narodnostnega vidika zasluži.
m Mariborski župan dr. Juvan se je vrnil iz Beograda, kjer je posredoval pri raznih ministrstvih v zadevi tekstilne industrije in preskrbe mestnega prebivalstva z živili.
m Magistrata! ravnatelj g. Rodošek jc zastopal mariborsko mestno občino pri sobotni otvoritvi ljubljanskega velesejma.
m Iz policijske službe. Za policijskega komisarja v Ljubljani je prestavljen Franc Hartman od obmejnega policijskega komisariata v Mariboru.
m Razpis zdravniških mest. OUZD v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika-urad
--•I-—	     T.	y	n	rt	lr	vvinpl AV TVArtAH.
škov trg, II. nadstr. Vsi in točno. Novi pevci in pevke vabljeni. — Pevovodja, m Glasbena šola Glasbene Matice se je
že vselila v nove prostore v Kopališki 11 ter je vse pripravila za začetek šol. leta. Šolski prostori so svetli ter lepi in šolsko vodstvo se je potrudilo, da jih je uredilo udobno, kolikor je to bilo mogoče s skromnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Škoda pa je, da število učilnic ne odgovarja šolskim potrebam. Sola prične s poukom že 5. septembra, da ne bi bili gojenci predolgo brez učiteljevega nadzorstva itf, da ne bi radi tega trpel njihov napredek v glasbenem študiju. Vpisovanje bo že v novih prostorih 2. in 3. septembra.
m Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru poziva člane in ostalo občinstvo, da se sprejemalo vse prijave, ki so v
KAJ VAJI PaiPGllOC.UiO, DA POSLUŠATE JUTRI?
Ljubljana: 13.02 slovenski napevi (sodeluje g. Friderik Lupša in HO); 21. koncert operne glasbe (RO); 22.15 narodne in umetne pesmi ob spremtjevanju ciler (gd,č. Štefka Korenčanova, g. Vilko Skok'. — Beograd: 13.10 slovenske narodne pesmi poje5 g. Josip Dornik s spremljavo g. Iva: na Skalarja na citrah, 18.30 narodne pesmi fgdč. D. Vasiljevič in RO); 20.15 klavirski konccrt (g. Erno Dolinany iz Budimpešte); 20.15 pevski koncert ge. Zlate Gjun-gjenac; 22. violinski konccrt g. M. Dimu-trijeviča. — Zagreb: 22. plesna glasba. Sofija: 21. ruske romance; 22.03 plesna glasba. — Pra^a: 22 30 pester glasbeni program. — Bratislava: 21.15 bolgarski kvartet. — Budimpešta: 2210 salonski orkester; 23. 15 plesna glasba. — SoHens: 19.30 odlomki iz operet. — Kahmdborg: 22.15 lahka glasba.
Vesti: Ljubljana: 7.05, 12 30. tl, 19., 22. Bcogr. d: 6.-15, 13.30. 1 !.40, 19. !0. 21 10,22.10,
Sno
* Grajski kino. Samo do vključno srede izboren francoski film „Prelom strast:'1 Od četrtka dalje „Ljudje iz varieteja".
* Kino Union. Do vključno torka ,,Kralj pustolovcev^ velefiltn iz davnih viteških časov z Ronald Colmanom v gl. vlogi.
* F.rnlanade kino. Danes otvoritev nove filmske sezone z prvovrstnim nemškim filmom „Guvcrner“ z Willy Birgelom in Brigito Horney .
 ________________________________________       ^	sprejemajo	,.
mka za splošno ^prakso in mesto pogod-; nasprotju z uredbo o pobijanju draginje benega specialista serobakteriologa, oboje in brezvestne špekulacije, v urad,uh urah, v Mariboru. Rok za vlaganje prošenj do vsak ponedeljek in petek od 18. do 19 v 25 septembra	>	pisarni na Rotovškem trgu v pritličju.
