Minister Žekš in senatorka Blažina optimistično o slovenski manjšini Levosredinski županski kandidat v Trstu Roberto Cosolini je začel svojo volilno kampanjo /7 Tantadruj odslej tudi nova primorska gledališka nagrada psu iz Doberdob, io okužbo s steklino» * Primorski Izsiljena rešitev ne more biti dobra Dušan Udovič Ni naključje, da se je predsednik republike Napolitano oglasil (tudi) v zvezi s kočljivim vprašanjem Fiatove tovarne Mirafiori, pozval h konstruktivnemu dialogu in poudaril, da je predstavništvo delavcev pravica. Njegov apel ni zalegel, namesto dialogu smo priče novim zaostritvam. Groziti, da bo največja italijanska avtomobilska industrija zapustila Italijo, če na referendumu ne bo zmagala zanjo ugodna opredelitev, pomeni zvračati odgovornost za prihodnost industrije na pleča tistih, ki so v verigi produkcije njen najšibkejši člen. In to se dogaja ob popolni odsotnosti vlade, da o kakšni njeni viziji industrijske politike ne govorimo. Fiat drži škarje in platno v rokah in tega se dobro zaveda, od tod vodstvu toliko perja in ekskalacija brezkompromisnih tonov v dneh pred referendumom v obratu Mira-fiori. Vrašanje je tudi, ali je sploh realno govoriti o referendumu, potem ko do njega prihaja pod neprestanimi proglasi vodstva turinskega koncerna, ki jim ni mogoče reči nič drugega kot izsiljevanje, saj ljudi postavljajo pred kategoričen ali - ali. Kdor je te dni sledil televizijskim pogovorom s prizadetimi delavci, je lahko zaznal le dva odtenka: kljubovalnost in nepopustljivost na eni strani ali resignacijo in vdanost v usodo na drugi. »Kloniti moramo, ker imamo družine in pote-bujemo delo,« v zadregi povedo tisti, ki pristajajo na Fiatove pogoje. V vsakem primeru gre za dramo ljudi, ki so stisnjeni v kot, v praktično brezizhoden položaj. Ne glede na izid referenduma je težko pričakovati, da se iz takšnih okoliščin rodi sprejemljiva rešitev, tako za Fiat kot za delavce. dnevnik SREDA, 12. JANUARJA 2011 Št. 9(20.024) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Iskrice pred sindikalnim referendumom v tovarni Fiat Camusso: »Marchionne vsak dan žali državo!« doberdob - Na občini prejeli nov načrt hitre železnice Sabliči ogroženi Ob zaselku predvideni viadukti, predori in nova povezovalna cesta, po kateri bi sprostili težki promet DOBERDOB - Na doberdobski občini so prejeli dokumentacijo novega okvirnega načrta za hitro železnico/železnico visoke zmogljivosti med Ronkami in Trstom. Že ob prvem pregledu dokumentov so do-berdobski župan Paolo Vizintin in njegovi odborniki ugotovili, da načrt resno ogroža Sabliče, saj je v neposredni bližini zaselka predvidena gradnja raznih predorov in viaduktov. Poleg tega načrt predvideva tudi novo povezovalno cesto med deželnima cestama št. 14 in 55, po kateri bi lah- ko sprostili težki promet, tako da bi po Jamljah in Dolu spet vozilo na desetine tovornjakov. Naravovarstveni-ki WWF pa obtožujejo prometno ministrstvo, da skriva načrte o hitri železnici na Tržaškem. Na 9. in 15. strani TURIN - Dva dni pred sindikalnim referendumom v fiatovi tovarni Mirafio-ri je generalna tajnica sindikata Cgil ostro napadla pooblaščenega upravitelja turinskega koncerna Sergia Marchionneja in ga obtožila, da vsak dan žali državo. Kritično sta se ob njega obregnila tudi tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani in tajnik sindikata Cisl Raffaele Bonanni. Marchionne je odgovoril, da »ljubi Fiat in ljubi Italijo«, potrdil pa je, da bo -v primeru poraza na referendumu - preselil avtomobilsko proizvodjo iz Turina v ZDAS ali v Kanado. Na 6. strani Nagrada Nonino Javierju Mariasu Na 2. strani Riccardo Illy osrednji gost na Bledu Na 4. strani Grillo (Siot) o smradu na Krmenki Na 7. strani Anton Stres gost DSI Na 8. strani Lara Komar o svoji italijanski Caterini Na 9. strani Tatovi skušali vlomiti v slovensko šolo Na 14. strani Huda zamuda zaradi Emilije-Romagne Na 16. strani -> isogas te ščiti -> isogas pozna tvoje potrebe -> isogas je praktičen -> isogas te ne zapusti Odkrij toplo vodo! H isogas je uveljavljeno podjetje na področju prodaje naravnega plina v goriški pokrajini. Prisotni smo že vrsto let na posoškem teritoriju. Dnevno nudimo izvrsten plin preko 55.000 gospodinjstvom. Obišči nas. Pričakujemo te, kot vedno. www.isogas.com - isogas kakšno odkritje! h 2 Sreda, 12. januarja 2011 ALPE-JADRAN / PODJETNIŠTVO IN KULTURA - Znani prejemniki nagrad Nonino 2011 Glavna nagrada španskemu pisatelju Javierju Mariasu Ostali nagrajenci so pisateljica Frances Moore Lappe, arhitekt Renzo Piano in etolog Irenaus Eibl-Eibsfeldt PERCOTO - Španski pisatelj Javier Marias, ki velja za enega največjih živečih književnikov, je prejemnik letošnje izvedbe osrednje mednarodne nagrade Nonino 2011. Tako je odločila žirija, ki ji je predsedoval drugi svetovno znani književnik, trinidadsko-britanski pisatelj indijskega rodu in Nobelov nagrajenec za leto 2001 Vidiadhar Surajprasad Naipaul. Kot piše v utemeljitvi, je Marias avtor, ki zna kot malokdo pripovedovati življenje posameznika, njegove strasti in dvoumnosti ter zgodovinsko in družbeno tkivo, v katerem to življenje poteka. Potem ko prebereš njegove knjige, gledaš na lastno življenje na drugačen, bolj zrel in nemiren način, se glasi utemeljitev. Poleg mednarodne so znani tudi prejemniki ostalih nagrad, ki jih vsako leto podeljuje furlanska družina Nonino, ki je postala svetovno znana zaradi ino-vativnosti na področju pridelovanja žganih pijač, katerega pa povezuje z družbenim in kulturnim angažmajem (tako so leta 1975 uvedli nagrado Nonino Ri-sit d'Aur, leta 1977 literarno nagrado Nonino, leta 1984 mednarodno nagrado Nonino, namenjeno tujim pisateljem, ki objavljajo tudi v Italiji, leta 1990 pa nagrado Nonino Učitelj našega časa). Tako je nagrada Nonino Risit d'Aur za ovrednotenje tradicionalnih pridelkov oz. proizvodov šla ameriški pisateljici in aktivistki Frances Moore Lappe, ki v svojih delih spodbuja k vrnitvi k izvornemu življenjskemu tempu in do okolja spoštljivemu poljedelstvu, k vračanju živalskemu svetu vloge, ki mu pripada in k razumevanju tega, da je potrata greh. Nagrada Učitelj našega časa je šla znanemu italijanskemu arhitektu Ren-zu Pianu, ki je, kot piše v utemeljitvi žirije, arhitekturo naredil za področje svojega družbenega, moralnega in civilnega poslanstva. Nagrado Nonino 2011 pa je žirija sklenila podeliti avstrijskemu etologu (preučevalcu vedenja živali) Irenausu Ei-blu-Eibesfeldtu, učencu znamenitega Konrada Lorenza, ki se je s svojim znanjem poglobil tudi v človekova ravnanja ter pri tem osvetlil tista, ki so prvinska in prirojena, s čimer je uvedel t.i. človeško etologijo: »Danes se govori, da je ambiciozni in plenilski človek žival, ki tvega izginotje in lahko ima prihodnost samo z razširitvijo družinskega čuta in z modro rešitvijo njegove skupinske identitete,« piše v utemeljitvi. Nagrade bodo podelili 29. januarja v destilarni družine Nonino v Percotu. Javier Marais velja za enega največjih živečih književnikov Prva obravnava proti Ballamanu 9. junija TRST - Prva obravnava pred Računskim sodiščem Furlanije Julijske krajine proti nekdanjemu predsedniku deželnega sveta Eduardu Ballamanu bo predvidoma 9. junija. Očitajo mu, da je 57-krat neupravičeno uporabil službeno vozilo. S tem naj bi deželnim financam po oceni finančnih stražnikov povzročil za 22.877 evrov škode. Pri tem so upoštevali stroške za gorivo, cestnino za avtoceste, vzdrževanje avtomobila in plačilo šoferja. Po prepričanju deželnega tožilca Maurizia Zappatorija, ki zahteva povrnitev škode, je Ballaman dobro vedel, da uporaba službenega avtomobila za privatne namene ni dovoljena. Ballaman je priznal, da je večkrat uporabil službeni avtomobil, zavrača pa rekonstrukcijo obtožbe in razna potovanja opravičuje kot institucionalna, nekaterih pa se »ne spomni«. Pritožba Sanaderjeve žene zaradi kršitve človekovih pravic ZAGREB - Soproga bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja Mirja-na se je včeraj obrnila na Hrvaški helsinški odbor (HHO) s pritožbo, da so mediji, oblasti in banke kršili njene pravice in pravice njene družine. Pritožila se je tudi zaradi tega, ker ji od 4. decembra lani niso izplačali plače. ZDRAVSTVO - V Trstu srečanje na pobudo Demokratske stranke Deželna politika vzbuja skrbi Camerini:»Nadzorniki nadzorujejo same sebe« - Tamburlini: »Med uslužbenci vlada nelagodje« - Rotelli: »Dežela naj se zaveda, da upravlja veliko bogastvo« Srečanje v tržaškem hotelu Savoia Excelsior je bilo dobro obiskano kroma PREHRANA - Odmevi na škandal, ki je izbruhnil v Nemčiji V Furlaniji-Julijski krajini so po zagotovilih pristojne veterinarske službe kokošja jajca popolnoma varna VIDEM - Kokošja jajca, ki jih prodajajo v Furlaniji-Julijski krajini, so popolnoma varna, zagotavlja deželna veterinarska služba. Njen direktor Manlio Palei je pred mikrofonom in televizijsko kamero deželne RAI povedal, da v deželnih trgovinah in veleblagovnicah sploh ne prodadajo jajc iz Nemčije, kar velja tudi za vso Italijo. Nobene nevarnosti torej za dioksin v jajcih, ki so ga pred kratkim odkrili v Nemčiji. V tej državi so iz previdnosti zaprli nekaj tisoč kmetijskih in živinorejskih farm, kjer so sumili, da krmijo živali (posebno prašiče in kokoši) s strupenim dioksinom. Izbruhnil je velik škandal, ki je zajel tudi Evropsko unijo. Iz deželne veterinarske ustanove opozarjajo, da imajo konfekcije jajc v prodaji v FJK točno naveden izvor in datum »produkcije«, marsikdaj pa tudi zapadlost. Gre za biološko neoporečne prehrambene proizvode, še poudarjajo pristojne službe v Furlaniji Julijski krajini. Veterinarska službe v Nemčiji in tudi pri nas skrbno nadzorujejo kokošja jajca ansa TRST - V hotelu Savoia Excelsior je včeraj na Tondov deželni odbor letela vrsta očitkov v zvezi z upravljanjem krajevnega zdravstvenega sistema. Srečanje, ki ga je priredila Demokratska stranka, je uvedel senator in kardiolog Fulvio Camerini, glavno besedo pa sta imela vidna predstavnika tržaških zdravniških krogov, ki se v novi deželni zdravstveni politiki ne prepoznavajo. Francu Rotelliju so ob nastopu nove deželne vlade odvzeli krmilo tržaškega zdravstvenega podjetja, Giorgio Tamburlini pa je maja 2009 odstopil z mesta znanstvenega direktorja otroške bolnišnice Burlo Garofolo in se posvetil mednarodni kooperaciji. Med šibke točke reorganizacije zdravstva prištevajo kritiki skrhane odnose in pomanjkanje dialoga med upravitelji-mened-žerji in uslužbenci. Camerini je izpostavil, da sta upravni in zdravstveni direktor tržaške bolnišniške ustanove (Marino Nicolai in Giampaolo Canciani) tudi dva izmed treh članov nadzornega organa, ki ustanovo usmerja. »Nadzorniki nadzorujejo same sebe. Deželni odbor pozivamo, naj odpravi ta nesmisel,« je dejal Camerini. Sredstev in delovne sile primanjkuje, deželni odbornik Vladimir Kosic hoče uravnovesiti količino prispevkov po pokrajinah, pri tem pa pozablja na visoko povprečno starost Tržačanov in dejstvo, da polovica pacientov Burla prihaja iz drugih pokrajin. Tamburlini trdi, da v zdravniških krogih vlada nelagodje: »Menedžer bi moral najprej skrbeti za negovanje delovne sile. Pri nas pa menedžerji napadajo ljudi, ki delajo od jutra do večera, ne spodbujajo komunikacije in odločajo vse sami.« Neodvisne organe, kot je deželna zdravstvena agencija, ukinjajo in politika ima tako še večji vpliv. Tamburlini je poudaril, da bi morali v FJK spodbujati izobraževanje in raziskovanje, »v Trstu pa vrhovi zdravstvenih podjetij vodijo vojno proti fakulteti za medicino. To so osebne zdrahe, posledice pa so pogubne«. Rotelli upa, da bo prihodnji tržaški župan bolj prisoten, saj se Roberto Dipiazza trenutno sploh ne meni za zdravstvo, čeprav ima na tem področju nekaj pristojnosti. »Hočemo, da bi zdravstvo soustvarjala in razvijala skupnost, mreža, kakor svetuje Svetovna zdravstvena organizacija,« je dejal Rotelli in navedel nekaj številk. V Trstu je 13.500 diabetikov, 10.000 ljudi z rakastimi obolenji, 4000 ljudi je v stiku s centri za mentalno zdravje, v bolnicah je tisoč pacientov. Neskromno je izjavil, da »smo v Trstu zgradili najboljšo ustanovo za zdravstvene storitve v Italiji,« ki je okrepila storitve na ozemlju in bolnišnicam prihranila 20.000 hospita-lizacij na leto. »Deželne oblasti naj se zavedajo, da upravljajo in reorganizirajo veliko bogastvo,« je zaključil Rotelli. (af) / ALPE-JADRAN Sreda, 12. januarja 2011 3 LJUBLJANA - Skupna ocena ministra Boštjana Žekša in senatorke Tamare Blažina Nekoliko večja finančna stabilnost nudi priložnost manjšini, da pogleda vase Vse manjšinske ustanove morajo dejavnost prilagoditi realnim finančnim zmožnostim ljubljana - Poudarek ministra Žekš: Tudi italijanski otroci širijo slovenstvo LJUBLJANA - Slovenska manjšina bi morala svojo finančno stabilnost in zelo dobre odnose med Italijo in Slovenijo izkoristiti za notranji premislek o smotrnejši organiziranosti in o bolj racionalni uporabi denarja iz Rima in Ljubljane. To mnenje delita minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in slovenska senatorka v rimskem parlamentu Tamara Blažina. Njuno včerajšnje ljubljansko srečanje je preveval zmerni optimizem ob ugotovitvi, da se meddržavni odnosi in razmere v manjšini premikajo v pravo smer. Senatorka Blažina se je zahvalila slovenski vladi, da je imenovala ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ocenila to odločitev kot zelo pozitivno. Položaj Slovencev v Italiji je po njenem mnenju trenutno dober, saj je prišlo tako do pozitivnih premikov v odnosu večine do manjšine, prav tako pa je splošno vzdušje v Furlaniji - Julijski krajini in Italiji kar zadeva odnos do manjšine še kar pozitivno. K temu so po mnenju senatorke veliko pripomogli simbolni dogodki v preteklem letu, začenši z julijskim tržaškim srečanjem treh predsednikov. Blažina je tudi izpostavila uprizoritev Pahorjeve Nekropole v slovenskem jeziku v gledališču Verdi v Trstu. Že v prihajajočih dneh bo omenjenim dogodkom sledil še državniški obisk predsednika Danila Turka v Rimu. Senatorka je opozorila na bližnjo 10-obletnico parlamentarne odobritve zaščitnega zakona. Kot je nadaljevala, bi morala slovenska manjšina prav ta mejnik izkoristiti in po eni strani analizirati obstoječe stanje, po drugi pa preučiti položaj manjšine ter ugotoviti, kakšni so njeni cilji in ideje za prihodnost. Glede na to, da so za obdobje prihajajočih dveh let že zagotovljena finančna sredstva, bi morala manjšina premisliti o lastni organiziranosti, uspešnosti ter vlogi v Italiji. »Predvsem dejstvo, da se ji za naslednji dve leti ni potrebno boriti za finančna sredstva, bi moralo manjšino spodbuditi, da se v miru reorganizira ter prilagodi novim zahtevam v prihodnosti,« je poudarila senatorka Bla-žina. Njenim besedam je pritrdil minister Žekš, ki je z gostjo obravnaval tudi napovedano trajno omizje med italijansko vlado in slovensko manjšino, v katerem naj bi sedeli tudi zastopniki deželne vlade Furlanije-Julij-ske krajine. Sporazum o tem omizju bi LJUBLJANA - Senatorka Tamara Blažina je ministru Boštjanu Žekšu podrobno predstavila položaj slovenske šole v Furlaniji-Julij-ski krajini v luči nedavnih sistemskih sprememb. Blažina je prepričana, da bi se morala slovenska manjšina še bolj dejavno ukvarjati s šolstvom. Žekš se je s tem strinjal in izrazil prepričanje, da se slovensko šolstvo v Italiji uspešno razvija. »Stvari vsekakor niso tako grozne, kot se včasih prikazujejo,« je glede šole poudaril še minister. Član vlade Boruta Pahorja je pokazal navdušenje nad povečanim vpisom otrok italijanskih staršev v slovenske šole ter nad njihovo učno uspešnostjo. »Tudi to predstavlja širjenje in obrambo slovenstva,« je prepričan Žekš. Sogovornika sta izmenjala mnenja tudi o uspešnosti dijakov in študentov iz vrst slovenske manjšine, ki nadaljujejo šolanje v Slo- veniji. Izpostavljen je bil primer študenta, ki je bil lanskega novembra del slovenske ekipe (v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko ter Kemijskega inštituta), ki je sodelovala na prestižnem tekmovanju iz sintezne biologije v ZDA ter prepričljivo osvojila prvo mesto. Senatorka Blažina pripravlja zakonski predlog, ki bi poenotil novo situacijo slovenskega šolstva v Italiji ter njegovo vlogo v sedanjih razmerah. Zastopnica Demokratske stranke pri tem računa na pomoč, sodelovanje in nasvete vseh dejavnikov slovenske manjšine. Spričo politične situacije v Italiji in razmer v rimskem parlamentu dejansko ni možnosti, da bi senat in poslanska zbornica ta ukrep odobrila v tej zakonodajni dobi. Zakonski predlog bo zato za sedaj predvsem vsebinski in politični dokument. Senatorka Blažina in slovenski minister Žekš sta na splošno precej optimista bobo lahko bil sklenjen v mesecu dni, morda še pred za februar napovedanim srečanjem italijanske in slovenske vlade, ki naj bi ga vodila zunanja ministra Franco Frattini in Samuel Žbogar. Na novinarsko vprašanje, ali bi si manjšina zaradi trenutno boljših odnosov morala prizadevati tudi za povišanje finančnih sredstev, sta govornika poudarila, da se mora manjšina predvsem vprašati, kako koristno porabiti obstoječa sredstva. Šele v kolikor oceni, da za svoje obstoječe dejavnosti nima dovolj sredstev, je smi- selno razpravljati tudi o povišanju le-teh. Senatorka Blažina je ob tem dodala, da je trenutno splošna situacija v Italiji (tudi v Sloveniji je tako) takšna, da morajo vse ustanove nujno prilagajati delovanje finančnim zmožnostim, kar velja tudi za Slovensko stalno gledališče. Ob tem je poudarila, da je tudi gledališče na podlagi obstoječih finančnih sredstev pripravilo repertoar 2010-2011, ki je zelo dostojen in vreden poslanstva omenjene ustanove. S.T. PRIMORSKI DNEVNIK NA SPLETU Anketa o skupni kandidaturi Gorice in Nove Gorice za košarkarsko EP manipulirana Anketo na vprašanjem Ali podpirate predlog o skupni kandidaturi Gorice in Nove Gorice za organizacijo kvalifikacijske skupine košarkarskega EP 2013 je naletela na lep odziv med spletnimi bralci, žal pa je doživela manipulacijo, tako da končni izid 58% odgovor NE (169) in 42% odgovorov Da (125) ne odgovarja resničnemu mnenju bralcev spletnih strani. Ista oseba iz kraja Stari trg pri Ložu (Loška dolina), ki mu gre pobuda očitno zelo v nos, se je namreč močno potrudil, da bi pokazal rezultat, drugačen od real- nosti, saj je z manipuliranjem odklonilno odgovoril kar 84-krat. Da je z anketo nekaj narobe, smo opazili že po nekaj dneh, ko se je rezultat, ki je bil dotlej v bistvu izenačen, sunkovito prevesil na eno stran, nato pa je razmerje spet ostalo nespremenjeno. Lahko torej okvirno zapišemo, da je šlo za vprašanje, ki bralce naše spletne izdaje razdvaja skoraj na pol z določeno prevlado odgovora DA. Kdor pa z anketo manipulira, najbolj diskreditira predvsem stališče, ki ga sam zagovarja. bovec - Prihodnjo soboto srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja Tradicionalno srečanje prijateljev Letos prvič na sporedu v Bovcu - Slavnostni govornik bo predsednik slovenskega državnega zbora paveI Gantar BOVEC - Slovence iz videmske pokrajine in iz Posočja že dolga leta vežejo trdne in prijateljske vezi. To potrjuje tudi tradicionalno novoletno srečanje, ki bo letos že enainštiridesetič. Doslej je bilo vedno v Kobaridu, tokrat pa bo prvič v Bovcu, in sicer 22. januarja, ob 17. uri, v veliki dvorani Ite Rine v bovškem kulturnem domu. Župani posoških občin (Bovca, Kobarida in Tolmina) so se dogovorili, da bodo odslej srečanje izmenično prirejali v vseh treh občinah, da bi tako nanj privabili čim večji krog ljudi. Kot je povedal bovški župan in poslanec v slovenskem državnem zboru Danijel Krivec na Dnevu emigranta, pričakujejo letos več ljudi tudi z Bovškega, iz Rezije, Terske in Kanalske doline. Slavnostni govornik na letošnjem srečanju, ki ga prirejajo pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav iz Nove Gorice in Območne izpostave Tolmin, bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Pavel Gantar, igralec gledališke skupine BC Jernej Cuder pa bo gostil prijatelje iz Kanalske, Terske doline oziroma Rezije ter z Bovškega. Vsebinsko zasnovo prireditve si je zamislil Robert Trampuž, avtor video zapisov pa je Milan Štulc. Pred novoletnim srečanjem pa se bodo v Stergulčevi hiši v Bovcu sestali župani Bovca, Kobarida in Tolmina s kolegi iz čezmejnega pasu v videmski pokrajini. Slovenski župani Danijel Krivec, Darja Hauptman in Uroš Brežan so na sestanek povabili svoje kolege iz Na-borjeta, Kluž, Trbiža, Rezije, Barda, Čente, Tipane, Fojde, Tavorjane, Čedada, Podbonesca, Špetra, Sovodnje, Podutane, Srednjega, Grme-ka in Dreke. Glavne teme pogovora bodo oblike čezmejnega sodelovanja, skupni projekti in koriščenje evropskih finančnih sredstev. (NM) Prvič doslej bo tradicionalno srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja v kulturnem domu v Bovcu, kjer je v veliki dvorani prostora za več kot 400 ljudi www.primorski.eu i \ klikni in izrazi svoje mnenje Kateri od navedenih je po vaši oceni najboljši upravitelj? O Maria Teresa Bassa Poropat O Roberto Dipiazza O Enrico Gherghetta O Ettore Romoli 4 Sreda, 12. januarja 2011 GOSPODARSTVO PROMETNE INFRASTRUKTURE - Predsednik Dežele FJKTondo ministru Matteoliju Vlada naj financira logistično platformo v tržaškem pristanišču V okviru dogovorov z državo se FJK zavzema tudi za železnico Baltik-Jadran RIM - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo se je včeraj v Rimu udeležil sestanka, ki ga je sklical minister za infrastrukture in transport Altiero Mat-teoli, da bi s predstavniki vseh italijanskih dežel pregledali položaj v zvezi z velikimi prometnimi infrastrukturami. Srečanje, ki se ga je udeležil tudi minister za odnose z deželami Raffaele Fit-to, je potekalo v okviru priprav na posodobitev okvirnih splošnih dogovorov s posameznimi deželami, ki jih predvideva t.i. ciljni zakon. Dežela Furlanija-Julijska krajina je svoj okvirni splošni sporazum z državo sklenila avgusta 2008. Tondo je v zvezi s tem ministra opozoril, da FJK nujno potrebuje prometno navezavo svojih pristanišč na državno železniško omrežje. Matteolija je zato pozval, naj »konkretizira« potrebna financiranja za izgradnjo logistične platforme v tržaškem pristanišču, ki jo je že odobril medministrski odbor za gospodarsko programiranje Cipe. Na drugo mesto je Tondo postavil državno finančno dotacijo za izgradnjo drugega tira na železniški progi Červinjan-Videm, ki je potreben za realizacijo projekta družbe Unicredit Logistics za t.i. superpristanišče Tržič-Trst, kot tudi za projekt podaljšanja železnice Baltik-Jadran proti jugu. Kot je znano, se za ta železniški koridor poleg Furlanije-Julijske krajine zavzemajo tudi Veneto, Emilija-Romagna, Avstrija, Češka in Poljska, ki pritiskajo na Bruselj, da bi prometnico uvrstil med prednostne evropske železniške projekte. Predsednik Dežele FJK je na sestanku z ministroma sicer izrazil zadovoljstvo za to »kolektivno fazo vladnega prisluha vsem deželam«, ki je pomembna za ustvarjanje sistema. Ob tem pa je za Tonda pomembno, da se čim prej pride tudi do bilateralnih srečanj s predstavniki države, kar je pogoj za prehod v fazo konkretnega projektiranja in nato za uvrstitev projektov v proračune. Kot je znano, se Tondova uprava v zadnjem času vneto zavzema za podaljšanje baltskega železniškega koridorja od Dunaja proti Jadranskemu morju skozi Furlanijo-Julijsko krajino, Veneto in do Emilije-Romagne. S tem bi naša dežela postala pomembno železniško križišče med petim koridorjem in baltsko-jadranskim koridorjem, kar bi Furlaniji-Julijski krajini potencialno omogočilo, da bi se uveljavila kot srednjeevropska logistična platforma. Železniška proga v okolici Trsta arhiv LESTVICE - Raziskava CMA Italija kreditno veliko bolj tvegana država kot Slovenija TRST - Na lestvici držav po verjetnosti, da v naslednjih petih letih razglasijo nesposobnost odplačevanja dolgov, je na prvem mestu Grčija, najnižje pa Norveška, izhaja iz poročila vodilne finančne tržnorazisko-valne družbe CMA za lansko zadnje četrtletje. Verjetnost, da Grčija v naslednjih petih letih razglasi nesposobnost odplačevanja dolgov in od vlagateljev zahteva prestrukturiranje svojih obveznosti, po izračunih CMA znaša 58,8 odstotka. Grčija je tako prehitela Venezuelo, ki ima 51,4-odstotno verjetnost odplačilne nesposobnosti. Na tretje mesto med najbolj tveganimi državami je s šestega padla Irska (41,2%), na četrto je z devetega zdrsnila Portugalska (35,9%), sledijo pa Argentina (35,4%), Ukrajina (30,6%), Španija (26,7%), emirat Du-baj (25,5%), Madžarska (23,6%) in Irak (23,1%). V deseterici najmanj tveganih na prvih treh mestih ostajajo Norveška (2,1%), Finska in Švedska (obe 3%). Na četrto mesto se je s šestega povzpela Švica (3,6%), na peto pa so z devetega mesta napredovale ZDA (3,6%). Slovenija se je na lestvici umestila med države z nizkim tveganjem, in sicer 6,7-odstotnim, precej za njo pa se je med članicami EU uvrstila Italija z 19,3-odstotnim tveganjem. Slabše so se na lestvici CMA uvrstile tudi Avstrija (8,6%) in Francija (9,2), Hrvaška pa je v skupini tveganih držav s 16,8-odstotnim tveganjem. BANKE - 2011 do 2013 Čedajska banka predstavila zaposlenim triletni strateški načrt ČEDAD - Skupaj za rast je naslov strateškega načrta čedajske banke Banca Popolare di Cividale za obdobje 2011-2013, ki so ga včeraj predstavili 550 članom kolektiva bančne skupine. Po besedah generalnega direktorja Luciana Di Bernarda je načrt zasnovan na petih smernicah: uravnovešena rast, ki naj zagotovi premoženjsko trdnost, razvoj produktivnosti in dohodkovnosti, nadzor nad kakovostjo aktive, povečanje uprave učinkovitosti ter va-loriziranje in usposabljanje osebja. Predsednik bančne skupine Lorenzo Pelizzo pa je govoril o razvojnem načrtu, ki »upošteva razmere počasnega gospodarskega okrevanja in ki uveljavlja vlogo banke ozemlja, avtonomne in dinamične, pozorne do družin, do majhnih in srednjih podjetij in do socialnega okolja na ozemlju, na katerem banka deluje«. Pelizzo je tudi pozval vodstvo in osebje banke, naj skrbijo za »izboljšanje operativne učinkovitosti« in naj posvečajo »stalno skrb kakovosti kredita«. Triletni načrt je po Di Bernardovih besedah v fazi pripravljanja upošteval vse previdnostne dejavnike, povezane z neugodno gospodarsko konjunkturo, ki je še v teku, hkrati pa ima za cilj znatno rast bančnega podjetja, katere uresničitev bo mogoča samo s sodelovanjem vseh zaposlenih. INOVATIVNOST - Zanimiva okrogla miza v prostorih IEDC - Poslovne šole Bled Zavod Ypsilon obul čevelj z uspešnimi podjetniki in glavnim gostom Riccardom Illyjem BLED - Zavod Ypsilon je na IEDC - Poslovni šoli Bled gostil zanimive goste na dogodku z naslovom Brez muje se še čevelj ne obuje. Med njimi je bil Tržačan Ric-cardo Illy, ki je prepletel svojo osebno zgodbo z zgodbo družinskega podjetja, na okrogli mizi pa so se uspešni slovenski podjetniki Japec Jakopin, Tone Strnad in Marjan Batagelj strinjali s tem, da je ključ uspeha poleg navdušenja tudi trdo delo. Na prvem dogodku Zavoda Ypsilon v letu 2011 sta mlade in mlade po srcu pozdravila direktor zavoda Blaž Ravnikar in direktorica in dekanja IEDC Danica Purg. Ta se odlično počuti v družbi mladih, kar je dokazala tudi s tem, da je njena šola gostila Zavod Ypsilon že drugič. Osrednji gost je bil tokrat Riccardo Illy, ki je na svojstven način predstavil svojo osebno zgodbo skozi delovanje družinskega podjetja Gruppo Illy, katerega predsednik je. Inovativnost, izkušnje in čut za estetiko so vrednote, ki se jih družinsko podjetje drži, obenem pa dajejo velik poudarek na kakovost, ki je bila in je še vedno ključ za uspeh kave Illy in drugih proizvodov hčerinskih podjetij. Kljub znanju in izkušnjam, ki jih ima na pretek, pa je govorec poudaril, da je potrebno slediti tudi instinktu, ne le razumu, in se izogibati poslom in ljudem, o katerih dvomimo. Zanimivi Illyjevi predstavitvi je sledila okrogla miza, ki jo je moderiral strokovni direktor Zavoda Ypsilon Riccardo Illy govori na Bledu Žiga Vavpotič. Soustanovitelj družbe Seaway Group Japec Jakopin je menil, da »danes ni čas krize, ampak čas sprememb«, zato je optimističen glede prihodnosti. Ocenil je, da so se vrednote v času kapitalizma obrnile, poudaril pa je tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja. Mladi in starejši so namreč čedalje bolj odrinjeni iz družbe, z njimi se nimamo več časa ukvarjati, s čimer izgubljamo veliko potenciala, znanja in modrosti. EVRO 1,2948 $ +0,3 Direktor podjetja Medis Tone Strnad je izpostavil, da za slabo razmišljanje ne obstaja zdravilo. Glede vmešavanja politike v gospodarstvo je mnenja, da se temu v tako majhni državi, kot je Slovenija, ni mogoče izogniti, lahko pa delujemo po načelih etike, saj so »tisti, ki delujejo etično, na dolgi rok uspešnejši.« Svojo zanimivo odločitev o nakupu družbe, ki upravlja Postojnsko jamo, je orisal Marjan Batagelj, ki je tudi izpostavil krizo vrednot, o kateri se govori vsakič, ko se dogajajo spremembe. Sam se zato rad obrača na »preteklost, ki nas uči kako ravnati v prihodnosti« in je dobro merilo razvoja. Med okroglo mizo sta tako Jakopin kot Batagelj opozorila na slabosti slovenskega šolskega sistema, ki ne zna pritegniti pozornosti otrok in prepoznati oz. negovati njihovih potencialov. Vsi trije gostje pa so poudarili, da mora bit vsak zvest sebi, delati tisto, kar ga veseli, in delati trdo, pa uspeh ne bo izostal. Ob obilici zanimivih zgodb je za glasbeni oddih poskrbela Ustanova Gallus, saj je svoje avtorske skladbe predstavil njen varovanec Domen Gnezda ob spremljavi Jošta in Vida Drašlerja. Na koncu je bilo mogoče občudovali sliko, ki je nastajala pod rokami mlade slikarke Nike Rupnik, izjemni dogodek pa se je končal v pogovoru z gosti, seveda ob skodelici kave Illy. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 11.1. 10.1. ameriški dolar japonski jen 1,2948 107,61 8 5716 1,2903 107,17 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 39,5927 58,4800 8,5646 39,6750 58,7540 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti mt JO^OUU 7,4500 083190 7,4494 0,83180 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 8,8740 7,7260 \J,OD 1 OU 8,9205 7,7085 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,553 1,2538 24,648 1 2459 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 279,24 15,6466 280,42 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,8882 1 2839 3,9047 1,2850 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3134 1,9558 1,3037 1 9558 ICV romunski lev Ii1"A\/cki litac 4,2580 3,4528 4,2638 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats ICKI rpa 0,7011 2 1866 0,7006 21818 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0465 290,00 2,0524 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,4055 7,4023 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26125 0,30313 0,45731 0,13833 0,17000 0,23833 0,759 0,997 1,223 ZLATO (999,99 %%) za kg 34.235,11 € +148,63 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. januarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA PRVA KOTACIJA GORENJE 13,10 INITEDIII IDr»DA 3 7H -0,95 +2 78 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,00 1620 -0,40 +1 25 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 155,40 +1,57 TELEKOM SLOVENIJE 267,00 84,00 +0,72 -1,18 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,00 AERODROM LJUBLJANA 18,30 DELO PRODAJA 26,00 rrm Q7 nn -1,03 +0,77 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 19,90 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 5,00 10,00 -23,08 -1,96 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS III IRI IANA 14,15 7,86 24,30 -2,48 -1,75 SALMS, L_IMDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 390,00 86,00 190 00 -4,41 -3,91 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 98,00 17,00 +3,16 -0,93 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. januarja 2011 +1,4° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,001 89,47 15 27 -0 13 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,2725 +2,91 +1 26 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,8035 2,5525 +2,41 EDISON ENEL ENI 0,8545 3,7025 1708 -0,23 +0,27 FIAT FINMECCANICA 7,795 +0,95 +3,25 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,575 13,83 +0,53 +0,14 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,938 919 +2,49 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,15 44175 +2,97 +1,18 +1 79 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,73 +2,67 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,0675 6,02 1423 +1,47 +1,95 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,23 +1,57 +1,09 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,6675 8,66 -0,20 +5,03 +0 10 TENARIS TERNA 1,015 18,13 310 +0,33 -1 20 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,0759 +1,74 +1 75 UNICREDIT 6,385 1,508 +2,31 SOD NAFTE (159 litrov) 91,20 $ +0,10 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. januarja 2011 indeks zaključni tečaj prememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 835,00 - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.232,54 +1,56 FIRS, Banjaluka RAIAY 1 ^ RiV\nrnrl 960,81 1.606,56 +0,49 -1,01 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 656,81 269,93 +0,50 +1,22 bifx, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.519,40 2.311,62 -0,68 +1,11 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.671,35 2.288,15 +0,29 +0,17 S&P 500, New York 1.274,40 +0,37 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.257,61 6.941,57 6.014,03 -0,45 +1,23 +0,97 CAC 40, Pariz 3.861,92 +1,58 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.875,00 1.229,90 +1,52 +1,24 Nikkei, Tokio 10.510,68 -0,29 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.241,49 2.805,40 +0,38 +0,47 Sensex, Mubaj 19.196,34 -0,14 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 12. januarja 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU Internacionalizem proti zakonu močnejšega Ace Mermolja_ Ob povsem drugačni temi sem prejšnji teden omenil internacionalizem. Pojem je oplazil mojo generacijo delno, morda tiste, ki so se udeleževali protestnih gibanj leta 1968. Osebno sem se s pojmom srečeval površno. Danes mislim, da bi bil potreben nov globalni delavski internacio-nalizem. Dejstvo je namreč, da se veleka-pital, ki deluje na globalni ravni druži, delavci pa so vedno bolj revni in sami v kletkah lastnih nacionalnih držav. Kapital uvaja svoje poglede z močjo, delavci se morajo odpovedovati pravicam in pristajati na mezdno delo, kjer je "telo" podaljšek stroja. Tega ne pravi samo italijanski delavski sindikat FIOM, podobne trditve sem bral v izjavah vidnih voditeljev ameriških sindikatov. Misel o globalnem inter-nacionalizmu ni iz trte izvita. Pred koncem prejšnjega leta so ugledni ameriški časopisi poročali, kako se v New Yorku redno zbirajo najpomembnejši svetovni bančniki. Na tajnih sestankih zarisujejo globalne finančne strategije. Mi bomo njihov plen. Teze, ki jih je v Italiji uveljavil "novodobni" šef Fiata Marchionne, sodijo med učne ure za ameriške me-nedžerje. Že pred desetimi leti je takratni nemški kancler Gerhard Schröder glede avtomobilske industrije v letu 2010 izrekel jasno formulo: nižje plače, višja produktivnost, večja mobilnost in višja starostna doba za upokojitev. Schröder je bil socialdemokrat! Formula se ponavlja že veliko let, vendar je v marsičem močno vprašljiva. Če pogledamo na desetletje, ki je za nami, bomo opazili, kako so finančniki, bančniki in šefi centralnih bank ustvarjali in nato skušali pre-igravati endemično krizo potrošniškega kapitalizma, ki je kljub "zdravnikom" eksplodirala v svoji nezadržni sili. Leta 2000 je marca meseca počil internetski balon. Kotacije podjetji, ki so se ukvarjala z internetom, so konec devetdesetih let pričele nezadržno in neutemeljeno rasti. Borzni trgi so pokali od veselja. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq je dosegel prag 5.000 točk, danes jih velja približno 2.700. Daw Jons je presegel številko 14.000, danes se suče okoli 11.600 in nekaj točk. Borznemu padcu je leta 2001 sledil atentat 11. septembra, ki je spravil finančni svet v novo paniko. Takratni guverner ameriške centralne banke Greenspan je korenito znižal eskontno mero, tržišče je preplavil z denarjem in kupoval delnice. Sledili so mu guvernerji evropske BCE in drugih svetovnih bank. Pričelo se je novo veselje. Ob gori denarja sta se napihnila dva balona: kreditni in gradbeni. Banke so klientom ponujale kredite kot piškote, ljudje so vlagali v stanovanja in hiše. Oba balona smo videli tudi v naših krajih in v sosednji Sloveniji. Brez lahkomiselnega kreditiranja ne bi bilo v Sloveniji t.i. mened-žerskih prevzemov, tajkunov in podobnih pojavov. Na Krasu ne bi rastle hiše kot gobe. V ZDA so spretni in nezadržno lakomni finančniki pričeli pretvarjati rizična posojila v strukturirane obveznice in delnice ter jih plasirali na tržišča. Ko mnogi ljudje niso mogli več plačevati dolgov za hiše ter so se vrednostni papirji izkazali za brezpredmetne, je udarilo po bankah. Papirja je bilo namreč toliko, da je špekulacija z lažnimi vrednostmi minirala največje ameriške, nato pa v mrežo povezane svetovne banke. Država in osrednja banka sta morali ponovno poseči. V ZDA in Evropi so stekle reševalne akcije, ki so terjale ogromen kapital. Bankirji so zaslužke davkoplačevalcev dolivali v sode brez dna. Borze so dodatno pobirale denar iz žepov množic ter nižale kapitalizacijo industrijskih obratov. Banke so prenehale posojati denar. Uradnik za okencem ti ni več ponujal kreditne kartice. Finančna kriza, ki se je pričela nekje poleti leta 2007, se je brutalno preselila na realno gospodarstvo. Podjetja pa so jo zmetala na ramena delavcev. Sedaj smo v fazi kopičenja dolgov na ramenih šibkejših. V tem kontekstu so se pričeli uvajati "novi" Marchionnejevi recepti. Globalizacija kapitala in moči jih podpira, saj je politika večkrat nemočna. Delokalizacija kapitala in dela je npr. že dolgo let dejstvo. Investicije se selijo brez pravil, delavci pa ostajajo v kletkah nacionalnih držav in njihovih slabokrvnih politik. Ponovno obogatela Kitajska, Indija, Brazilija pragmatično izkoriščajo krizo do včeraj "bogatega" sveta. Podobno skušajo početi države nekdanjega socializma. Konkurenca postaja kruta. Ameriški sindikalni voditelj je prav glede Marchionneja dejal, da dobro pozna formulo. V resnici je cena dela glede na sodobno tehnologijo le eden izmed delčkov, ki sestavljajo kon- čno ceno produkta. Bistveni so še drugi faktorji: državne podpore, odsotnost sindikatov, davčne olajšave, poceni prevozi itd. Marchionne je selil oddelek Fiata v Srbijo, kjer je bil pod Jugoslavijo Fiatov sinček Crvena zastava, ker je Srbija z evropskimi fondi nudila italijanski tovarni vse možne usluge. Tam bo tovarna zrastla zastonj in brez davčnih obvez. Delavci bodo molčali, govora o pravicah ne bo. Vsi bodo srečni zaradi novega kosa črnega kruha. Sama operacija s Chryslerjem je bila možna, ker je Obama dal denar. Potem je Marchionne konec lanskega leta razdvojil Fiat in borzni trgi so nagradili operacijo in delničarje, čeprav je prodaja avtomobilov strmo padla. Kakšni naj bi bili novi pogoji za delavce, vemo. Sindikati so se razbili, v tovarni poteka socialrealistični referendum, kjer pomeni "ne" izgubo dela. Nečesa pa še nismo videli: stvarnih rezultatov, nove avtomobile, prodajno krivuljo, ki se vzpenja navzgor. Fiat se, kot mnoge druge tovarne, razvija s finančnimi operacijami in na račun delavcev. Čakamo na proizvodnjo. Novi svet postaja Anglija, kot jo je opisoval stari Engels. Ker Marchionne ni genij, ampak sledi široko uveljavljenim modelom, ki jih ponuja globalni kapitalizem, ostaja delavcem edina možnost, da se pričnejo povezovati na prav tako globalni ravni. Takšna internacionala je videti utopična in absurdna, čeprav nujna. Politike, predvsem desne, ne kažejo nobene jasne alternative divjemu kapitalizmu, obubožanju proletariata in uničevanju srednjega sloja v doslej bogatem svetu, kjer je bil prav srednji sloj hrbtenica potrošniškega sistema. Ponovno povzemam ameriškega sindikalista, ki je zadevo obrazložil zelo plastično: čaka nas prihodnost, kjer bodo delavci vedno revnejši, bogataši vedno bolj bogati, v sredi pa ne bo nič. Ugotovitvi bi dodal, da nas že danes navajajo na misel, da bo v novem svetu brezposelnost del sistema in ne izjema in to povsod. Kapital bo skupaj, delavci pa bodo priklenjeni na nacionalne države in njihove slabokrvne politike. Ob tem se zastavljata bistveni vprašanji demokracije in pravic. Pro-vokativno: gre za opcijo. Kitajska odlično uspeva s svojo imperialno politiko, kjer ni protestov. Kje je naša opora? Morda pa nam res ostaja le še WikiLeaks, ki razgrinja strategije močnejših. KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Za Inzka se pogajanja, kar zadeva manjšino, sploh še niso začela CELOVEC - Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko se je odzval na izjave državnega sekretarja v Uradu zveznega kanclerja Josefa Ostermayerja, da bo že v naslednjih tednih izdelan dokončni seznam z imeni okoli 150 krajev, kjer naj bi postavili dvojezične krajevne napise. Poudaril je, da seznama ne pozna, vrh tega se - vsaj kar zadeva slovensko manjšino - pogajanja niso niti začela. Predlog državnega sekretarja Ostermayerja pozna le iz medijev, je dobesedno dejal Inzko, zato o konkretnem številu krajev, ki bi morali dobiti dvojezično tablo, še ne more in tudi noče govoriti. To tudi zato, ker skupnega stališča manjšine v zvezi s tem vprašanjem še ni na mizi. Glede konkretnega števila tabel pa je Inz-ko dejal, da manjšina ne bo šla v javnost s konkretnimi številkami. Predvsem zato, da ne bi skočili v hrbet ustavnemu sodišču! Kot je znano, je ustavno sodišče v vseh svojih razsodbah od leta 2001 dalje razsodilo, da je kriterij za postavitev dvojezične krajevne table najmanj deset odstotkov slovenskega prebivalstva v kraju (ne občini!) in to skozi daljše obdobje (trije popisi prebivalstva). Po presoji strokovnjakov bi to pomenilo približno 400 krajev z dvojezičnimi napisi, zato so tudi predstavniki slovenske manjšine v pogajanjih z avstrijsko vlado večkrat omenjali število 394 krajev. Tudi ureditev iz leta 1972 pod takratnim deželnim glavarjem Hansom Simo je predvidevala še 205 krajev z dvojezično tablo. Leto 2012, ko bo minilo 40 let od uredbe deželnega glavarja Sime, je zato za Inzka lepa priložnost, da Republika Avstrija popravi krivico, ki se je takrat zgodila slovenski manjšini, ko je nemški nacionalizem v deželi nasilno odstranil vse dvojezične table. Ivan Lukan Duša Trobec Bučan nova slovenska ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj LJUBLJANA - Državni zbor je z 39 glasovi za in 30 proti ter desetimi vzdržanimi Dušo Trobec Bučan imenoval za novo ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Nova ministrica je pred državnim zborom že zaprisegla. Njen predhodnik Henrik Gjerkeš ji bo posle predal danes dopoldne. Trobec Bučano-vo so podprli poslanci SD, DeSUS, LDS ter poslanec madžarske narodnosti Las-zlo Goncz. Proti so bili poslanci SDS in SLS, medtem ko so se poslanci SNS in Zares vzdržali. Med prvimi nalogami je napovedala nadaljevanje dela, ki sta ga s prejšnjim ministrom Gjerkešem že začela na različnih področjih, od črpanja evropskih sredstev, regionalnega razvoja do čezmejnega sodelovanja. "Delali bomo čisto na vsem področjih," je zagotovila. Glede ustanovitve pokrajin, o čemer jo je včeraj spraševalo kar nekaj poslancev, pa je prepričana, da bodo tudi tu našli političen kompromis in bodo tudi do nalogo do konca mandata izpeljali. Državni zbor referendumsko pobudo o pokojninski reformi pošilja na ustavno sodišče LJUBLJANA - Državni zbor bo ustavno sodišče povprašal, ali bi z odložitvijo uveljavitve novega pokojninskega zakona oziroma zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Takšno odločitev je DZ sprejel s 47 glasovi za in 36 proti. Predlog za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi so podali poslanci koalicijskih SD, LDS in Zares. Poleg njih pa so ga ob včerajšnjem glasovanju podprli še poslanci SLS, nepovezana poslanca Franc Žnidaršič in Vili Rez-man ter poslanec madžarske narodnosti Laszlo Goncz. Proti so glasovali poslanci SDS in SNS, DeSUS ter poslanec italijanske narodnosti Roberto Battelli. Odločitev državnega zbora za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča ni presenečenje. Prepričan je, da so se politiki "ustrašili volje ljudi in zlorabili zakonodajno funkcijo". PTUJ - Tradicionalno Kurentovanje letos od 26. februarja do 8. marca Lani leto presežkov, letos ne bo nič drugače Kot poudarja ptujski župan Čelan, gre za generalko za naslednje leto, ko bo Ptuj kot partner EPK z največjim pustnim in etnografskim dogodkom tudi odprl kulturno leto PTUJ - Tradicionalno ptujsko Kurentovanje, ki je lani obeležilo abrahama, bo letos med 26. februarjem in 8. marcem doživelo že svojo 51. izvedbo. Čeprav je bila lanska prireditev zaradi okroglega jubileja v znamenju presežkov, pa po besedah župana najstarejšega mesta Štefana Čelana tudi letos ne nameravajo spati na preteklih dosežkih. "Letošnje Kurentovanje je pravzaprav generalka za naslednje leto, ko bo Ptuj kot partner v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) kulturno leto slovesno odprl prav z največjim pustnim in etnografskim dogodkom v tem delu Evrope. Kurentovanje bo takrat potekalo v okviru Art & Heritage festivala," je na včerajšnji novinarski konferenci konzorcija Kurent, ki zadnja leta pripravlja dogodek, pojasnil Čelan. Kontinuiteta kakovosti se po županovih besedah vsako leto nadgrajuje, z dogodkom pa želijo v mestu povezati stare šege in navade ter moderno dojemanje življenja, hkrati pa ustvariti sodobno kulturno, umetniško in zabavno izkušnjo za vse rodove in generacije. Sicer pa je Kurentovanje po Čelanovih besedah že zdavnaj preseglo lokalne okvire in je preraslo v projekt najširših razsežnosti, s katerim dihajo in živijo vsi Ptujčani. Lanskega Kurentovanja se je po ocenah organizatorjev udeležilo okoli 250.000 ljudi, samo sobotno tradicionalno mednarodno karnevalsko povorko si je ogledalo okoli 60.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Novost "tržnega dela" prireditve pa je ta, da bodo letos skušali pripraviti kar tri prireditvene šotore. Razpis za izvajalce se je iztekel v ponedeljek, šele po odpiranju ponudb pa bo jasno, ali bo mogoče vse tri načrtovane prireditvene točke tudi uresničiti. Letošnji slogan Kurentovanja bo sicer po Čelanovih besedah Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja, s čimer so sicer želeli na nek način napovedati še prihajajoči EPK. Letošnje Kurentovanje bodo že po tradiciji odprli 2. februarja s korantovim skokom na domačiji nekdanjega princa karnevala Zokija Metevža drugega, otvoritvena slovesnost s predajo oblasti letošnjemu princu karnevala in povorko slovenskih pustnih likov in mask pa bo potekala 26. februarja. Vrhunec dogodka bo velika mednarodna povorka 6. marca, dogodek pa se bo zaključil s pokopom pusta na pustni torek, 8. marca. Med pomembnejše podpornike konzorcija Kurent tudi letos sodita največje ptujsko podjetje Perutnina Ptuj in tamkajšnji ponudnik turističnih zmogljivosti Terme Ptuj. Prvi mož Perutnine Roman Glaser je dejal, da sta kulinarika in vino zvesta spremljevalca večine slovenskih prireditev, tudi Kurentovanja, direktor ptujskih term Andrej Klasinc pa je izpostavil velik pomen dogodka tudi zanje kot največje turistične ponudnike v mestu. (STA) Na arhivskem posnetku kurentovanje na Ptuju pred osmimi leti 6 Sreda, 12. januarja 2011 ITALIJA / fiat - Sindikalne iskrice pred delavskim referendumom Camusso: »Marchionne vsak dan žali državo •••« Tajnica Cgil za »Ne« na referendumu - Marchionne: »Ljubimo Italijo « TURIN - Dva dni pred referendumom o sindikalnem dogovoru v avtomobilskem obratu Mirafiori je generalna tajnica sindikata Cgil Susanna Ca-musso ostro napadla pooblaščenega upravitelja turinskega industrijskega koncerna. »Marchionne vsak dan žali državo!« Svoje sta dodala še tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani in tajnik sindikata Cisl Raffaele Bonanni. Bersani: »Marchionne bo znal meriti avtomobile, a ne zna meriti svojih besed.« Bonanni: »Marchionne bi storil dobro, ko bi molčal.« Prvi mož Fiata se je malo pozneje oglasil iz ameriškega Detroita: »Sprememb ni mogoče zamenjati za žalitve na račun Italije. Mi imamo zelo radi Fiat in Italijo,« je skušal vsaj nekoliko pomiriti duhove. Ozračje pa ostaja naelektreno. Tako sta sindikata Fim in Ugl predlagala zamik referenduma na poznejši datum. Dokončna odločitev bo padla danes, vse pa kaže, da bo datum referenduma potrjen. Tako je kategorično potrdil Bonanni. Camussova je izrekla marsikatero rezko tudi na račun desnosredinske vlade. »Če Fiat ni doslej še predstavil svojega industrijskega plana za Mira-fiori, se je to zgodilo, ker vlada ne opravlja svojega dela, temveč navija za tiste, ki hočejo znižati delavske pravice.« Tudi ocena Fiatove industrijske sposobnosti je bila neizprosna: »Podjetje je industrijsko šibko, mnogo naznanja, izgublja pa svoj delež na avtomobilskem tržišču, na katerem ni zaznati novih Fia-tovih avtomobilskih modelov.« Zato je tajnica Cgil ponovila podporo tistim, ki bodo na referendumu glasovali »Ne!« Sindikat kovinarjev Fiom ima popolno podporo celotnega sindikata Cgil, je poudarila njegova tajnica. Obenem pa je opozorila Fiom: »Če ne ostanemo v tovarnah, tvegamo osamitev.