“ m Napredoval je v 7. skup. profesor Vse zadevne prekrške bo Društvo takoj drž. trgovske akademije v Mariboru Fri- predložilo _ na odlpflijofe mesta., RPraStvo derik Degen.
stanovanjskih najemnikov v M»ril)!)ru“
Državna razr. loterpga
DIN 80.000.—	2116
DIN 60.000,— 32307 DIN 20.000.—	4973	57201
DIN 16.000.— 72493 DIN 12.000.—	2129	20288	57585	71201
DIN 10.000.—
2113 7391	17482	24207	48721	59357	6C609
81870
DIN 8.000.—
2823 7815	12564	19249	52288	57537	63260
64221 67073	69495	75791	85842
DIN 6.000.—
4839 6299	28273	32719	34936	51880	56837
73976 75292
DIN 5.000.—
20047 28851	29251	37078	46848	51222	66444
69401 72923	74591	90438
DIN 4.000.—
4999	7068	9916	10117	12259	19005	26203
29786	31944	35147	36873	39658	42879	43446
46950	50613	52573	54302	55696	65800	66682
75996	77148	81987	82976	86^ 16	93372	95864
95939	97320	98539	98913
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor. Gosposka ulica 25 (tel. 20-97)
n Silna eksplozija je nastala v beograjski tvornici zamaškov „Osvil“. Eksplodiralo je 10 zabojev s skupaj 100.000 zamaški. Del zgradbe se je zrušil. Težko je ranjen eden delavec, laže ranjenih je več. Nastal je požar, ki so ga lokalizirali gasilci. Materialna škoda je jako velika.
Kako so si Angleži prilastili iznajdbo
skromnega Ljubljančana Tržaška senzacija pred sto leti
Poletje 1810. Tržaški zaliv. Na obali *e vse tare ljudi. Ob obali je zasidran neki parnik. Ljudje so razburjeni. Vsi Mahajo z rokami, govore vsevprek in eden je bolje informiran, kol drugi. Vsi občudujejo parnik. Vsi se čudijo vražji iznajdbi, s katero so pripluli Angleži v Trst. Kadeči se dimnik — lo še gre. Dasi so bili starejši dolgo mnenja, da ima ludi lu hudič prsle vmes, so se ljudje na la pojav že privadili. Toda na svojih jamborih nima nili enega jadra, celo pomožnega ne. Nikjer ni videli niti enega kolesa. Kako se giblje, kaj žene lo skrivnostno ladjo po širnem morju? Poznali so že kadeče se ladje s kolesi, ki so jih gnala po svetu. Toda lu so bile slene gladke, nikjer ni bilo videli „za-bojev“ za kolesa. Ladja je bila gladka kot jadrnica.
Edino skromen možiček petdesetih let se ni čudil tej hudičevi barki v zalivu. Mirno sc je sprehajal po obali v svoji črni suknji in z rdečo kmečko marelo. Tu in tam je vzel ščepec tobaka iz svoje tobačnice, natlačene tobaka za njulianje. Mož je izglodal dokaj filislrski. Pozorni pa so postali ljudje na njegovo strokovnjaško pojasnjevanje: Ladja se giblje s pomočjo vijaka, ki je pritrjen nevidno na koncu ladje pod vodno gladino. Izglcda prav lako. kol njegov vijak, ki ga je izdelal on še svoječasno pri svojih poizkusih. To je bilo v Trstu 1826., v Parizu 1829. in spel v Trstu. Toda niso se zanimali za njegove poizkuse, niso boleli dati denarja za njegove sanjarije. Minila so leta. Drugi so uresničili njegovo iznajdbo. Drugi tri-umfirajo, on pa mora živeli V pusti vsakdanjosti. Njegov parnik na vijak, „Civelta“, pa rjavi nekje v mrtvem pristanu.	~	‘.
Petdesetletnik filistrske zunanjščine je bil cesarsko kraljevi mornariški in-tcndanl, katerega imena v radovedni množici verjetno ni poznalo več kot par ljudi. Vedeli so pa mnogi, da je prav čudaški in da nihče ne ve, kaj se kuha v njegovih možganih. Mož pa so je pisal Josip Reselj. Bil je rojen !!9. junija "l793?v ChručJIrau na~Cč^ škem, umrl pa je 9. oktobra 1857. v Ljubljani. Od opisanega dogodka je minilo 12 let. ko se mu je spel porodilo upanje, da bo imel ludi nekaj koristi od svoje iznajdbe. 1852. je razpisala angleška vlada nagrado 20.000
funtov listemu, ki dokaže, da je iznašel ladijski vijak. Ta razpis je bil precej značilen. Anglija, zibelka moderne mornarice, ni vedela, kdo je izumitelj vijaka. Višina nagrade pa je bila dokaz, kako pomembna je iznajdba. Po delu Angleža Bourna o vijačnicah, je angleški trgovec Ciunmerow v juliju lela 1829. prijavil patent vijaka, ki ga je „prejel od nekega v inozemstvu živečega lujca“. S tem je naznačena pol do Reslja, kateri je v svoji lahkomiselnosti zaupal vse načrte nekemu posredovalcu že pred 1. 1829. in so tako preko Pariza dospeli v London. Ravno tako z zaupanjem je poslal iznajditelj angleški admiralileti tudi svoja pisma in dokumente, da bi dokazal pravico do nagrade. Bilo je to pet let pred njegovo smrtjo. In na-
to je čakal in čakal. Čakal in upal zaman kot celo svoje življenje. Posredovat je celo nadvojvoda Ferdinand Maks, ustanovitelj avstrijske vojne mornarice. Nagrade ni prejel — še dokumentov mu niso vrnili. Stiriinšti-rideset prosilcev se je potegovalo za nagrado. 20.000 funtov pa je bilo razdeljenih petim neznanim Angležem.
Danes vemo, kdo je pravi iznajditelj. SesL lel po smrti je doživel priznanje. ludi Reselj. Pred dunajsko tehniko so mu postavili velik spomenik in ga slovesno odkrili ob cesarjevi navzočnosti. V Ljubljani imamo cesto z njegovim imenom. Vse lo malo pozno priznanje možu, ki je povzročil preobrat v morjeplovbi in omogočil mnogim nesluleno bogustvo.
V i: -;
iil
■ m 1H m
m m
Za dolar lahko postanete glavni junak ali junakinja
V časopisju Združenih držav se pojavljajo zadnje čase oglasi naslednje vsebine: »Romanopisec je pripravljen dobaviti Vam garantirano še neobjavljeno kratko originalno povest, v kateri boste igrali vlogo junakinje ali junaka. Cena 1 dolar. Pošljite fotografijo ali natančen osebni popis ter sporočite poklic in ljubezni. Ponudbe pošljite na ...«
Ni nam znano, kakšen odziv je našel podjetni »romanopisec« in koliko ljudi je zahrepenelo po glavni vlogi v dolarski zgodbi, ki se je zajamčeno morala končati s »happv endom«.
115 let toplomera
Merjenje telesne temperature je danes že splošno v uporabi. Danes se nam zdi samo po sebi razumljivo, da bo vsak zdravnik, ki hoče ugotoviti bolezen, izmeril bolniku najprej temperaturo. Merjenje mu pomaga za nadaljnjo orientacijo! In vendar je bilo letos v avgustu šele 115 let od rojstva moža, ki je uvedel v ?dra-vilstvo točno merjenje telesne temperature. To je bil klinik Reinhold August Wunder!ich.
Francoska vojna Iciala, ki so jih zajeli Nemci
Zaščita umetnostnih in zgodovinskih dragocenosti v sedanji vojni
Izbruh vojne je prinesel za vojskujoče se države tudi problem zaščite umetnine in zgodovinskih dragocenosti pred razdejanjem. Mnogo umetnin je nakopičenih po mestih v muzejih, palačah itd., katerih vrednost je neprecenljiva in se ne bi mogle nikdar nadomestiti, če bi bile kdaj razdejane. Zato jih je bilo potrebno primerno zavarovati. Toda to ni ravno lahko in je treba vedno najti primeren način, da se umetnina pri taki »zaščiti« sami ne bi poškodovala in uničila. Manjše predmete je mogoče shraniti na različnih krajih, v zavarovanih kle-
teh, lahko jih je prenesti iz ogroženih mest na deželo itd. Težko pa je rešiti vprašanje pri takih, ki jih ni mogoče prenašati. Kako bi mogli prenašati berlinski pergamonski oltar, katerega fronta meri skupno 120 metrov? Obložili so ga s 30.000 peščenimi vrečami.
Predvsem pa moramo vedeti, da so umetnine mnogo občutljivejše za »spremembo zraka«, kot pa si mogoče to pred stavljamo. Da so za taiko spremembo občutljive egiptovske mumije, se nihče ne bo čudil. Slike morajo biti na svežem zraku, če nočemo, da se poškodujejo. Sta-
Konj in aligator sta sc tepla za laso.