« V bistvu je ponovila zamisel o tako imenovanem »tehničnem podpisu« dogovora, če bo referendum potrdil njegovo veljavnost. Camusso se je znesla tudi nad gospodarskim ministrom Giuliom Tre-montijem. Doslej je branil le bančni sistem, tako nas je pripeljal v položaj, slabši od leta 2008, je zabelila. Marchionne je - po izrazih »ljubezni« do Fiata in do Italije - potrdil grožnjo, da bo - v primeru, ko bi referendum propadel - preusmeril Fia-tovo proizvodnjo iz Turina v Detroit ali v Kanado. V petek bo znano, kaj se bo zgodilo. Desno Susanna Camusso, ob njej Sergio Marchionne ansa parlament Konec meseca nezaupnica ministru Bondiju RIM - Poslanska zbornica bo v zadnjem tednu tega meseca obravnavala predlog nezaupnice ministru za kulturo Sandru Bondiju, ki sta ga vložili Demokratska stranka in Italija vrednot takoj potem, ko se je porušila t. i. hiša gladiatorjev v Pom-pejih. Tako je včeraj določila konferenca načelnikov skupin. Voditelj Zavezništva za Italijo (API) Francesco Rutelli je na včerajšnji tiskovni konferenci naznanil, da bodo poslanci njegove skupine podprli nezaupnico. »To odločitev utemeljuje porazen obračun, s katerim se Bondi predstavlja po dveh letih in pol vodenja ministrstva za kulturo,« je menil. Sicer pa je Rutelli pozval ostale stranke sredinskega bloka, zlasti Prihodnost in svobodo za Italijo (FLI) in Sredinsko demokratsko unijo (UDC), naj bi vložile lasten predlog nezaupnice. Koordinator FLI Adolfo Ur-so pa je včeraj pojasnil, da njegova stranka še ni zavzela dokončnega stališča do te zadeve, ki predstavlja eno izmed resnejših bližnjih preizkušenj za Berlusco-nijevo vlado. Ni izključeno, da bo Bondi predhodno odstopil. ustavno sodišče - Včeraj se je začela obravnava Jutri bo znana razsodba o ustavnosti zakona o t. i. upravičeni zadržanosti Presednik ustavnega sodišča Ugo De Siervo ansa RIM - Ustavno sodišče je včeraj začelo obravnavo zakona o t. i. upravičeni zadržanosti, ki premiera Silvija Berlusconija ščiti pred sodnimi postopki. Odločitev sodišča o tem, ali je zakon v neskladju z ustavo, k čemur se po nekaterih informacijah nagiba osem od 15 ustavnih sodnikov, naj bi bila znana jutri. Če bodo ustavni sodniki omenjeni zakon razglasili za neskladnega z ustavo, se bo Berlusconi znašel pred sodniki vsaj v dveh primerih. Ena od obtožnic ga bremeni podkupovanja britanskega odvetnika Davida Millsa v zameno za krivo pričanje v ko-rupcijskih postopkih zoper njega v 90. letih, druga pa se nanaša na domnevne davčne goljufije družbe Mediaset pri nakupih hollywoodskih filmskih pravic. Zakon, ki ščiti Berlusconija in preostale člane vlade pred kazenskim pregonom, je začel veljati aprila lani. Na osnovi njegovih določil so vladne obveznosti zadosten razlog za to, da se premier oz. ministri ne predstavijo na sodnih postopkih na njihov račun, obstoj takšnih obveznosti pa merodajno potrjuje izjava predsed- stva vlade. Zakon bi moral veljati do letošnjega oktobra. Po poročanju časnika La Repubbli-ca je sedem ustavnih sodnikov za to, da se zakon razglasi za neskladnega z ustavo. Menijo, da je zakon neskladen vsaj z dvema členoma ustave, tudi s tistim, ki zagotavlja enakost vseh državljanov pred zakonom. Pet ustavnih sodnikov naj bi zakon podpiralo, trije pa naj bi bili neodločeni. Po poročanju časnika Corriere della Sera pa naj bi bili sodniki povsem razdeljeni. Osem sodnikov, torej večina, naj bi zakonu nasprotovala, preostalih sedem pa naj bi zakon podpiralo, zato se kot zelo verjeten rezultat omenja delna razveljavitev zakona, tako da bi npr. pristojno sodišče za vsak primer posebej razsojalo, ali res obstaja upravičena zadržanost . Ustavni sodniki, ki jim predseduje Ugo De Siervo, bodo odločitev sporočili v četrtek dopoldne. Danes pa se bodo izrekli o ustavni sprejemljivosti šestih referendumov, med katerimi je tudi referendum za ukinitev zakona o upravičeni zadržanosti, ki ga predlaga Italija vrednot. gibanja - Podatki Istata Dohodek družin stagnira, kupna moč najnižja od leta 2000 RIM - Razpoložljivi dohodek italijanskih družin je ostal v tretjem četrletju leta 2010 na enaki ravni kot v drugem četrtletju, medtem ko se je glede na enako obdobje leta 2009 povečal za 1,4%. V prvih devetih mesecih lanskega leta pa se je glede na enako obdobje leta prej povečal za 0,4%. Podatke je včeraj objavil zavod Istat in ob tem dodal, da se je kupna moč v obravnavanem obdobju zmanjšala za pol odstotka tako v medčetrtletni kot v medletni primerjavi, medtem ko je bila v prvih devetih mesecih lanskega leta za 1,2% manjša kot v enakem obdobju leta 20009. V tretjem četrtletju 2010 je bila nagnjenost družin k varčevanju 12,1-odstotna, kar je 0,7% manj kot četrtletje prej in 0,9% manj kot v tretjem četrtletju 2009. Nagnjenost družin k varčevanju Istat meri po deležu bruto prihranka družin na dohodek, s katerim razpolagajo, oba pa sta očiščena sezonskih vplivov. Tako nizke kupne moči Istat v Italiji ni nameril vse od leta 2000. Naval na dražbi državnih obveznic RIM - Na včerajšnji dražbi državnih obveznic BOT z 12-mesečno zapadlostjo in 2,067-odstotnim donosom je povpraševanje daleč preseglo ponudbo. Zakladništvo je ponudilo obveznice v skupni vrednosti sedem milijard evrov, povpraševanje pa je preseglo 11,3 milijarde evrov. gripa a - V Bariju 51-letni moški umrl zaradi okužbe z virusom H1N1 BARI - V zasebni kliniki Santa Maria v Bariju je umrl 51-letni moški zaradi t. i. gripe A. Novico je včeraj objavil epidemiološki observatorij za Apulijo, ki je v sporočilu za javnost pojasnil, da je bil pacient diabetik. Vsekakor gre za drugo letošnjo potrjeno žrtev virusa H1N1 v Italiji. Moški je bil doma iz kraja Zapponetta v pokrajini Foggia, v kliniki v Bariju pa se je zdravil teden dni. Epidemiološki observatorij za Apulijo je pristavil, da sta se v tej deželi pojavila še dva huda primera okužbe z gripo A. Tako so 8. januarja sprejeli v bolnišnico v kraju Panico di Case prav tako 51-letnega moškega. Ker so se pojavile hude dihalne težave, so ga od tu prepeljali v bolnišnico San Raffaele v Milanu. V bolnišnici Dimiccoli v Barletti pa se že teden dni zdravi 60-let-na pacientka. Trenutno je na oddelku za oživljanje, saj se je njeno zdravstveno stanje resno poslabšalo tudi zaradi drugih bolezni, za katerimi že dolgo trpi. Še pred novim letom je zaradi okužbe z virusom H1N1 umrla 36-letna pacientka v bolnišnici v kraju San Daniele v Fur-laniji, nekaj dni pozneje, v novem letu, pa še 65-letni moški v bolnišnici v Vicenzi; sicer je v obeh primerih šlo za srčna bolnika. Višji zdravstveni svet opozarja, da se bo v naslednjih dneh in tednih okužba z gripo A naglo širila. Epidemija naj bi dosegla višek konec januarja ali na začetku februarja. Svet pristavlja, da je še vedno čas za preventivno cepljenje. To je priporočljivo zlasti za pripadnike rizičnih skupin, kot so kronični bolniki in ostareli. Pokrajina Belluno naj bi se odcepila od Veneta BELLUNO - Volilni upravičenci pokrajine Belluno se bodo na posvetovalnem referendumu izrazili, ali so za odcepitev pokrajine od dežele Veneto in za njeno priključitev avtonomni deželi Tridentinski Južni Tirolski. Za sprožitev zadevnega postopka se je z veliko večino glasov zavzel bellunski pokrajinski svet. Za je bilo 21 pokrajinskih svetnikov Ljudstva svobode, Demokratske stranke, Italije vrednot in Liste Reolon ter 1 predstavnik Severne lige, medtem ko sta se proti izrekla dva predstavnika Bossijeve stranke, ki se je torej ob glasovanju razbila. Posvetovalni referendum je predlagal promocijski odbor, ki je zbral 17 tisoč podpisov. Sicer pa bo po morebitnem (in verjetnem) prodoru referenduma o zadevi odločal državni parlament. VSS bo po vsej verjetnosti arhiviral zadevo Ruby RIM - Vse kaže, da bo Višji sodni svet arhiviral prijavo, ki jo je vložila tožilka milanskega sodišča za mladoletne Annamaria Fiorillo glede t. i. afere Ruby. Gre za mlado Maročanko, ki je rada zahajala na zabave v Berlusconijevih vilah in kateri je premier priskočil na pomoč, ko jo je milanska policija prijela zaradi kraje. Notranji minister Roberto Maroni je med poročanjem v parlamentu zatrdil, da naj bi Fiorillova dala soglasje k izročitvi tedaj še mladoletne Ruby deželni svetnici Nicole Minetti. Prav to pa je tožilka za mladoletne zanikala v svoji prijavi Višjemu sodnemu svetu. Toda prva komisija organa samouprave sodne oblasti je včeraj ocenila, da Maroni ni v ničemer ogrozil Fiorillove, zaradi česar naj bi slednja ne potrebovala zaščite Višjega sodnega sveta. Avtobus do smrti poškodoval 15-letnico v Neaplju NEAPELJ - Včeraj zjutraj je prišlo do nenavadne tragedije v Neaplju. 15-letni-ca ni utegnila pravočasno stopiti z avtobusa, tako da so jo stisnila avtobusna vrata. Vozilo pa je medtem odpeljalo in dekle na številnih mestih ranilo. Ne-srečnico so prepeljali v bolnišnico, vendar ji zdravniki niso mogli pomagati. Ulica dei Montecchi 6 r^l tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 12. januarja 2011 7 APrimorski ~ dnevnik VOLITVE - Začetek kampanje levosredinskega županskega kandidata Roberta Cosolinija »Prepričan sem, da lahko združeni zmagamo« Nobenih kritik na račun nasprotnikov - Poudarek na zanemarjenih mladih in periferijah Pošten taksist Pred dnevi je tržaški taksist poklical urad občinske policije in sporočil, da je ena izmed strank na zadnjem sedežu njegove toyote pozabila denarnico s 1700 evri in osebnimi dokumenti. Ker imena 70-let-nega lastnika denarnice ni na telefonskem imeniku, je taksist poklical redarje. Slednjim je uspelo vzpostaviti stik s stranko, taksist je gospodu naposled izročil izgubljeno denarnico, v zahvalo pa prejel primerno denarno nagrado. Taksisti imajo praviloma dolžnost, da najdene predmete izročijo pristojnemu uradu občinske policije (tel. št. 0406758429). Ukradena aprilia Tržaška mejna policija je v nočnih urah ustavila kombi ford transit z romunsko registracijo, ki je pri Fernetičih vozil proti Sloveniji. 36-letnega voznika so kazensko ovadili zaradi prikrivanja ukradenega blaga, saj je prevažal moped aprilia, ki so ga neznanci prejšnji teden ukradli v Padovi. Lastnik je nek študent, ki je krajo takoj prijavil policiji. Voznik forda je razložil, da sta mu motorno kolo izročila rojaka, ki sta mu naročila, naj aprilio odpelje njunemu sorodniku v Romunijo. KRMENKA - Operativni direktor družbe Siot Nevio Grillo »Smrad? Storili smo, kar je bilo mogoče« Univerzitetna študija pokazala, da smrad ni zdravju škodljiv - Vzroki za smrad, ki povzroča veliko nevšečnosti domačemu prebivalstvu Nevio Grillo, za njim desno vzdrževani zbiralnik, levo premični dimnik kroma »Od danes (včeraj, op.a.) gre zares. Umaknil sem se z mesta pokrajinskega tajnika Demokratske stranke, tako da se bom lahko odslej posvečal izključno svoji primarni nalogi - smotrni in jasni volilni kampanji za mesto tržaškega župana.« Roberto Cosolini je bil na včerajšnjem srečanju z novinarji v kavarni Eppinger dokaj umirjen in optimistično prepričan v svojo zmago. »Lahko namreč računam na dobro ekipo, ki jo sestavljajo člani moje stranke in ostalih iz levosredinske koalicije ter seveda občani, ki so nam zaupali. Prepričan sem, da lahko združeni zmagamo,« je dejal Cosolini. Pojem enotnosti je danes prava izjema, pravzaprav svetel žarek v tej politični apatiji, na katero nas je privadila dosedanja desnosredinska občinska uprava, je bil rezek kandidat. Sicer se Cosolini ni dlje zaustavljal pri kritikah na račun desnosredinske občinske uprave, saj je njihovo ne-upravljanje vsem na dlani. »Volivci niso neumni in prav gotovo bodo razumeli igro nasprotnikov, ki jim gre le za rešitev rebusa o zasedanju pomembnih stolčkov, kar jih hkrati postavlja v konflikte, za razmislek o realnih potrebah našega mesta pa jim ni mar.« S težavami pa se žal danes sooča marsikdo, saj ni nobenih delovnih perspektiv, dostojno življenje je skorajda sanja in stalno se pojavljajo nove oblike revščine. »Mi si prizadevamo, da bi ustvarili nove perspektive za prihodnost - na delovnem in splošno življenjskem področju vsakogar.« Cosolinijev prvi dan volilne kampanje je minil v znamenju take politike, ki hoče stopati z ljudmi, ki ni gluha na njihove potrebe, pač pa jim zna prisluhniti, se pravi politike, ki je znak jasnih in avtoritarnih predlogov. Njegova kampanja bo osnovana predvsem na treh temeljih, in sicer na zanemarjenih mladih, s katerimi se bo kandidat srečal prihodnji teden, in periferijah, »saj Trst ni le Ulica San Nicolo in nabrežje...,« ter na občanih, potrebam in željam katerih mora župan vselej prisluhniti. Konkretnejše pa se bo vanje oziroma v svoj širši volilni program poglobil na prvem srečanju z občani, ki bo 27. januarja na IV. pomolu. Na kočljiva vprašanja o nesoglasjih znotraj same Demokratske stranke glede njegove kandidature, pa je Cosolini potrdil, da trenj ni in da je njegovo ime slej ko prej izraz enotnosti. (sas) NESPODOBNEŽ Pred dekleti si je odpel zadrgo Železniška policija iz Benetk je že pred časom prijavila sodstvu 28-letnega tržaškega študenta, ki si je na vlaku provokativno odpel hlače. Do dogodka je prišlo že konec novembra, policija pa je storilca izsledila šele zdaj, ko je minil poldrugi mesec. Vlak je bil tistega novembrskega dne na poti proti Trstu, tik pred postajo v Latisani pa si je nespodobnež odpel zadrgo na hlačah. Spolni ud je razkazal trem mladoletnim dekletom, ki so sedela ob njem. Prestrašena dekleta so se takoj oddaljila, na naslednji postaji v kraju Muzzana del Turgnano pa so o nečednem početju seznanila strojevodjo. 28-letnega Tržačana N. O. ni bilo več na spregled, na podlagi opisa pa ga je policija le našla in odvedla v policijski urad na postaji v Portogruaru. Dekleta so ga prepoznala in moški, ki je imel v preteklosti baje že podobne izpade, je na tožilstvu v Benetkah osumljen nespodobnih dejanj. Levosredinski županski kandidat Roberto Cosolini na včerajšnjem srečanju v kavarni Eppinger kroma »Tu pri nas res smrdi, tega ne morem tajiti. A verjemite mi, storili smo vse, kar je bilo v naših močeh, da bi čim bolj omilili smrad, ki uhaja iz naših zbiralnikov.« Nevio Grillo, operativni direktor družbe Siot (Societa italiana per l'oleo-dotto transalpino), priznava to, kar prebivalci Krmenke in drugih bližnjih zaselkov in vasi dolinske občine vohajo zadnje čase vsak dan. Ob vhodu na sedež družbe Siot sta megla in nizek pritisk včeraj še poudarjala zaudarjanje. Ni bilo sicer neznosno, a nos ga je zaznaval. Bilo je nadležno in po nekaj minutah ga je bilo neprijetno občutiti tudi v grlu. Direktor Grillo, 42 let, po rodu iz Štarancana, a že več kot pol življenja zaposlen pri Siotu, je v pogovoru o izvoru smrada takoj opozoril na znanstveno dokazano olajševalno okoliščino: smrad ne škodi zdravju. Tako je ugotovila študija, ki jo je po enoletni znanstveni raziskavi izdelala ekipa medod-delčnega centra za upravljanje okolja Ci-gra tržaške univerze pod vodstvom prof. Pierluigija Barbierija. Študija je iz leta 2006, naročila jo je družba Siot prav z namenom, da bi ugotovila morebitne posledice smrada na zdravje. Cena: kakih 60 tisoč evrov. »Rezultate študije smo tudi predstavili na srečanju s prebivalstvom dolinske občine, ki pa se ga je žal udeležilo malo občanov,« se je spomnil direktor Grillo. Spomnil se je tudi »zelo omikanih protestov prebivalstva zaradi smrada, na katere se je družba odzvala s srečanji z občani.« Univerzitetna študija je, med drugim, tudi razkrila, od kod smrad. Za vse je kriva nafta z območja Kaspijskega morja. Tehnično ji pravijo CTC - Caspian Petroleum Consortium. Ta sorta nafte vsebuje več žvepla kot nafte iz drugih krajev, zato je tudi smrad močnejši. Vedno pa ni bilo tako. Družba Siot upravlja naftovod, po katerem se steka čez Alpe v Nemčijo 18 različnih tipov nafte. Kaspijsko nafto so začeli uvažati šele pred kakimi sedmimi, osmimi leti. Odtlej je odstotek te vrste nafte stalno naraščal, sedaj znaša že več milijonov kubičnih metrov surovine letno. Zaradi vse večje prisotnosti tovrstne nafte je posledično začel naraščati tudi smrad. Družba Siot skladišči nafto preden odteče na sever v 32 velikanskih belih zbiralnikih. Skupno premorejo 2 milijona kubičnih metrov surovine, a niso nikoli vsi polni, ker nafta odteka neprekinjeno, dan in noč. Letni pretovor znaša 36 milijonov ton, to je kakih 40 milijonov kubičnih metrov nafte. Družba Siot opravi vsako leto izredno vzdrževanje na dveh zbiralnikih (vsako vzdrževanje stane po milijon evrov ...). Pomeni, da je letno operativnih 30 od 32 zbiralnikov. Ob letnem pre-tovoru 40 milijonov kubičnih metrov nafte to nadalje pomeni, da se vsak zbiralnik napolni in izprazni povprečno 20-krat letno. Prav polnitev in izpraznitev rezervoarjev pa - ob vzdrževanju - bistveno pripomoreta k širitvi smradu v bližnje okolje. Direktor Grillo je pojasnil, kako se smrad »tehnično« pojavi v ozračju. Za (skoraj vse) so »krive« premične strehe zbiralnikov. Ko je zbiralnik poln nafte, prekriva streha zbiralnik prav na vrhu. Čim začne nafta odtekati in se začenja njena raven v zbiralniku nižati, se začne nižati tudi premična streha. Med streho in plaščem zbiralnika je minimalni prostor. Na notranji strani plašča zbiralnika se ohranijo ostanki nafte; ko se streha zniža, ostane ta nafta na prostem in začne sproščati svojo smrdljivo »aromo« v okolje. Družba Siot je skušala omiliti uhajanje surovine s podvojitvijo tesnil. Poskus je bil uspešen, omejil je uhajanje smrada. Ta, med drugim zelo drag postopek, so doslej opravili na 20 zbiralnikih, na ostalih ga še morajo. Pobudniki peticije proti smradu na območju dolinske občine so predlagali, naj družba Siot namesto premičnih streh namesti na zbiralnikih trajne strehe. Podobno kot so to storili na Sermi-nu na Koprskem. Operativni direktor Grillo je pojasnil, da njihove »premične strehe povsem odgovarjajo mednarodnim standardom za skladiščenje surove nafte,« in dodal, da »stalne strehe uporabljajo za skladiščenje bencina, kerozina in jet fuel, to je goriva za letala.