Sloviti južnoameriški lovec Pablo Diaz je vlovil z laso velikega aligatorja. Ko je razjahal, je privezal laso za sedlo in hotel nulo potegniti žival iz vode. Toda aligator je bil močnejši, potegnil je konja v vodo. Da ga reši. je Diaz pdrezal dragoceno laso, ki je z aligatorjem izginila v valovih.
Konj konzul. Največjo politično kariero v konjski zgodovini je naredil gotovo konj rimskega cesarja Kaligule In-citatus. Kaligula ga je imenoval za konzula. Izkazovati so mu morali vse časti kot pravemu konzulu, žrl je iz slonokoščenih jasli in pil iz zlatih posod.
STROKOVNA SODBA
O n a: »Kako ti je všeč moja najnovejša fotografija?«
O n: »Gotovo je bila posneta v tisočinki sekunde.«
Ona: »Zakaj?«
On: »Ker imaš na sliki zaprta usta!«
re plastike iz lesa ne smejo imeti niti preveč, niti premalo vlažnega zraka. In kako jim preskrbeti primerno temperaturo tudi v njihovem zaklonišču? Sloveča glava Nofretete je n. pr. tako občutljiva za klimatične izpremembe, da so jo morali za varovati v hermetično zaprtem prostoru. Enako nego zahtevajo kosi dragocene starogrške keramike. Za druge predmete pa zadostuje, če jih spravijo v močne lesene zaboje, zaščitene s pločevino ali svincem na varno mesto.
Sergiusz Piasecki
8
UBUENEC ZVEZD
Roman iz tihotapskega iivijenja na bivši poljsko-ruski meji
Vsako krdelo, ki je šlo tod, je moralo skozi kanal ter se v njem skriti, da bi se odpočilo. To smo dobro vedeli.
Ko smo prišli zvečer k mostu, smo si pazfjivo ogledali ves položaj. Od vasi Po-moranke so se vlekle črne zorane njive. Tu bi se nihče ne mogel skriti. Na drugi strani nasipa proti meji je ležala dobrava, ki je prehajala v ozek klin. Ne, tudi na tem mestu se. ne bodo mogli skriti. Ob nasipu smo zato skopali dva jarka. Hrobar in jaz sva legla v onega v smeri proti Pomoranki, Krisa v onega proti meji. Pod nami je bil kanal. Prav dobro smo videli vhod v kanal. Nato smo še preizkušali, če smo dobro skriti. V kanalu smo pokadili cigarete, nato pa smo polegli v jarke na prežo.
Čas se je vlekel ko polž. čestokrat se mi je zdelo, da čujem korake. Pa sem se motil. V desnici sem imel repetirko, v levici pa konec vrvice, ki je peljala do Kri-sc, ležečega na drugem koncu nasipa. Domenila sva se. da potegnem za vrvico dvakrat, čim koga opazim, trikrat pa, ko bi stopil v kanal. Ves načrt smo sestavili do zadnje potankosti... Krisa in jaz bova molčala; le v skrajnem slučaju bova govorila, toda z izpremenjenim naglasom.
Ta je bilo posebno važno za Kriso, ki ga oblasti še niso zasledovale in se je
prosto gibal po mestu, kjer je mogel dobiti dragocene informacije. Krisa je imel na sebi kazajko z zavihanim ovratnikom, na glavi pa narobe obrnjeno kapo. Obraz je imel izpremenjen, nad usti pa prilepljene velike rdeče brke. Ko sem ga prvič zagledal takega, me je posilil odkritosrčen smeh. Jaz sem si obraz tudi nekoliko spremenil, pod nos pa prilepil kratke črne brke.
Cas se vleče. Ležim v jarku poleg Hrobarja in o marsičem premišljujem...
Nekje zavija pes. Skušam ugotoviti, kje. Minute in ure bežijo. Nikogar ni... Ozrl sem se na uro s fosforescirajočima kazalcema. Na enajsto se pomika. Nenadoma, sem zaslišal udarec kot da bi nekdo zadel z okovanim čevljem ob kamen. Ozrl sem se na desno in jel napenjati ušesa. Zdelo se mi je, da slišim drsanje korakov. Nato pa je vse utihnilo... Spet nekaj slišim .,. Da, že čujem pravilne tihe korake...
— Gredo, — si radostno mislim. — Prav gotovo gredo!
S telesom sem se stisnil na dno jarka, glavo sem nekoliko dvignil ter vrtal z očmi v temo. V taki temi pa je sluh zanesljivejši kot vid — čedalje jasneje razpoznavami korake ljudi, ki se iz teme blfžajo našemu skrivašču. Dregnil sem
Hrobarja v bok. Tudi on prisluškuje, nato mi prikima. Slišim, kako si pripravlja nož in svetilko. Z nožem v roki bo namreč pregledava! v kanalu Alinčukove.
Zdaj slišim že popolnoma jasne korake. Zategnil sem vrvico. Krisa mi odgovori... Torej bedi...
Koraki so čedalje bliže. Vem, da niso koraki zelenih, kajti ti ne hodijo tako previdno. Alinčukovi so ali pa kdo drugi. Znenada zagledam postavo, ki se je kakih deset korakov pred nami izvila iz teme. Za njo gredo ostali. Sklonim glavo, da bi me tihotapci ne opazili.
Pet jih je. Bližajo se nasipu. Tik pred kanalom so se ustavili. Precej časa stojijo nepremično, nato je eden izmed tihotapcev stekel po nasipu. Nadejal sem se tega. — Kaj je vendar? Morda sploh ne bodo šli v “kanal? — Opazujem ostale štiri, ki stojijo pred vstopom v kanal. — Pregledati hočejo tudi drugo stran nasipa, — ugibam. In nisem se zmotil. Ta hip vidim, kako stopi nekaj korakov pred menoj iz kanala postava z nahrbtnikom na plečih. Slišim tihi: »Pst! Pst!« Nato pa se postave pomaknejo proti kanalu. Srce mi radostno bije: vse gre kot namazano, prav tako kot smo si predstavljali.
Alinčukovi so drug za drugim zlezli v kanal. Ta hip sem trikrat potegnil za vrvico. Krisa se je pognal iz jarka. Prav-tako tudi H roba r, jaz pa za njim.
Z obeh vstopov kanala sta zabliskali močni električni svetilki, ki sta s svojimi prameni popolnoma razsvetlili kanal. — Hrobar pa je mirno in odsekano velel:
— Roke kvišku! Eden, dva! Niti koraka več! Prima!
Sedaj sem še jaz posvetil s svetilko. Hrobar pa je z nožem v rokah vstopil v kanal.i Že pregleduje prvega Alinčuka. Albin je. Hrobar mu je potegnil iz žepa najprej samokres, nato rezervne naboje in še nekaj, česar ni sem mogel razpoznati. Vse je spravil v svoj žep. Nato pregleda drugega — Adolfa. Nato Alfonza, za njim Ambroža ki slednjič — Alfreda. Ta je nekaj dejal Hrobarju, ki mu je odgovoril:
— S kakšno pravico?... S tako kot se mi poljubi! Razumeš? In če se mi bo zahotelo, ti polomim zobe ali pa poženem kroglo v rebra!
Hrobar je končal pregled in dejal:
— Snemite nahrbtnike! Pa naglo, da vas ne poženem!
Hrobar je imel sedaj v levici svetilko, v desnici pa nabito repetirko, id jo je zaplenil Alfredu. Bratje Alinčukovi so naglo sneli nahrbtnike, nakar jim je Hrobar velel:
— Zdaj pa naglih korakov na mejo! Drug za drugim!... Jaz vas bom poganjal ... Kdor se ozre, mu pošljem kroglo v pleča, ki mu bo očistila kosmato vest Naprej! Prima!
Krisa je ugasnil svetilko in odstopil. Alinčukovi pa so drug za drugim zlezli iz kanala ter jo ubrali čez polje. Hrobar za njimi. Krisa je znova skočil v kanal, odkoder sva jela metati težke nahrbtnike. Dva in dva sem povezal zase in za Hrobarja, Krisa pa enega, ker je bil šibkejši od naju.
POUK
Koroška 26, poleg tržnice.
16799-18
VAJENCI-(KE)
SOBO 0 D D A;
LOKAL
PREHRANA
TRI DIJAKINJE
se sprejmejo v zelo dobro oskrbo. Wildenrainerjeva ulica 17-111.	17143-7
VELIK LOKAL
za mesečno najemnino 1200 din in stanovanje odda Kmetijska družba, Meljska c- 12. tel 20-83.	17007-10
DVE DIJAKINJI
nižjošolki. se sprejmeta v dobro oskrbo. Vprašati Ruška cesta 5/1.	17253-7
if NSKi koiiCek
NOGAVICE
rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara«
SLUŽBO POBI ,
POSEST
OBRT - TRGOVINA •
AVTO »OPEL«
za lahki tovor, vsak čas za vožnjo pripravljen, se poceni F,roda. Maribor, Tomšičev drevored 8.	17286*22
ZENSKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl- odd. »Večernika«.