« Gre torej za povsem drugačno uporabo in povsem drugačno metodologijo. Drugi, verjetno še hujši »krivec« za nastajanje smrada, je redno vzdrževanje zbiralnikov. Le-te morajo občasno očistiti (kot rečeno: dva zbiralnika letno). Pri čiščenju se sprošča smrad. Tudi najno- vejša metoda, z uporabo plamena, ni uspela omiliti nevšečnosti. Včeraj so s to metodo odstranjevali ostanke nafte prav ob zbiralniku št. 4, tik pred sedežem družbe Siot. S cevmi so dovažali ostanke goriva do visokega premičnega dimnika, spodaj so prižgali in ob izgorevanju se je skozi dimnik sproščal dim. Ta je bil sicer neviden, je bil pa smrad povsem zaznaven. Operativni direktor Grillo je navedel druge okoliščine »v obrambo delovanja družbe Siot«. Deželna agencija za zaščito okolja je opravljala pol leta meritve zraka na območju Krmenke, a ni zaznala prisotnosti onesnažujočih snovi v zraku. Prav tako je analizirala teren okrog zbiralnikov in podtalnico. Opravila je 156 analiz, vse so potrdile, da je okolje čisto, da ni bilo razlitja ogljikovodikov v teren. Negovane zelene travnate površine okrog zbiralnikov potrjujejo izsledke analiz. Direktor Grillo je celo namignil na nekakšno naravno idilo na območju zbiralnikov. Mir in zelene površine ter kal, urejen na območju zabojnika, ki je pred skoraj štirimi desetletji zgorel v znanem atentatu, naj bi sem privabljali lisice, zajce, pepelnate čaplje, bele čaplje in celo bobrovke. Družba Siot je pozorna do okolja, je poudaril Grillo, in tudi na varnost. Sicer ne bi ob vhodu namestila panoja, na katerem elektronsko štejejo dneve od zadnje nesreče pri delu v podjetju. Zadnja nesreča med skoraj 100 redno zaposlenimi se je zgodila pred 2.311 dnevi, 14. julija 2004. Zadnja nesreča med pogodbenimi sodelavci pa je mnogo bolj »sveža«: datira 22. julij 2010, to je pred 174 dnevi. »Šlo je za res banalno nesrečo: čistilki je med čiščenjem stranišča spodrsnilo in je s kolenom udarila v školjko. Ozdravela je v nekaj dneh, a mi smo zabeležili tudi to nesrečo,« je direktor Grillo opozoril na resnost podjetja. Če bi ne bilo tistega vražjega smrada, bi kazalo, da je Siot res zgledno podjetje. Operativni direktor Nevio Grillo živi z ženo in hčerkico v zelenju nad Rojanom. »Bi zamenjal svoj dom za hišo na Krmenki?« »Ne!«, se je z nasmehom odzval na vprašanje, in takoj - očitno v bran podjetja - dopolnil odgovor: »Ampak, bolje je živeti na Krmenki kot pa v središču mesta ali v Škednju, ob železarni.« Marjan Kemperle 8 Sreda, 12. januarja 2011 TRST / dsi - Ponedeljkov večer z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Antonom Stresom V Sloveniji zaskrbljujoče vprašanje pravne države Sedem točk izjave komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci »Splošno politično stanje slovenske države se je v zadnjih mesecih poslabšalo. Še bolj zaskrbljujoče pa je vprašanje pravne države.« Tako je ljubljanski nadškof Anton Stres, ki se je v ponedeljek mudil na obisku v Trstu, ocenil aktualno družbeno problematiko v Sloveniji. Po popoldanskem srečanju s škofovim vikarjem Antonom Bedenčičem in s člani Duhovske zveze, ki so nadškofa seznanili s stanjem slovenske verske skupnosti v tržaški škofiji, je obiskal tudi nadškofa Cre-paldija, zvečer pa je bil gost Društva slovenskih izobražencev. Novembra lani je komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci sprejela dokument z naslovom Državljani imamo pravico do pravne in socialne države. Nadškof Stres je najprej spregovoril o razlogih za nastanek izjave, ki v celoti povzema splošno socialno stanje v Sloveniji, nastala pa je tudi zaradi tega, ker so se v lanskem letu razmere močno poslabšale. Govornik je naštel samo nekaj perečih težav: vedno več je mladih v iskanju prve zaposlitve, mlade družine niso primerno socialno zaščitene, srednja generacija, ki naj bi bila nosilka razvoja, ni motivirana za ohranitev dela, kar tudi negativno vpliva na sistem družbenih in osebnih vrednot in na odnos do sočloveka. Poleg tega je slovensko demografsko stanje izredno slabo, saj je prevelik razkorak med starejšimi generacijami in mlajšimi. Iz tega nastajajo na primer težave, kdo bo plačeval v pokojninsko blagajno. Še bolj zaskrbljujoče pa je, kot je podčrtal Stres, vprašanje pravne države: »Pod sedanjo vlado poteka erozija, ki veča problem zaupanja v državo. Če pa ni zaupanja v vodstvo, nastane katastrofa.« Nadškof Stres: »Pod sedanjo vlado poteka erozija, ki veča problem zaupanja v državo.« kroma Na podlagi ugotovljenega socialnega položaja je v izjavi predlaganih sedem programskih točk. Na prvem mestu je krepitev države. Kdor je na vodilnem položaju, bi moral zagotavljati skrb za skupno dobro in pravičnost, žal pa v kolektivni miselnosti teh vrednot ni več. Ker je slovenski šolski sistem v zadnjih petnajstih letih popolnoma odpovedal v vzgojni dimenziji, je zmanjkalo moralnih vrednot in etike. Šola kot izobraževalna ustanova ne skrbi več za moralo, slednjo lahko učijo le starši: »S promoviranjem etičnega relativizma pa je težko ohranjati zavest o temeljnih vrednotah, ki jih je treba spoštovati,« se je izrazil nadškof. Sledila je točka o odgovornosti za prihodnost države, saj po mnenju gosta DSI v Sloveniji nimamo državnikov, ki bi gledali za splošno dobro in korist države ter za njeno prihodnost, temveč samo politike, ki imajo kratkoročne cilje. Ostale zahteve, ki jih vsebuje izjava, so, naj vlada poglobi socialni dialog, naj dobrodelne organizacije še naprej širijo svoje delo, predvsem pa naj se okrepi družina in naj mediji okrepijo svojo družbeno vlogo. Predsednik slovenske škofovske konference se je obregnil ob medije, v katerih ni pravega pluralizma, ker izhajajo vsi novinarji iz enake šole. Zaključil je z mislijo, da je Slovenija mlada država, v dvajsetih letih njenega obstoja pa še ni prišlo do temeljite spremembe vrednostnega sistema ljudi. (met) V NŠK se vračajo otroške urice Danes bo ob 17. uri v Narodni in študijski knjižnici stekel drugi del ciklusa otroških uric v tekočem šolskem letu, ki je posvečen pravljicam iz bogate ljudske zakladnice. V jesenskih dneh so se otroci seznanili z nekaterimi slovenskimi ljudskimi pravljicami, sedaj pa jih bo pripo-vedovalka Biserka Cesar popeljala v afriški domišljijski svet. Pravljičarka je tudi sama večkrat obiskala Afriko in spoznala mnogo tamkajšnjih otrok, zato bodo njeni nastopi še bolj doživeto uvedli otroke v svet afriške ljudske ustvarjalnosti. Prva pravljica je nastala v Namibiji in nosi naslov Darovi kralja leva. Naslednje zgodbe, ki bodo na sporedu 9. februarja in 16. marca, pa izhajajo iz zulujske in ugand-ske pripovedne tradicije. Pravljičarka bo poskrbela, da se bodo otroci po poslušanju pravljice poskusili tudi v izdelovanju ročnega dela, vezanega na temo prebrane pravljice. Urice so namenjene predvsem otrokom iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole. Vpisovanje otrok v šempolajski otroški vrtec Občina Devin - Nabrežina obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otro-šla vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2011/2012. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 31. januarja 2011. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v sredo, 19. januarja ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Za informacije je na razpolago urad za šolstvo, telefonska številka 20 17 3 70. Trebče: učenci COŠ Pinka Tomažiča so tudi letos koledovali po vasi Tudi letos smo koledovali po Trebčah. Vsi smo dobili kraguljčke. Hodili smo po vasi, zvonili in peli različne kolednice. Spremljal nas je tudi harmonikaš, g. Rado Andol-šek. Koledovali smo zjutraj in popoldne. Zjutraj smo koledovali v »gurenskem«, popoldne pa v »dulenskem« kraju. Nekateri vaščani so nam ponudili topel čaj in piškote, drugi so nas obdarili z denarnim prispevkom. Mi smo jim podarili obeske, ki smo jih sami izdelali. Denar, ki smo ga prijeli, bomo uporabili za nakup knjig. Vsem vaščanom se toplo zahvaljujemo ter voščimo srečno in uspešno novo leto. Učenci in učitelji Celodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča Na sliki: vaščani so lepo sprejeli domače osnovnošolce ter jih obdarili bodisi z dobrotami bodisi z denarjem, ki bo služil za nakup knjig. rojan - Na praznik svetih treh kraljev v Marijinem domu Veselo praznično popoldne Dobro obiskano družabnost, ki je postala že tradicionalna, je priredilo Društvo Rojanski Marijin dom V četrtek, 6. januarja, je Društvo Ro-janski Marijin dom priredilo Veselo praznično popoldne, ki je v rojansko društveno dvoranico privabilo veliko število članov in prijateljev. Novoletno praznovanje na dan svetih treh kraljev je v Rojanu postalo že tradicija in je namenjeno predvsem ostarelim, radi pa se ga udeležujejo tudi pevci rojan-skega zbora in drugi. Obilno obložene mize, nepogrešljiva tombola, petje in glasba - vse to je ustvarilo izredno prijetno vzdušje med gosti in gostitelji. Nazdravili so novemu letu, se na-klepetali, nasmejali ob smešnicah, ki so jih prav igralsko pripovedovali Klara, Sandro in Franko, in se v družbi lepo imeli. Za posebno veselo razpoloženje so letos poskrbeli štirje odlični glasbeniki, ki so navdušili druščino. Njihove viže in melodije, izbrane kot nalašč za take priložnosti, so ves čas polnile dvorano. Na violino je igral Dario Berginc, na harmoniko Rado Andolšek, na mandolino je brenkal Bruno, na poseben instrument, ki je bil skoro za vse novost, to je na »sod bas«, pa je igral Ivan iz Pliskovice, ki je tudi odličen solist-pevec in ' m-' je s svojim lepim tenorjem pel in pel... Zares lep popoldan za vse, ki so se ga udeležili, pa tudi za organizatorje, ki se zavedajo, kako pomembno je prijateljevanje in druženje med člani naše skupnosti v tem mestnem predelu. (dž) Na sliki: hrane, pijače, glasbe in veselega vzdušja res ni manjkalo ... opčine - Avtobusna linija Štirica odslej naravnost v center Proga avtobusa številka 4, ki povezuje Trst in Opčine, se bo od ponedeljka, 17. januarja, nekoliko spremenila. Avtobus, ki bo privozil iz Trsta, po obelisku ne bo več zavil levo proti Selivcu, temveč bo vozil naravnost skozi središče Op-čin. Avtobusno linijo številka 4/, ki povezuje središče Opčin z območjem Mandrije in Selivca (Campo Romano) pa bodo po navedbah podjetja Trieste Trasporti ukinili. Spremembe uvaja podjetje za krajevne prevoze v dogovoru s Pokrajino Trst. Že od nekdaj je bila proga št. 4 za domačine nekoliko nepraktična. Avtobus ni vozil neposredno v center Opčin, temveč je obračal levo proti Selivcu in Mandriji do končne postaje pri baru Istria. Kdor je bil namenjen iz Trsta v open-sko vaško jedro, je moral izstopiti takoj po obelisku in se v vas odpraviti peš, ali pa je na avtobusu čakal še kake četrt ure, da ga je »štirica« pripeljala po Mandriji in Proseški ulici v center. Po novem bo avtobus z območja obeliska vozil skozi veliko krožišče in nadaljeval pot po Narodni ulici do Proseške ulice ter naprej do vojašnice in trga pri baru Istria, od tod pa še naprej po Ulici Papaveri in pokrajinski cesti št. 35 do Se-livca in nazaj k Mandriji. V središču Opčin bosta postaji blizu Škavence in na Proseški ulici št. 37. Z Opčin v Trst se proga ne bo spremenila, ob nedeljah in praznikih pa bo avtobus vozil tudi do Trga Tommaseo, nazaj grede pa na Ulico Cantu. Ob nedeljah in praznikih pa bodo ukinili linijo št. 17. / TRST Četrtek, 13. januarja 2011 9 stalno gledališče fjk - Lara Komar o igranju v italijanščini »Jezik ni vsebina, samo način izražanja« Na alternativni sceni v uprizoritvi II viaggio di Caterina igra v naslovni vlogi Lara Komar je prejšnji teden de-bitirala na odru dvorane Bartoli gledališča Rossetti v glavni vlogi predstave Il viaggio di Caterina, scenske postavitve resnične zgodbe o procesu proti krminski domnevni detomorilki na koncu 19. stoletja. Produkcija Stalnega gledališča FJK je vzbudila veliko odobravanja in zanimanja, saj so vse ponovitve skoraj razprodane. Za igralko stalnega jedra Slovenskega stalnega gledališča je projektno sodelovanje z italijanskim gledališčem nastalo na osnovi prejšnjega sodelovanja z režiserjem Francom Perojem pri lanski produkciji SSG O poročilu mešani zgodovinsko-kulturne komisije: Povabilo je predstavljalo zame veliko priložnost. Študij predstave je bil posebno zanimiv, ker je drama-turgija zgrajena na osnovi izvirnih podatkov, dokumentov, pričevanj in pisem o tragični zgodbi devetnajstlet-nega dekleta. Izhodišče je bila knjiga Diane De Rosa Il baule di Giovanna, ki je zbirka resničnih zgodb iz zaku-lisja bleščeče fasade habsburškega Trsta, dogodivščin malih ljudi v problematičnih okoliščinah. Tema detomorilk pa ponuja neposredno povezavo z aktualnostjo. Povezave lahko razberemo v nekaterih detajlih, ki jih je režiser vtkal v rekonstrukcijo zgodbe iz preteklega stoletja; lik sodnika je aktualen, ženska z otrokom v naročju pa lahko spominja na katerokoli današnjo žensko, ki se mora soočati s tesnobo osamljenosti. Kako je potekal študij? Najprej sem se podala v Krmin, da bi se srečala z raziskovalcem, ki se je poglobljeno ukvarjal z zgodbo te družine. Tako sem odkrila preteklost lika; po prerani smrti očeta je morala Cate-rina sama služiti kruh in ravno na delovnem mestu je zelo mlada postala žrtev zlorabe. Priče na njenem procesu so se izrazile glede njenega značaja: župnik jo je opisal kot lahkomiselno in domišljavo, župan pa kot gospodično, ki se je znala spodobno vesti v družbi. Prav gotovo je imela določeno ambicijo po emancipaciji in je v pismih poudarila, da je vedno svobodno odločala o lastnem življenju. Med njenimi snubci je bil tudi lastnik vaške gostilne, ki ji je v pismih zagotavljal, da je njena pripadnost nižjemu sloju brez pomena in da jo bo poročil. Ko pa je zanosila, jo je zapustil. Rodila je v Trstu, kamor se je podala sama in je živela v skupnem prostoru z drugimi priseljenci v bliži- MIRAMAR - Živali Kolibriji začasno v Zagraj? Miramarske kolibrije bodo začasno preselili in jih nato spet pripeljali v preurejen center pri slovitem tržaškem gradu. Prisilno izselitev iz mi-ramarskega centra so pristojni organi preložili za dva meseca. Za to rešitev so se zavzeli na omizju, ki ga je sklicalo spomeniško varstvo Furlanije-Julij-ske krajine, da bi rešilo iz zagate 80 tropskih kolibrijev in tržaškega centra, ki mu je grozilo zaprtje. Za rešitev se je prejšnji teden zavzel sam premier Silvio Berlusconi. Kolibrijev torej ne bodo preselili na Nizozemsko, potem ko je tržaško državno tožilstvo zaradi neprimernih prostorov (kar je posledica pomanjkanja sredstev) zaseglo mira-marski center. Deželni direktor za kulturo Giangiacomo Martines je pojasnil, da so sprejeli poziv okoljske ministrice Stefanie Prestigiacomo, kolibrije pa bodo začasno gostili čim bliže Trstu. Vittorio Sgarbi je predlagal, naj ptičke gosti družina Terraneo na domačiji Castelvecchio v Zagraju. ni tržnice. V tistih letih so ravno zaprli zavod za zapuščene otroke. Njeno hčerko je nek dan našla mrtvo v postelji. Na sodišču pa so jo oprostili obtožbe. Dokumenti posredujejo hipotezo o krivičnosti ali nedolžnosti? Seveda sem si na podlagi branja dokumentov ustvarila svojo idejo, a je ne bi razkrila. Igralska kreacija pa gotovo odraža določeno usmeritev. Zanimivo je, kako si je vsak od gledalcev razložil stvar na svoj način. Vsi liki nosijo v sebi globoko tragedijo revščine in osamljenosti. Mislim, da je bistvo v tem, kako se je vsak boril za življenje in to je v kombinaciji z ambicijo in depresivnim položajem lahko privedlo do napak. Kaj je pomenilo prikazati na odru resnično zgodbo? Branje pisem me je zelo prevzelo, ker sem stopila v stik z resnično, ne-literarno osebo in čutila zato veliko odgovornost. Verjetno pa je v takem primeru težko imeti nepristranski odnos do bolj senčnih plati lika. Ko se poglobiš v neko zgodbo, se v lik zaljubiš v celoti in sprejmeš vse njegove misli in čutenja. Koliko je vsak od igralcev lahko doprinesel k liku? Bilo je ekipno delo. Vsak od igralcev je prihajal iz različnega okolja in je prinesel svojo izkušnjo. Režiser je ponudil razne spodbude, a nam je v glavnem pustil svobodo soustvarjanja. S soavtorico dramaturgije Sabrino Morena smo veliko delali na tekstu, na posebnem izražanju protagonistke in drugih likov. Posebnost je ravno v tem, da se na odru izražam z besedami izvirnih dokumentov, večkrat v okorni, starinski italijanščini, ki jo je treba na kakšen nači prenesti v živ jezik, ki je primeren za oder. Kaj pa pomeni za igralko enakovredno uporabljati dva jezika oz. nastopati izmenično v slovenskih in italijanskih predstavah? V predstavi uporabljamo italijanščino, ki sloni na konstrukciji tržaškega dialekta, nekaj furlanščine in slovenščine, kar ustvarja mozaik izvorov delavcev, ki so prihajali v Trst iz okoliških krajev. Jezik mi je zaradi tega zvenel nekako domače. Splošno pa igranje v italijanščini in slovenščini seveda daje različne občutke, bistvo vsega pa je oseba in to ostane nespremenjeno. Jezik ni vsebina, samo način izražanja. (ROP) Caterino obtožijo, da je umorila lastno hčerkico giorgio mesghetz SMRTNA KOSA - Vrzel v planinskih vrstah Zdravku Obadu v slovo Kot strela z jasnega nas je za praznike osupnila vest, da je Zdravko hudo zbolel in da se v bolnici bori za življenje. Saj je bil prejšnji mesec na martinovanju kar dobro razpoložen, kot je bi- lo v njegovi navadi. Zdravko se je pred 25 leti včlanil v planinski odsek pri Smučarskem klubu Devin in od takrat smo se skupaj povzpeli na še nič koliko vrhov, naj si bo slovenskih kot tudi karnijskih. Večkrat smo se sprehodili po Triglavskem narodnem parku in se povzpeli na Triglav, povzpeli smo se na Mangart, Golico, Stol, Grintavec, Prisojnik in na mnogo drugih vrhov, kot tudi na Viš, Poldanovec, Tinizo in druge. Bil je vedno pripravljen za vsako društveno planinsko pobudo, na pohodu za Memorial MIrka Ška-barja je več let skupno z Luča-notom pripravljal čaj v Jarovcah. Bil je prijateljskega in vedrega značaja, vedno prisoten na raznih meddruštvenih srečanjih in prijateljskih druženjih. Kruta in zahrbtna bolezen ga je odtrgala od naše družbe, s težkim srcem se bomo poslovili od njega, pogrešali bomo prijatelja planinca. Ženi Cvetki, hčerkama, bratu in ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Frančko Briščak Zaprt odsek hitre ceste Včeraj okrog 16.20 se je na mokri tržaški hitri cesti pri Škednju pripetila prometna nesreča, ki je do večera ovirala promet v smeri proti mestnemu središču. V nesreči je bil vpleten avtomobil honda jazz, ena oseba se je lažje poškodovala, tržaška občinska policija pa je morala od 16.30 do večera zapreti odsek za promet in usmerjati vozila proti ulicam Baiamonti in Svevo. Flavta in klavir drevi na Tartiniju Drevišnji sredin koncert na konser-vatoriju Tartini bo minil v znamenju nastopa flavtistke Chiare Pavan in pianistke Eugenie Emme Canale. Ob 20.30 bosta občinstvu postregli s skladbami Debussyja, Reineckeja, Du-tilleuxa, Di Vincenza in Bouleza. Traini v Lovatu Po prazničnem premoru se v knjigarno Lovat (Drevored XX. septembra) spet vračajo srečanja z umetniki. Današnji gost bo ob 17. uri risar Agostino Traini, oče (med drugim) simpatične kravice Mucca Moka, o kateri bo rade volje povedal marsikatero anekdoto. Recept za veselje Krožek kulture in umetnosti začenja svojo zimsko sezono s srečanjem posvečenim formuli oz. receptu za veselje. Gre za pravo potovanje po duši sodobne družbe skozi spremembe socialnega, političnega in gospodarskega tkiva vse do današnje post-mo-dernosti. O tem bo danes ob 17.