17278-22
PRIDELKI
JABOLKA
po 2 din oddaja na drobno Kmetijska družba, Meljska cesta 12.	17008-23
VOZILA
SOBO IŠČE
LJUBLJANSKI VELESEJEM
OD 51. AVGUSTA DO 9. SEPTEMBRA 1940
Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. —- Številne posebne razstave.
Žrebanje vstopnic obiskovalcev velesejma.
LEPA DARILA: Motorno kolo, radijski aparat, šivalni stroj, harmonika, mnogo koles, preproge, brzoparilnik, pohištvo, otroški voziček, ure, vino, žganje, pivo, rogaška slatina, kravate, izleti s parnikom v Kotor ter številna bivanja v zdraviliščih in letoviščih.
Polovična voznina na železnici.
Izd Ul m urejuje AUOI.I' HIUNIKAR v Mariboru- l iska Mariborska tiskarna d. d., predstavni!; *T ANKO. DKTELA » Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Kokopisi se ne rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Tcleton uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67* — Poštni Čekovni račun štev 11 409.
cesta 5'1.
Šport
Slab start mariborskih klubov v it
Včeraj se je odigralo prvo kolo slovenskih ligaških tekem, ki je na treh poljih prineslo zmage favoritom, pri čemer je ljubljanski rezultat precej visok, za senzacijo pa je poskrbel SK železničar, ki v Mariboru nima sreče s Kranjčani.
ŽELEZNIČAR—KRANJ 1:2 (1:0)
SK železničarju se je včeraj maščevalo podcenjevanje nasprotnika iz Kranja "er je pri tem izgubil dve dragoceni točki. Resda je imel večji del igre v rokah ter je tudi j.red-vajal tehnično dovršenejšo igro, ki pa je bila toliko nekoristna, da mu je ostal le izkupiček enega gola. V domačem moštvu je zadovoljila le ožja obramba ter nekateri poediitci 'zmed ostrilih, medtem ko sta krilska in napadalna vrsta kot formaciji zatajili. Kranjčani so pomanjkanje tehničnega znanja izdatno nadomestili z velikim elanom in ambicijo, prekašali so Železničarje tudi v odločnem startu.
Najboljša formacija jim je bila obramba z jako dobrim vratarjem na čelu, odločilna za zmago pa te bila boljša krilska vrsta. Njihov napad se je omejeval na prodore ter s to svojo taktiko tudi uspel.
Prvi polčas je potekel v znamenju težke
premoči železničarja, ki pa je dosegel v tem delu le en gol. Turk na levi zvezi je z glavo
poslal v mrežo žogo, ki se je po prostem strelu v 25. min. odbila od prečke. Tudi po odmoru je Železničar večji del igre bil še absoluten gospodar. Položaj se je izpremenil, ko je v 29. min. Djukič zaradi nesporazuma v domači obrambi izenačil. Sedaj se igra z obeh strani na zmago, pri čemer se je Kranj znatno popravil. V 40. min. srednji napadalec Kranja pred praznimi vrati pošlje žogo v aut, že v naslednji minuti pa reši isti igralec z odločilnim golom Kranju tudi še drugo točko. Razmerje kotov 8:4 za Z.
Tekmo je sodil Ljubljančan g. Deržaj.
V predigri je kombiniran team železničarja premagal Slavijo-P. s 3:1 (1:0). Sodnik g. Bergant.
OLIMP—AMATER 1:2 (1:2)
Za celjski ligaški derby je vladalo neobičajno veliko zanimanje. Na Olimpovem igrišču v Gaberju se je zbralo preko 500 gledalcev, ki so bili priča napeti prvenstveni borbi, ki je prinesla Trboveljčanom dve zasluženi točki. Bili so domačim v vsakem pogledu nadmočni, precej šibek je samo njihov napad, kjer so
igralci v odločilnih situacijah preveliki egoisti. Olimpovo moštvo je zadovoljilo le v obrambi, kjer je briljiral vratar. Igralo se je večinoma na polju domačih.
Olimp je iz prodora že v 4. min. dosegel vodstvo po Catru, šele pred polčasom je Kos dvakrat zaporedoma v 39. in 40. min. potresel Olimpovo mrežo. Sodil je Mariborčan g- Kopič.
V predigri je kombinirano moštvo Olimpa
remiziralo s komb. Jugoslavijo 2:2	(1:0).
Sodnik g. Reinprecht.
LJUBLJANA—MARIBOR 4:0 (2:0)
ISSK Maribor se je vrnil s svojim nekom-pletnim moštvom težko poražen ter je bil večji del igre v obrambi. Moštvo kot celota se nikakor ni moglo znajti, med posameznimi formacijami je bila najboljša še obramba, ki pa je bila preobremenjena, v ostalem moštvu se je več ali manj uveljavilo nekaj posameznikov, zlasti Šonaja kot krilec ter Dušan v napadu. Maribor je v polju predvajal še dovolj zadovoljivo igro, pred nasprotnimi vrati pa je napad stalno odpovedal. Ljubljana je nastopila s pomlajenim moštvom, vendar kompletna. Obramba je imela z mariborskim napadom dovolj lahko delo, krilska vrsta je bila z izjemo Pupota povprečna, jako odlečen je bil ljubljanski napad, ki je mnogo streljal.
Goste je brez dvoma precej demoraliziral
jako problematičen Lahov gol kar v prvih minutah, v 20. min. pa se še je Čebohinova žoga nesrečno odbila od Starca v mrežo. Šercer in Erber sta še po odmoru zvišala v 17. in 40."min. na 4:0. Sodnik g. Erlih.
BRATSTVO—MARS 3:2 (2:2)
Mars je v prvih minutah iznenadil z dvema goloma, strelca sta bila Doberlet in srednji napadalec. Sele v zadnjih štirih minutah je Bratstvo po Ivaniševiču in Maroltu izenačilo. Odločilni gol si je zabil Mars sam. Sodil je g. inž. Mrdjen.
LEP USPEH MARIBORSKIH PLAVALCEV
Na juniorskem državnem prvenstvu v Zagrebu so sodelovali tudi 3 člani MPK ter dosegli z dvema tretjima mestoma poleg nekaterih slabših prav lep uspeh. Devetakova je 100 m prosto preplavala v 1:31.2, Mihorkova pa 10 m prsno v 1:41.8. Finčeva (Ilirija) je na 50 m prosto z 32.6 dosegla čas, boljši od drž. rekorda, ki pa kot tak ne bo priznan. Rezultati so razmeroma slabši od dosedanjih, kar gre predvsem na račun izredno hladne vode v bazenu. V končnem plasmaju je postal drž. prvak Jug z 210 točkami, 2. ZPK 150, 3. Ilirija 63, 4. Bob 41, 5. MPK 13, 6. HPK (Dubrovnik) 8, 7. Somborsko SU 3, 8. Maraton (Zg) 1.
V globoki žalosti naznanjamo svojim sorodnikom in znancem, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila preljuba soproga in mamica, go?^n
Katica Eberl
soproga železniškega uslužbenca
Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek, dne 2. septembra, ob po! 17. uri iz mrtvašnice na Pobrežju.
Mari-bor, dne 31. avgusta 1940.
žalujoči: soprog Martin, otroci Milan in Slavica in ostalo sorodstvo.
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oglate I* din 10,—. Dražbe, preklic) dopisovanja in ženitovanlskl ogiasl din I.— po besedi. Najmanjši znesek za tc oglase le din — Debelo tiskane oesede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase sc plačuje takoj pri naročilu, oziroma M lo vpaslatl v pismu skupaj z naročilom ali ra po poštni položnici na čekovni račun tt. 11.409. — Za vse olsmene odgovore glade malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din »■—tiMHirti	ng.-"iriii iMfii ■■ —n  ............  n”BRXT*aBtMmaur-'.;	ii«w—anaa
OPEL
1.1 1, dostavni voz, nov, proda Ivan Golob, »Jugopromet«, Celje, Krekova cesta 10.
17294-22
AVTOGUME
vseh dimenzij, motorne in z& kolesa, nove ali rabljene, nabavite najceneje pri Ivan Golob, »Jugopromet«, Celje, Kr e kova cesta 10.	17293-22
MOTORNO KOLO
»Viktorija, novo, 200 ccm. na prodaj. Aleksandrova c. 3, restavracija »Union«.