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) spregovoril profesor Maurizio De Vanna, ravnatelj psihiatrične klinike tržaške univerze. O stiski v centru Veritas V centru Veritas v Ul. Monte Cengio 2/1bo danes ob 18.30 srečanje z redovnikom klaretincem Angelom Cu-pinijem. Slednji se bo poglobil v vprašanje teh, ki živijo v stiski. 35 let je namreč pomagal narkomanom in prostitutkam ter jim vlival nekoliko upanja v lepšo prihodnost. V gosteh Stef Burns V Domu glasbe v Ulici Capitelli bo jutri ob 18. uri delavnica s kitaristom Vasca Rossija ter skupine Huey Lewisa and The News Stefom Burnsom. Burns velja za priznanega rokerja, ki je med drugim že nastopil z Alicem Cooperjem, Motorheadi, Ozzyjem Osbournom ali Faith no More. Pred časom je celo izdal svoj album World, Universe, Infinity (label: Ultratempo). PROMETNICE - Ostri očitki naravovarstvenega združenja Prometno ministrstvo po mnenju združenja WWF skriva načrte o hitri železnici v tržaški pokrajini Naravovarstveno združenje WWF (Svetovni sklad za naravo) je na svoji spletni strani (www.wwf.it/friulivenezia giulia) objavilo nekaj novih uradnih dokumentov o načrtu za hitro železnico v tržaški pokrajini, ki jih prometno ministrstvo po mnenju organizacije enostavno skriva. Gradivo je namreč na voljo (v papirnati in spletni obliki) le v uradih Dežele Furlanije-Julijske krajine, kar pomeni, da ni ravno dostopno širši javnosti. Začetek okoljevarstvenega postopek (v ital. VIA) je bil lanskega 22. decembra objavljen v nekaterih dnevnikih (ne v našem), tako da imajo občani in organizacije čas do 20. februarja za prizive in pripombe. WWF kritizira način postopanja prometnega ministrstva in deželne uprave, hkrati pa izraža svoje znane pomisleke nad hitro železnico, ki bi pri nas pomenila predore pod Krasom. V zvezi z okoljevarstvenim postopkom WWF poziva vse zainteresirane občinske uprave, da strnejo vrste in da dejansko skupaj nastopajo proti temu projekte, ki je vreden okoli šest milijard evrov. Naravovarstveniki so trdno prepričani, da so vsi načrtovani predori pod Krasom popolnoma nepotrebni in da bi bilo dovolj posodobiti sedanjo železnico od Ronk do Sežane. Za takšno rešitev se je svojčas zavzel tudi deželni odbornik Riccardo Riccardi, ki pa je potem utihnil. Bistvena ni hitra železnica, ki bi povzročila ogromno okoljsko škodo, bistveno je spremeniti sedanjo prakso, ki v celoti privilegira prevažanje tovorov na cestah v škodo vlakov in okolja, meni WWF. 10 Sreda, 12. januarja 2011 TRST / trst film festival - 24. januarja v kinodvorani Ariston Piran-Pirano na festivalu Režijo je podpisal Goran Vojnovic - Potegoval se bo za nagrado v kategoriji dolgometražnih filmov Prihodnji teden (od 20. do 26. januarja) bo v Trstu film spet protagonist dogajanja. Vrača se namreč priljubljeni mednarodni filmski festival Trieste film festival, program katerega bo znan v petek. Vnaprej pa vam lahko zaupamo, da bodo v tekmovalnem programu festivala 24. januarja v kinodvorani Ariston predvajali tudi slovenski celovečerni film Piran-Pirano režiserja in scenarista Gorana Vojnoviča. Film je bil na lanskem, 13. Festivalu slovenskega filma nagrajen s tremi nagradami vesna, v Trstu pa se bo potegoval za nagrado v kategoriji dolgo-metražnih filmov. Piran-Pirano govori o prepletu treh življenjskih usod. Italijan Antonio, Bosanec Veljko in Slovenka Anica so v drugo svetovno vojno zašli kot otroci in so bili vsi, vsak po svoje, njene žrtve. Pol stoletja pozneje njihova kratka skupna pot v zadnjih dneh vojne spet oživi, ko se Antonio pred smrtjo vrne v Piran, da bi še enkrat videl svojo rojstno hišo. V mednarodni igralski zasedbi igrajo Boris Cavazza, Mustafa Nadarevič, Moamer Kasumovič, Nina Ivanišin, Peter Musevski, Janko Petrovec in med dru- gimi še Marko Sosič, Miranda Caharija, Primož Forte, Gojmir Lešnjak Gojc, Franco Korošec, Jure Kopušar (oba na fotografiji) ter Martin Turk in Jurij Gruden. gledališče - Drevi ob 20.30 v Rossettiju Vrača se Beckettov Godot Po 38 letih v produkciji Stalnega gledališča iz Genove - V glavnih vlogah Ugo Pagliai in Eros Pagni Glavna protagonista dela Čakajoč na Godota sta Estragon in Vladimir, ki ju igrata Ugo Pagliai in Eros Pagni glasba - Turneja Ivy I &II Elisa v Trstu 21. marca in 22. aprila bo nastopila v gledališču Rossetti Ena najuspešnejših italijanskih pevk, Trži-čanka Elisa se vrača na odre naše dežele, točneje na tržaškega in vi-demskega. V okviru nove turneje bo Elisa 21. marca in 22. aprila nastopila v tržaškem gledališču Rossetti, 3. in 4. aprila pa še v videmskem gledališču Giovanni da Udine. Občinstvu bo ob zimzelenih skladbah postregla z novimi iz albuma Ivy. Elisa obljublja koncertno igro med vodo in ognjem - na prvem koncertu bo postregla s snegom, potočki in vetrom, na drugem pa s soncem, svetlobo in ognjem. Vstopnice (od 30 evrov dalje) so od danes že na voljo v prodajnih točkah Azalea Promotion oz. na spletni strani www.ticketo-ne.it oz. v gledališču. Drevi bo v Stalnem gledališču Furlanije-Julijske krajine Rossetti v Trstu ob 20.30 prva dramska predstava v letu 2011, ko bo na odru zaživelo delo angleškega dramatika Samuela Becketta Čakajoč na Godota. Gre za produkcijo Stalnega gledališča iz Genove, pri čemer je režijo podpisal Marco Sciaccaluga, medtem ko v glavnih vlogah Estra-gona in Vladimirja nastopata slovita italijanska igralca Ugo Pagliai in Eros Pagni, v ostalih vlogah pa Gianluca Gobbi (Pozzo), Roberto Serpi (Lucky) in Alice Arcuri (deček). Z režiserjem Sciaccalugo so s postavitvijo, sceno in izdelovanjem kostumov sodelovali še Jan Marc Stehle in Catherine Rankl, za luči je poskrbel Sandro Sussi, za glasbo pa Andrea Nicolini. Beckettovo delo se vrača na tržaški oder po 38 letih, saj so ga zadnjič igrali leta 1972. Po drevišnji prvi predstavi bodo ponovitve vse do nedelje: v četrtek, petek in soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 16. uri. Za informacije sta na voljo spletna stran gledališča Rossetti www.ilrossetti.it in telefonska številka 040-3593511. Loterija 11. januarja 2011 Bari 32 42 56 55 40 Cagliari 38 85 8 2 89 Firence 15 33 38 20 90 Genova 35 62 8 36 75 Milan 85 30 33 89 42 Neapelj 23 37 15 16 7 Palermo 29 37 85 87 79 Rim 53 59 82 43 64 Turin 6 70 32 12 89 Benetke 25 64 11 59 47 Nazionale 2 81 23 49 13 Super Enalotto št. 5 12 13 31 69 71 77 jolly 49 Nagradni sklad 3.252.523,49 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 3.357.502,73 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 23 dobitnikov s 5 točkami 21.212,11 € 1.878 dobitnikov s 4 točkami 259,78 € 64.905 dobitnikov s 3 točkami 15,03 € Superstar 18 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 25.978,00 € 312 dobitnikov s 3 točkami 1.503,00 € 4.725 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 29.385 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 61.777 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Včeraj danes Danes, SREDA, 12. januarja 2011 TATJANA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 9.00 - Luna vzide ob 10.56 in zatone ob 0.16. Jutri, ČETRTEK, 13. januarja 2011 VERONIKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,7 stopinje C, zračni tlak 1014,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 99-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C. [I] Lekarne U Kino 18.30, 20.20, 22.15 »The Tourist«; Dvorana 4: 16.45 »Rapunzel, l'in-treccio della torre«; 18.15, 20.15, 22.15 »La bellezza del somaro«; 22.15 »Un altro mondo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.15, 22.00 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 17.30 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 19.50, 22.15 »Tron: Legacy 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.10 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 17.00, 19.50, 22.10 »Hereafter«; Dvorana 5: 17.30 »Natale in Sudafrica«; 20.00, 22.00 »The Tourist«. Čestitke Do sobote, 15. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 272133) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Gospa JUSTINA lepa leta ima. Srčna naša voščila s pesmijo Bog vas živi naj jo korajžno spodbujajo, da bo še in še med nami pela. Vsi iz Trebč, ki jo imamo radi. S Izleti AMBASCIATORI - 20.00, 22.15 »Tron: Legacy 3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.10, 18.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Che bella giornata«; 16.30, 19.15, 21.45 »Hereafter«; 16.30, 19.30, 22.00 »Tron Legacy 3D«; 16.00, 18.45, 21.30 »Quei bravi ra-gazzi«; 18.05, 22.05 »Natale in Su-dafrica«; 18.05, 20.05, 22.05 »La banda dei Babbi Natale«; 22.05 »The Tourist«; 16.15 »Megamind 3D«; 16.15, 18.30 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 16.10 »Le avventure di Sammy 3D«. FELLINI - 20.30, 22.15 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »In un mondo migliore«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Tamara Drewe«; 17.00, 19.00, 21.00 »Njuna družina«; 20.30 »Tron: Zapuščina 3D«; 18.10 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje potepuške Zarje 3D«; 16.10 »Megaum 3D«; 16.50, 21.20 »Socialno omrežje«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50, 19.05, 21.15 »Gremo mi po svoje«; 20.20 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 21.10 »Tron: zapuščina 3D«; 16.05, 18.35, 21.05 »Življenje, kot ga poznaš«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 15.05, 16.20, 17.05, 18.20, 19.00 »Samova pustolovščina 3D -sinh.«; 16.10, 18.30, 20.50 »Turist«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che bella gior-nata«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.45 »Megamind«; SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel: 3395000317. Vabljeni! AŠD SK BRDINA organizira za člane društva v nedeljo, 16. januarja, smučarski izlet v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa: ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdi-na.org, info@skbrdina.org. OGLED JASLIC v Celju in okolici bo potekal v soboto, 29. januarja. Avtobus bo odpeljal iz Trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.40, iz Na-brežine ob 6.45, iz Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, iz Opčin ob 7.10. Možno je tudi vstopiti na Ferneti-čih ob 7.20 (po dogovoru). Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123 (sestra Angelina). Rok vpisa zapade 23. januarja. 15 Prireditve NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgoniku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitri Gnesda. VESNA GUŠTIN bo predstavila svoje knjige v četrtek, 13. januarja, ob 20. uri v agriturizmu Gruden-Zbo-gar, Samatorca 47. BODI ČEŠČENO, O DETECE SVETO Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na božični koncert v stolnici sv. Justa v nedeljo, 16. januarja, ob 16. uri. Program bodo oblikovali: OPZ Kraški cvet, vodi s. Karmen Koren; MlPS A. M. Slomšek, vodi Zdenka Kavčič Križmančič; MoPZ Sv. Jernej, vodi Mirko Ferlan; MePZ Jacobus Gallus, vodi Marko Sancin; MePZ Mačkolje, vodi Andreja Štucin. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 16. januarja, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj bo spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 17.00. SKD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IZ ZA-BREŽCA vabita v ponedeljek, 17. januarja, v Boršt na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sv. maša, ob 20.30 v srenjski hiši kulturna prireditev. Nastopajo: Mepz Slove-nec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, Dramska skupina Slovenec s komedijo v narečju »Silicone rap«, avtor Fernando Rodrigo della Teta, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 23. januarja, ob 18.30, v srenjski hiši v Borštu. [H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481 - 419956. / TRST Sreda, 12. januarja 2011 1 1 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki: OV Kekec (Boljunec) danes, 12. januarja, ob 16.00; OV Pika Nogavička (Dolina) - 13. januarja ob 16.30; OV Mavrica (Milje) - 17. januarja ob 16.30 in OV Palčica (Ricmanje) - 19. januarja ob 16.15. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30, 24. januarja ob 17. uri. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole, po sledečem razporedu: OŠ Bevk - Opčine: danes, 12. januarja, ob 16.30; OŠ Černigoj - Prosek: 24. januarja, ob 16.00; OŠ Sirk - Križ: 25. januarja, ob 11.40; OŠ Gradnik - Col: 20. januarja, ob 14.30; COŠ Tomažič - Trebče: 24. januarja, ob 15.00; OŠ Trubar/Kajuh - Bazovica: 19. januarja, ob 15.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da so vpisne pole za vpise v prve letnike otroških vrtcev ter v prve razrede osnovnih šol na razpolago tudi na spletni strani www.didravopcine.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda potekali danes, 12. januarja, ob 17. uri na sedežu pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4 in v petek, 14. januarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari - Reška cesta 511. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL na Opčinah in na Prose-ku sporoča, da bo informativno srečanje za starše učencev 5. razredov osnovnih šol v četrtek, 13. januarja, ob 17.00 na sedežu šole Kosovel, Bazoviška ul. 7. Šola bo predstavila svoje dejavnosti in seznanila starše z delovanjem tako matične šole na Opčinah kot podružnice na Proseku. DAN ODPRTIH VRAT na pedagoškem in družboslovnem liceju l .M. Slomšek bo v soboto, 15. januarja, od 8. do 12. ure. Vabljeni dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihovi starši. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev v ponedeljek, 17. januarja, ob 18. uri, na osnovni šoli F. Bevka na Opčinah (Nanoški trg 2). V obdobju vpisovanja (rok zapade v soboto, 12. februarja) bo tajništvo sprejemalo prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ter od 12. do 14. ure. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: 19. januarja, ob 16.00; OV Štoka - Prosek: 19. januarja, od 11.00 do 12.00 ter ob 16.00; OV Košuta - Križ: 18. januarja, od 10.30 do Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. 11.30 ter ob 16.00; OV Fakin - Col: 17. januarja, od 10.30 do 11.30 ter 20. januarja, ob 16.00; OV Kralj - Trebče: 19. januarja, od 10.00 do 11.00 ter ob 15.30; OV Vrabec - Bazovica: 21. januarja, ob 16.00. RAVNATELJICA IN PROFESORJI NIŽJE SREDNJE ŠOLE SIMON GREGORČIČ vabijo starše letošnjih peto-šolcev na informativno srečanje, ki se bo odvijalo v ponedeljek, 17. januarja, ob 18.00 uri v šolskih prostorih v Dolini štev. 210. Starše bomo seznanili z vzgojno-izobraževalnim delom na naši šoli, t.j. z organizacijskimi posebnostmi kot tudi z inovativnimi didaktičnim prijemi in izobraževalno tehnologijo ter neštetimi in že utečenimi in novimi projekti, ki bogatijo našo učno ponudbo. Toplo vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat na osnovnih šolah tako programirani: šola Milčinski (ul. Marchesetti 16) ponedeljek, 17. januarja, ob 17. uri, šola Finžgar (ul. del Ceretto 19) ponedeljek, 17. januarja, ob 17. uri, šola Župančič (ul. Caravaggio 4) sreda, 19. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240) v ponedeljek, 17. in 24. januarja, od 14. do 15. ure in v četrtek, 13. in 20. januarja, od 11. do 12. ure; otroški vrtec Barkovlje (Ul. Vallicula 11) v ponedeljek, 17. in 24. januarja, od 11. do 12. ure in v sredo, 19. in 26. januarja, od 11. do 12. ure. OBČINSKI OV V ŠEMPOLAJU obvešča starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec, da bo informativni sestanek v sredo, 19. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. DIZ JOŽEF STEFAN bo odprl svoja vrata na Vrdelski cesti 13/2 v četrtek, 20. januarja, od 15.30 do 18.30 in v soboto, 22. januarja, od 8.30 do 12.00. Toplo vabljeni dijaki nižjih srednjih šol in njihovi starši. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 21. januarja, od 18. do 20. ure in v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guar-diella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA obvešča, da bo potekal na sedežu ravnateljstva v Nabrežini v ponedeljek, 24. januarja, s pričetkom ob 17. uri skupni informativni sestanek za starše, ki nameravajo v šolskem letu 2011-12 vpisati otroke v 1. letnike otroških vrtcev: Devin, Mavhinje, Nabrežina in Gabrovec. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. Ü3 Obvestila JUS BANI obvešča, da bo tudi letos opravljal čiščenje gozda. Vabimo vse zainteresirane naj se čimprej javijo predsedniku ali kličejo na št. tel. 040 211790. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja de-gustacijski večer z vini kleti Sgubin Fer-ruccio. Srečanje bo v četrtek, 20. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). JOGA PRI SKD IGO GRUDEN je spet začela z redno vadbo po naslednjem urniku: ponedeljek ob 18.00, torek in četrtek od 9.00 do 10.30 in od 10.30 do 12.00, sreda ob 9.00 in ob 17.00. Dobrodošli novi udeleženci; info 040220469 (Divna) in 040 299632 (Vera) DAN ODPRTIH VRAT na l d forman-dumu: danes, 12. in v sredo, 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. In- formacije na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adforman-dum.eu. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: danes, 12., 19. in 26. januarja: Zimski vrtiči, Naravne skulpture; 14., 21. in 28. januarja: Lepljenje papirja...preseneče-nje bo zagotovljeno. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici: »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored: danes, 12. januarja, ob 17.00 Darovi kralja leva; sreda, 9. februarja, ob 17.00 Od kod so prišle zgodbe; sreda, 16. marca, ob 17.00 Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se radi udeležili letošnjih pustnih povork na Opčinah in v Sovodnjah na sestanek, ki bo danes, 12. januarja, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. SKD VIGRED sporoča, da bo v društvenih prostorih v Šempolaju potekala 3x tedensko telovadba za dobro počutje, ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.30, ob torkih (hitrejša vadba) od 20.30 do 21.30. Prijave in vpisovanje pred pričetkom telovadbe. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na prvo letošnje srečanje, ki bo danes, 12. januarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. SPDT sporoča, da bodo odborniki na razpolago za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine: danes, 12. januarja, od 19. do 21. ure v Prosvetnem domu na Opčinah; v četrtek, 13. januarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, v Ul. sv. Frančiška 20; in v ponedeljek, 17. januarja, od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44. SPLOŠNO KMETIJSTVO: Ad forman-dum vabi k vpisu na tečaj, ki omogoči pridobitev ustreznega strokovnega znanja za vodenje kmetijskega podjetja. Namenjen je polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Trajanje: 150 ur (januar - maj 2011). Datum začetka: 13. januar. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek od 18. do 21. ure na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja: tel. 040566360, info@adformandum.eu. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS prireja v četrtek, 13. januarja, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Sladkorna bolezen in njene srčne komplikacije«. Po uvodnih besedah predsednika Marina Voccija bo predaval dr. Andrea Di Lenarda, ki je direktor tržaškega kardiovaskular-nega centra. Vabljeni so vsi! AŠD MLADINA organizira tečaj tai chi chuana z inštruktorico Miro Guštin. Poskusna vaja v petek, 14. januarja, ob 20. uri v bivšem rekreatoriju v Križu. Info: 349-3136949 (Mira). SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 14. januarja ob 20.30 v društvene prostore na »Pozdrav novemu letu«. Nastopila bo otroška plesna skupina Stars. Na ogled bo tudi kratkodejanka »Umetnost je videti umetnost!« v izvedbi ZMTKB IPD - Zelo Mala Tržaška Kabaretna Banda In Podobni Deli (Fabrizio Polojaz, Paolo Tanze in umetnik Paolo Pascutto ter presenečenje Lola). SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja »Delavnice za mlade« od 18 do 29 let, in sicer vsak petek, od 15.00 do 19.00 ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. V petek, 14. januarja, »Styling«, 21. in 28. januarja, »Stripi«, 4. februarja »Miksira-nje glasbe«, 11. februarja »Gledališka delavnica«, 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z zavodom Ad Formandum tečaj splošnega kmetijstva in tečaj upravljanja kmečkega turizma, ki se bosta začela januarja. Informacije v uradu ali po telefonu na 040-362941. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet...po skritih poteh gospe burje«, ki bo v soboto, 15. januarja, v Trstu. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure. NATIVITAS 2010 - ZSKD v sodelovanju z USCI FJK vabi na tri koncerte v sklopu božične deželne revije Nativitas: sobota, 15. januarja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Trojice na Katinari, nastopata PZ Tončka Čok Lonjer (dir. Manuel Purger) in Katizbor Katinara (dir. Carlo Tomma-si). SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo za otroke bivajoče v treh občinah, v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (občina Zgonik), v soboto, 15. januarja, od 15.00 do 18.00 ure »delavnico decoupageja« (otroci naj s seboj prinesejo majhno leseno škatlico .). Prost vstop. VZPI-ANPI PROSEK KONTOVEL v soboto, 15. januarja, ob 11. uri v Štorjah se bomo poklonili spominu padlega partizana Marjana Štoke. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, Ženski pevski zbor Prosek Kontovel in govornik Dušan Kalc. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anuby. Info: 333-5663612 (Jasmin). TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v žup-nišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: Ad formandum vabi k vpisu na tečaj, ki je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju (18 ur), prehrambena tehnologija, priprava tipičnih jedi (24 ur praktičnih vaj); marketing in psihologija prodaje. Trajanje: 100 ur (januar - maj). Datum začetka: 16. januar. Urnik: torek in četrtek od 18. do 21, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja na tel. 040-566360, in-fo@adformandum.eu. V BARKOVLJAH, v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 16. januarja, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. DELAVNICA ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnico za starše v torek, 18. januarja, na temo »Ločene družine - na novo sestavljene družine«, na sedežu Sklada - Proseška ulica 131 - Op-čine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile naslednje psihologinje: dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen, informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040212289 ali na naslov delavnice-star-si@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: ena v slovenščini in druga v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na tečaj za pokuše-valce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta tel. št.334-7786980 in 340-6294863. Vpišete se lahko ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu združenja v Lonjerju. KLEKLANJE pri SKD Tabor - Opčine vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam! S Mali oglasi DAJEM V NAJEM enosobno stanovanje v Rojanu. Klicati na tel. št. 040364480 (od 10. do 12. ure). GARAŽO zraven železniške postaje v Trstu dajem v najem. Tel. št.: 3294128363 Marko. GROM BOGDAN, odlično ohranjena grafična mapa z desetimi originalnimi litografijami »Trieste e il suo Car-so«, izdal sam avtor v Trstu leta 1957, prodam za 700 evrov. Tel. št.: 3283625499. IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb za polovico dneva. Tel. št.: 0038651852892. IZKUŠENA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur na 24. Za informacije pokličite na tel. št. 040-4528403 ob večernih urah. IZKUŠENA V URADNIŠKEM DELU išče zaposlitev. Tel. št.: 340-0030154. KLAVIATURO (tastiera) Fatar, Studio 90 plus, 88 stehtanih tipk kot za klavir in expander Alesis nano piano prodam. Poklicati v večernih urah tel. št. 040-946702. KUPIM hišo ali zazidljivo parcelo na Opčinah ali na Proseku. Tel. št.: 040213385. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem, pribl. 55 kv. m. Tel. št.: 320-1509155. PRODAJAM Fiat 500, letnik '73, včlanjen v »Club 500«. Tel. št.: 3345770580. PRODAM mladiče 70 dni stare nemškega ovčarja z valhunskim rodovnikom Sieger in Auslese iz Nemčije in Italije. Tel. št.: 339-1024723 (Valter). PRODAM štiri zložljive sestavne dele pohištva knjižnice/otroške sobice v odličnem stanju, 100 cm, globina 6045-30 cm, višina 230 cm, z vogalom, malimi vrati in s predali, svetlo rjave barve in magnolija. Tel. št.: 3315695311. VOLVO S60 D5 črne barve, nove gume, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 335-6322701. Prispevki Namesto cvetja na grob prijateljice Li-či Kapun daruje družina Ota iz Doline 30,00 evrov za ŽePZ Prosek-Kontovel. V spomin na Marto Furlan daruje Anica Daneu 50,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Marto Furlan darujeta Gina in Stanka 50,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši in 50,00 evrov za negovanje spomenikov padlim NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Liči Puntar por. Kapun daruje Slavica Husu 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku in 30,00 evrov za Kd Prosek-Kontovel. V spomin na nepozabne starše ter ob najini zlati poroki darujeva Romana in Milan 50,00 evrov za OŠ l lojz Gradnik in 50,00 evrov za OV Anton Fakin na Colu. Ob 20. obletnici smrti Maksa Šaha darujejo Marija, Joško, Mitja in Katja 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Žarkota Obada darujejo Ladi in Olga Rebula 30,00 evrov ter Stanko in Jožica Milič 20,00 evrov za AŠK Kras. Namesto cvetja na grob Igorja Žerjala daruje Milena 20,00 evrov za Dijaški dom Srečka Kosovela. V spomin na svoje drage darujeta Miro in Vera Zigon 50,00 evrov z Sklad Mitja Čuk. V spomin na Bruna Bertolina darujeta Silva in Stelio 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ličko Kapunovo daruje Alojz Briščik 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Zapustila nas je naša draga Danila Sila Rosner Žalostno vest sporočajo hčerki Barbara in Eva z Edijem i Rubenom Pogreb bo v soboto, 15. januarja, ob 9.30 v ulici Costalunga. Trst, 12, januarja 2011 Ob izgubi drage mame Danile izražata Evi in Barbari iskreno sožalje Sonja in Jasna z družinama Ob izgubi drage mame in none Danile izrekamo iskreno sožalje Barbari, Evi, Rubenu in svojcem Paolo, CIaudia, Peter in Erika 12 Četrtek, 13. januarja 2011 KULTURA / PREDSTAVITEV V KOPRU - Prvo nagrajevanje bo maja v Trstu Primorska gledališka nagrada Tantadruj Z nagrado se utrjuje sodelovanje med primorskimi gledališči Tantadruj ni več le junak istoimenske Kosmačeve novele, pač pa tudi ime nove in povsem primorske gledališke nagrade, ki so jo včeraj predstavili umetniški vodje vseh treh primorskih poklicnih gledališč: tržaškega, novogo-riškega in koprskega. Primož Bebler, Ira Ratej in Katja Pegan so ob predstavitvi slovesno najavili tudi njeno prvo izvedbo, ki bo potekala maja letos na odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Takrat bosta neodvisni žiriji razglasili nagrajenca za življenjsko delo ter igralca in gledališki dosežek sezone. Razlogov, ki so privedli do ustanovitve Tantadruja je veliko in prav toliko je bilo ob njenem snovanju tudi razmišljanj. Po mnenju Ire Ratej so bili na primer primorski ustvarjalci na nacionalnih festivalih pogosto spregledani, čeprav je bilo njihovo delo od nekdaj velikega pomena za dosedanji obstoj in delovanje vseh treh primorskih gledališč. Ta si danes želijo pretočnega in živahnega gledališkega prostora, ob tem pa potrebujejo tudi oceno o opravljenem delu. Primož Bebler je izpostavil, da se strokovna kritika žal pogosto omeji na objavljanje recenzij posameznih odrskih postavitev, kar še zdaleč ne predstavlja primerne refleksije o letni produkciji. Naloga strokovnih žirij, ki bosta vsako leto podelili tri nagrade, bo torej tudi strokovna presoja gledališkega dogajanja na Primorskem. Nagrajevanje bo vsako leto gostovalo drugo gledališče. Prvo bo maja letos na sporedu v Trstu, v najstarejšem in simbolno zagotovo najpomembnejšem primorskem gledališču, in sicer ob zadnji premieri v letošnji sezoni. Naslednje leto bo v Novi Gorici, nato pa se bo selilo v Koper. Vodstva treh gledališč bodo sicer lahko predlagala nagrajence, vendar se bosta strokovni žiriji odločili po lastni presoji. Prva žirija, ki jo letos sestavljajo Matej Bogataj, Marko Sosič in Mojca Kranjc, si bo ogledala okrog deset predstav in med igralkami ter igralci, ki so nastopili v premiernih uprizoritvah sezone izbrali tisto ali tistega, ki si bo zaslužil Tantadruja za igralski dosežek. Nagrado za gledališki dosežek pa bo ista strokovna žirija podelila za režijo, predstavo kot celoto, dramsko besedilo, dramatizacijo, dramaturgijo, prevod, lektorsko delo, scenografijo, kostumo-grafijo, koreografijo, animacijo, glasbo ali drug vrhunski gledališki dosežek. Prvega dobitnika Tantadruja za življenjsko delo pa bo izbrala žirija v sestavi Boris Ca-vazza, Zdenka Lovec in Minu Kjuder. Pobudo so včeraj predstavili v Kopru m.t. Primorska je po mnenju Katje Pegan prostor velikih potencialov, vendar če se kulturni duh ne bo razvijal z istim tempom kot se razvija celoten prostor, lahko kmalu posta- ne kulturno zelo obubožano področje. Sodelovanje med primorskimi gledališči, ki je v zadnjem desetletju obrodilo številne koprodukcije, tako od letos utrjuje še pomembna nagrada. Podobno kot Kosmačev Tantadruj torej tudi gledališčniki hrepenijo po lastni sreči in v prihodnje jo bodo kovali tudi s takšnimi skupnimi projekti. (mit) CELOVEC - Tradicionalno priznanje Tischlerjeva nagrada letos Hanziju Gabrielu Tischlerjevo nagrado, ki jo kot največje priznanje med Slovenci na avstrijskem Koroškem podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, bo letos prejel Hanzi Gabriel. Nagrajenec je mentor več tamburaških skupin in soavtor knjige o tamburaštvu na avstrijskem Koroškem. Nagrado, ki je že 32. po vrsti, bo prejel 24. januarja v Celovcu. Hanzi Gabriel se je rodil v Šentjanžu v Rožu na avstrijskem Koroškem in tam preživel mladost. Že kmalu se je vključil v domačo tamburaško skupino, pozneje pa je na celovškem glasbenem konservatoriju študiral glasbo in študij nadaljeval še na Dunaju. Tam se je zaposlil v Theater an der Wien in kasneje v Volksoper, vseskozi pa je ostal tesno povezan s kulturnim življenjem Slovencev na avstrijskem Koroškem. Gabriel je bil pobudnik ustanovitve in mentor več tamburaških skupin, ki so tako nadaljevale več kot stoletno tradicijo tamburaštva med koroškimi Slovenci. Skupaj z Vlasto Lokar La-vrenčič je leta 2005 izdal obsežno knjigo Na sledeh tamburaštva na Koroškem, poleg tega je na Dunaju ustanovil tam-buraško skupino Fermata, ki združuje predvsem v avstrijski prestolnici živeče Slovence, mentor in pobudnik igranja na tamburice pa je bil tudi med Hrvati na avstrijskem Gradiščanskem. Tischlerjeva nagrada je poimenovana po ustanovitelju NSKS in prvem ravnatelju slovenske gimnazije v Celovcu Jošku Tischlerju. Med prejemniki so bili med drugim zgodovinar Bogo Grafenauer, pesnica Milka Hartman, slikar in grafik Valentin Oman, predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle, lani pa jo je prejela mezzosopranistka svetovnega slovesa Bernarda Fink-Inzko. (STA) The World is Yours Motorhead Hard rock Legende angleške hard rock skupine Motorhead so se povrnile na svetovno glasbeno sceno. Decembra lani je namreč v Angliji izšla nova plošča The World is Yours, ki pa bo v drugih državah na razpolago komaj konec tega me- seca. Angleški, ne več rosno mladi rokerji so tudi tokrat poskrbeli za pravo rock 'n roll poslastico. The World is Yours je že dvajseti glasbeni izdelek angleškega benda, prvega je zasedba izdala daljnega leta 1977. Ian Fraser Kilmister, bolje znan z imenom Lemmy, je ustanovil bend leta 1975. Takrat že tridesetletni basist je zraven privabil še kitarista Larryja Wallisa in bobnarja Lucasa Foxa. Kmalu nato sta ta dva zamenjala Phil Taylor in Eddie Clark, s katerima se je Lemmy glasbeno boljše ujemal. Novonasta-la trojica je inovativno