17289-22
Za vkuhavanje svežo
prave bosanske sli ve
v gajbah po 12 do 16 kg oddajam in pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni.
Joslpina Bole sadie In zelenjava en gros. Maribor, Koroška cesta 20, na dvorišču.	1046
Prodam takoj dobro vpeljano TRGOVINO z delikateso, kolonialnim blagom in galanterijo na najbolj prometni točki Maribora, pri živilskem trgu na Vodnikovem trgu. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	17271-13
RADIO
nov, prodam ali zamenjam za motorno kolo. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 17285-20
ITALIJANŠČINA
NEMŠČINA
FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva ul. 3, pritličje, desno (nasproti realke).
17161-21
ANT. RUD. LEGATOV Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor, Vrazova ulica 4
Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne] ob nedeljah in praznikih samo dopoldne- — Šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. 17291-21
B. M. W. MOTORNO KOLO
s prikolico, 7’50 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju	6238-22
TA PARCELA
m% se proda. Zg. št. 15. Ana Vrez-nik.	18018-11
KDO POSODI 60000 DIN
proti sigurni vrnitvi. Zastavim knjižice in polico na 16 tisoč dinarjev. Rabim nulno. Naslov pustii v ogl. odd. »Večernika«.	17273-12
»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno .lastopi zima. Vsa pečarska ln keramična dela Izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6. kjer sl lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
DVOSOBNO STANOVANJE
terasa, vrt in pritikline, sončno, se odda. Pušnikova 19, pri »Rapidu«.	17269-5
SOBA IN KUHINJA
se odda takoj ali s 15. septembrom. Koseskega ulica 22.
17287-5
TRISOBNO STANOVANJE
s kabinetom in vsemi pritiklinami, lepo, se odda s 1. oktobrom po nizki ceni v Maistrovi ul. 17.	17268-5
LEPO OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom ob parku takoj oddam. Vrazova uli-ca 6-III, levo-	17288-8
SOBA
z dvema posteljama se odda takoj dijakinjam. Tyrševa ul. 26-11, vrata 3.	17290-8
OPREMLJENA SOBA separirana, za 2 osebi se takoj odda. Razlagova ul- 20, pritličje.	17288-8
Proda se novozgrajena, skoraj popolnoma dograjena, enonadstr., štlristanovanjska HISA
Zelo ugodno. Pojasnila daje dr. Lavrič, advokat v Slo-venjgradcu.	17277-11
Ugoden nakup KRASNO POSESTVO
v Savinjski dolini, tik banov, ceste, 40 oralov, prvoklasni hmeljski nasadi, sadonosniki’ travniki, doraščeni in mladi gozdovi, vse spojeno s hišo in gosp. poslopji, se takoj proda z ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje Anton Vidovič, Sv. Peter v Sav- dolini.	17265-11
DVODRUŽINSKA HIŠA
(vila) v Krčevini pri Mariboru, naprodaj. Dopisi pod »326« na ogl. odd. »Večernika«.	16762-11
Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«.	6152—9
Iščem s 15. septembrom opremljeno, sončno, čisto SOBO
Plačam dobro in izročim po želji najemnino četrtletno v naprej. Cenjene ponudbe čim' prej na ogl. odd. »Večernika« pod »Stalno stanovanje«.
17281-9
Išče se lepa. do 17 let stara UČENKA z dobrim glasom, katera ima veselje do igranja v boljši, solidni kapeli. Ponudbe s sli’ ko je poslati na Mahovič V., Petrinja, kavarna »Zagreb«.
17292-2
mssmsm
IZURJENA MODISTINJA
išče mesta. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17295-3
14 letno dekle išče mesto ŠIVILJSKE VAJENKE.
Naslov v ogl- odd. 17275-4
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
z vsem komfortom. popolnoma prenovljeno, se odda. — Vprašati v trgovini Oset, Glavni trg 23-	17178-5
DVOSOBNO STANOVANJE
lepo, sončno, se odda mirni stranki 1. oktobra- Stritarjeva 42, M.	17284-5
SOBO IN KUHINJO
oddam dvema mirnima osebama v Špesovem selu. Vpra Sati Pobreška c, 21, blizu cerkve.	17283-5