spajala punk in hard rock glasbo in na tak način ustvarjala hitri in trdi rock 'n roll. Po prvi istoimenski plošči je bend leta 1979 izdal kar dva albuma in sicer Overkill in Bomber, s katerima je zaslovel tudi izven angleških meja. V petintridesetletni glasbeni karieri je zasedba zamenjala nešteto glasbenih založb, razlog za nesporazume pa je večkrat bilo "živahno" obnašanje liderja Lemmyja in ostalih ... The World is Yours je izdala novonastala založba Mo-torhead Music v sodelovanju z glasbenim mogotcem EMI Music. Gre za tipičen Motorhead album, deset komadov brez nepotrebnih inovacij in postankov, se pravi štirideset minut hitrega in trdega rock n rolla. Že s prvim komadom Born to Lose je poslušalcu jasno, da ne bo razočaran nad dvajseto ploščo londonskih rokerjev. Takoj za tem je na vrsti hitra I Know How to Die in prvi single Get Back in Line, v katerem se Lemmy zgraža nad nemoralnimi obnašanji podkupljenih ljudi. Devils in My Hand in Rock N Roll Music nadaljujeta rokerski trend plošče, medtem ko sta Waiting For The Snake in naslednja Brotherhood nekoliko bolj temačna komada. V hitrih pesmih Outlaw in I Know What You Need pride do izraza izredni švedski bobnar Mikkey Dee in že smo pri koncu z zadnjo, izredno Bye Bye Bitch Bye Bye, na koncu katere boste po vsej verjetnosti komad še enkrat zavrteli . Rajko Dolhar LJUBLJANA Kompilacija jugoslovanske elektronske glasbe V Galeriji Škuc sta glasbenik in založnik Dušan Hedl in glasbeni urednik Nenad Vujic predstavila kompilacijsko vinilno ploščo Hometaping in Self-Management, ki je butična izdaja posnetkov jugoslovanske elektronske in industrijske glasbe iz 80. let. Hkrati je to prvi album nove založbe Monofonika pri zavodu Subkulturni azil Maribor. Elektronska in industrijska glasba na območju nekdanje Jugoslavije nista prodrli do širše javnosti, ker v medijih nista obstajali. Kompilacija tako popravlja krivico in je, kot pravi Hedl, zato zgodovinski dokument spregledane elektronske glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Glasbo na kompilaciji Hometa-ping in Self-Management so s pomočjo kasetarjev, sintetizatorjev in sem-plarjev ustvarjali posamezniki, ki so se, potem ko so ugotovili, da medijsko ne morejo delovati, zavestno odločili za podtalno delovanje in samoizdaje v senci takratne pop rock produkcije. Sceno zato Hedl imenuje »neprostorsko«, poznavalec scene Vujic pa kot gibanje »ka-setarske kulture« z začetka 80. let, ki je brbotalo na presečišču žanrov, kot so noise, punk, industrial in minimal. Posebej močna je bila ta scena v Sloveniji z njenim prvakom in povezovalcem Mariom Marzidovškom iz Slovenske Bistrice. Tudi Hedlova skupina Center za dehumanizacijo je začela kot elektro punk skupina. Pri Marzidovškovi MML založbi so namreč izšle njene prve kom-pilacijske kasete, Hedl pa se je označil za »njegovega šolarja«. Na kompilaciji se nahaja ena Marzidovškova eksperimentalna skladba brez naslova. Vidnejši slovenski izvajalci ob Marzidovšku so med drugim bili še Electric Fish, Lokalna TV, Študentsko delavski rock teater v opoziciji, HUM, Klopotec, Peter T. Dobri-la in Sfinkter. Izbor ustvarjalcev na kompilaciji je bil narejen s pomočjo nacionalnega ključa, je dejal Hedl. Izvajalci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije so Andrei Grammatik, Lx & Step Dancer, Me-tropolie Trans, Pagan Gadget, Popošev i Rosenfeld, Monotonik, Keller, Koda-gain , PP Nikt in NEP. Kompilacija, ki je bila izdana v 300 izvodih, bo doživela nadaljevanje in se razvila v večmedijsko razstavo. Njen urednik Vujič je dejal, da bo naslednja izdaja iz zbirke Ex Yu Electronica predstavila elektronsko sakralno glasbo. (STA) Gehry bo sodeloval pri načrtih za Barenboimov center Kanadsko-ameriški arhitekt Frank Gehry bo sodeloval pri načrtih za glasbeni center, ki ga v Berlinu načrtuje dirigent Daniel Barenboim. Gehry želi sodelovati pri prezidavi dosedanjega skladišča državne opere Unter den Linden za potrebe Ba-renboimovega inštituta (West-Eastern Divan Institute - WEDI). S projektom so se že začeli ukvarjati Ge-hryjevi študentje na ameriški univerzi Yale, pri njem pa bo sodeloval še arhitekt HG Merz, ki je načrtoval tudi prenovo državne opere. Enainosemdesetletni Gehry je med drugim načrtoval Disneyevo koncertno dvorano v Los Angelesu in Guggenheimov muzej v Bilbau. Na pobudo Barenboima, ki je soustanovitelj West-Eastern Divan orkestra, bi z glasbenim centrom nastal prostor dialoga. Stroški projekta so ocenjeni na 20 milijonov evrov, sredstva naj bi zbrali s pomočjo do-nacij. Kot možen datum odprta so omenja oktober 2013. (STA) Dunaj: 355.000 ljudi na Michelangelovi razstavi Razstavo Michelangelo - risbe genija v dunajskem muzeju Albertina, ki je vrata zaprla v nedeljo, si je ogledalo 355.000 ljubiteljev umetnosti. V zadnjih dneh so na razstavi, na kateri je bilo predstavljenih 110 Michelangelovih risb, našteli po 4000 ljudi. Postavitve, ki je vrata odprla 8. oktobra, ni bilo mogoče podaljšati, saj so risbe občutljivi eksponati, ki ne smejo biti predolgo izpostavljeni svetlobi. Dela za razstavo je posodilo 30 muzejev, med njimi florentinska galerija Uffizi, pariški muzej Louvre, Britanski muzej, na ogled so bila tudi dela iz zbirke gradu Windsor. Med drugim je bilo mogoče videti pripravljalne risbe za Sikstinsko kapelo. Razstava se je tako po številu obiskovalcev uvrstila takoj za razstavo Fride Kahlo v razstavišču Kunstforum, ki je od septembra do decembra lani pritegnila 362.000 obiskovalcev. Sicer pa iz zadnjih let glede na število obiskovalcev v avstrijski prestolnici ostaja s 589.180 obiskovalci na prvem mestu razstava Van Goghovih del v Albertini leta 2008. (STA) Mohamed Wardi proti delitvi Sudana Sudanska glasbena ikona Mohamed Wardi iz ljudstva Nube, ki je desetletja pel o enotnosti Sudana, je povedal, da ga bo zelo razžalostilo, če se bo Sudan z referendumom, ki se je v južnem Sudanu začel v nedeljo, potekal pa bo do 15. januarja, razdelil na dve državi: »Kar se dogaja, je zame, ki sem 54 let pel o enotnosti, pretežko ...Žalosten sem in upam, da se bo južni Sudan, čeprav izbere odcepitev, nekega dne ponovno združil z severom,« je dejal 81-letni glasbenik. Wardi je plodovito kariero začel v sudanski prestolnici Kartum kmalu po samostojnosti države leta 1956, še vedno pa je, ob redkih priložnostih, ko nastopa, sprejet z navdušenjem. Obiskovalec njegovih koncertov je dejal, da je njegova privlačnost za Sudance v tem, da njegov materni jezik ni arabščina, v čemer se odraža bogata kulturna in etnična raznolikost države. Wardi je bil tudi politični aktivist. Bil je goreč podpornik južnosu-danskega Ljudskega gibanja za osvoboditev Sudana v času, ko ga je vodil leta 2005 preminuli kariz-matični John Garang, ki se je zavzemal za novi, združeni in demokratični Sudan. (STA) www.primorski.eu1 leti ffifá Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro Čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti s sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti. »T • V • • V • • Vpis naročnin po znizani ceni do 31. januarja 2011. Pohitite! Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Ne zamudite priložnosti. ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici APrimorski r dnevnik 1 4 Sreda, 12. januarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu DOBERDOB - V soboto popoldne zver vstopila na dvorišče sredi vasi Na poginuli lisici in psu preverjajo okužbo s steklino Domačin je imel kar nekaj težav pri Iskanju pomoči pri pristojnih organih V Doberdobu se je v soboto lisica nevarno približala hišam v središču vasi. Okrog 15. ure je zver vstopila na dvorišče hiše v Kosovelovi ulici, kjer je doživela neprijetno srečanje. Lastniki hiše imajo namreč nemškega ovčarja, ki je napadel lisico, komaj jo je zagledal. Ugriznil jo je v bok in v zadnje tace, tako da se je divja žival vlekla naprej le po sprednjih tacah. Ko se je lastnik hiše vrnil domov, je opazil, da je pes nekam zbegam, kmalu zatem pa je zagledal še preplašeno lisico. Počasi in z velikimi mukami se je ranjena zver premaknila do mreže, ki meji s sosedovim vrtom. Lastnik psa je po prvem trenutku zaprepadenosti klical odgovornega za veterinarsko prvo pomoč, ki je bil nedosegljiv, nato pa še policijo. Policist je lastnika psa vezal na pristojno redarsko pasjo službo, redar pa je pojasnil, da je odgovoren le za domače živali. Zatem je lastnik psa poklical gozdno stražo, uslužbenci so se na klic pozitivno odzvalo in kmalu zatem prišli v Doberdob. Na dvorišču hiše pa so uslužbenci gozdne straže pojasnili lastniku psa, da niso pristojni za tovrstne posege, saj nimajo primerne opreme. Po njihovih besedah bi lahko učinkovito posegli le lovski čuvaji, ki pa so bili v soboto nedosegljivi. Tako se je za lastnika psa nadaljevala neprijetna pustolovščina z ubogo lisico, ki so jo uslužbenci gozdne straže z grablja-mi držali, da bi ne zbežala. Okrog 18. ure, to se pravi preko tri ure po prihodu zveri na dvorišče, je v Doberdob prispela vete-rinarka, s katero so stopili v stik gozdni stražarji. Veterinarka je ranjeni živali vbrizgala odmerek strupa, saj jo je pes z raznimi ugrizi ze- Steklino prenašajo zlasti lisice lo hudo ranil. Zver je takoj zatem poginila. Po pregledu lisice je vete-rinarka povedala, da bi zver lahko bila okužena s steklino. Lisica je namreč imela pri repu precej odmrlih dlak, kar naj bi bil eden izmed znakov za okužbo s steklino. Poginulo lisico so gozdni stra- arhiv žarji že v soboto odpeljali na analizo, v ponedeljek pa je po nemškega ovčarja prišel pristojni pasji redar. Pes je bil proti steklini cepljen aprila lanskega leta, zdaj pa ga bodo zadržali pet dni na opazovanju. V tem obdobju bodo ugotovili morebitno okužbo s steklino. (Jari) POKRAJINA Odstreljeni primerki vsi cepljeni Populacija lisic v goriški pokrajini je bila v zadnjih letih zdrava, saj po besedah pokrajinske odbornice Mare Černic niso zabeležili nobenega primera okužbe s steklino. »V zadnjih dveh letih so pri nas opravili več akcij cepljenja proti steklini, nato pa smo kot pokrajina na podlagi navodil dežele preverili uspešnost cepiva,« pojasnjuje Mara Černic in opozarja, da so zadnjo cepilno akcijo opravili med avgustom in septembrom lanskega leta. »Med oktobrom in decembrom smo preverili uspešnost cepilne akcije. Lovci so odstrelili 22 lisic na celotnem območju goriške pokrajine, vsi primerki pa so bili cepljeni proti steklini, kar dokazuje, da so bile cepilne akcije doslej zelo uspešne in da steklina na našem območju ni prisotna,« pravi Mara Černic in pojasnjuje, da so lani v okviru akcije preverjanja cepljenja v celi deželi skupno odstrelili 1.186 lisic. »Izkazalo se je, da je bilo lani med odstreljenimi lisicami tudi 12 primerkov okuženih s steklino,« razlaga Mara Černic in opozarja, da so zadnjo steklo lisico našli v naravnem okolju leta 2008 pri Pordenonu, še pred tem pa leta 1995 nedaleč od Trsta. (dr) GORICA - V Ulici Brolo Šolska vrata se tatovom niso odprla Vrata osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Ulici Brolo v Gorici se tatovom niso odprla. Ob po-vratku v šolo po božičnih in novoletnih počitnicah so v ponedeljek po-strežnice ugotovile, da so bili na vratih na zadnji strani šolskega poslopja znaki poskusa vloma. Nekdo je med prazniki skušal vlomiti v notranjost šolskega poslopja, vendar to mu ni nikakor uspelo. Morda zaradi prisot- Osnovna šola v Ulici Brolo bumbaca nosti videokamer so nespretni tatovi zbežali, ne da bi uspeli odpreti vrat in ne da bi jih kdo opazil. Že pred nekaj leti so v osnovni šoli v Ulici Brolo doživeli podoben dogodek. Tudi takrat tatovom ni uspelo vlomiti v notranjost šole, ki je očitno opremljena z dobrimi vrati in ključavnicami. Poškodovana vrata so si v ponedeljek ogledali policisti oddelka Digos, ki so sprožili preiskavo. Ettore Romoli in Matej Arčon foto k.m. Novogoriški župan Matej Arčon in goriški župan Ettore Romoli sta se včeraj skupaj udeležila delovnega kosila z italijanskim veleposlanikom v Ljubljani Alessandrom Pietromarchijem. Šlo je sicer za obisk vljudnostne narave, na katerega je veleposlanik oba župana povabil takoj po Arčonovem novembrskem prevzemu županske funkcije. Župana obisk ocenjujeta kot uspešen, veleposlanika sta v prvi vrsti seznanila s skupnimi projekti, kot sta EZTS (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje) in kandidatura za enega od prizorišč evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo v Sloveniji leta 2013. Dogovor, ki je izšel iz srečanja, je, da bo veleposlanik po svojih močeh skušal pomagati pri uresničitvi obeh projektov. Župana sta veleposlaniku podrobneje predstavila projekt EZTS in ga prosila za posredovanje pri tem, da bi na italijanski strani hitreje stekli postopki za nje- GORICA-NOVA GORICA - Včeraj Arčon in Romoli skupaj pri veleposlaniku v Ljubljani Iščeta podporo za projekt EZTS in za kandidaturo za prizorišče košarkarskega EP govo uresničitev. Arčon je v zvezi s tem pisal tudi slovenskemu predsedniku Danilu Turku, ki se bo prihodnji teden v Rimu sestal z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom. V pismu ga je opozoril, da je projekt zastal in ga prosi za posredovanje pri italijanskem državnem vrhu. Skupaj s svetovalcem slovenskega predsednika vlade za zunanje zadeve, Novogoričanom Markom Makov-cem pa so sogovorniki razpravljali o možnosti uresničitve, da bi obe Gorici gostili enega od prizorišč Evropskega košarkarskega prvenstva. »Idejo o skupni kandidaturi je veleposlanik zelo pozitivno ocenil, saj gre za promocijo obeh mest oziroma tega teritorija, ne glede na to, kje je dvorana,« je po srečanju povedal novogoriški župan Arčon, ki še dodaja, da sta s kolegom Romolijem na poldrugo uro trajajočem obisku pri italijanskem veleposlaniku pokazala predvsem enotnost in predstavila željo po sodelovanju. (km) Polemika se nadaljuje V Tržiču se vrstijo odzivi na napoved družbe Fincantieri, da ne bo več plačevala članarine goriški zvezi industrijalcev. Občinska svetnika opozicije Giuliano Antonaci in Antonello Murgia sta prepričana, da nosi del krivde za nastalo situacijo tudi tržiška občinska uprava, ki po njunem ni dovolj dovzetna za težave in potrebe družbe Fincantieri. Antonaci in Mur-gia opozarjata, da sta že septembra lanskega leta pozvala predsednika občinskega sveta Marca Ghinellija, naj skliče zasedanje pristojne občinske komisije, ki bi bilo posvečeno ladjedelnici Fincantieri. Ker do zasedanja še vedno ni prišlo, Mur-gia in Antonaci sta vložila novo resolucijo. Z njo zahtevata, naj o ladjedelnici Fin-cantieri čim prej razpravlja tržiški občinski svet. Še zadnja razpoložljiva mesta KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden v obdobju med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Korzu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. Milansko nočno življenje V knjigarni Ubik v Gorici bo jutri ob 18. uri Marta Zacchigna predstavila svojo knjigo o milanskem nočnem življenju »Milano da bere«. Bernardis razstavlja še danes V galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici bo še danes na ogled razstava Alessandra Bernardis. Ogledati si jo je mogoče med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro. Koledar proti nasilju V državni knjižnici v Gorici je v prejšnjih dneh potekalo srečanje mednarodne organizacije BPW - FIDAPA (International federation business and professional women), ki jo je ustanovila Paola Prizzi Merljak. Na srečanju so predstavili prve pobude organizacije, med katerimi bo predstavitev koledarja proti nasilju nad ženskami. Koledar so realizirali s pokroviteljstvom pokrajinskega komiteja UNICEF. Vzgajati s športom V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 17.30 srečanje s športnimi društvi iz vse pokrajine, na katerem bodo predstavili projekt »Vzgajati s športom«. Z njim si prizadevajo, da bi med mladimi širili športno kulturo, pri čemer naj bi športni delavci sodelovali s starši. Srečanje o sortiranju Na sedežu zveze Legambiente na Drevoredu San Marco v Tržiču bo v petek, 14. januarja, ob 18. uri srečanje o sortiranju odpadkov. Na njem bodo spregovorili o prednostih sortiranja in pravilnem ravnanju z odpadki. Pozimi ogroženi pešci Tudi novogoriška policijska uprava se pridružuje vseslovenski akciji »bodi preViden«, ki bo potekala do konca meseca. Cilj je osveščanje pešcev in voznikov o problematiki pešcev v cestnem prometu. Slednji morajo za svojo varnost poskrbeti predvsem sami z nošenjem svetlih oblačil in odsevnikov, kar je zlasti pomembno v zimskih voznih razmerah, ko preglednost v prometu ovirata zgodnja tema, megla, za-rošena ali celo zamrznjena vetrobranska stekla na avtomobilih in podobno. V sklopu akcije bodo novogoriški policisti poostrili nadzor v prometu, obenem pa ciljne skupine, kot so šolarji in upokojenci, še posebej opozarjali in jim svetovali. Sicer pa se je na območju omenjene policijske uprave lani zgodilo 890 prometnih nesreč, kar je 247 manj kot leto prej. Lani je umrl en pešec, z lažjimi poškodbami jih je odneslo 19 pešcev, s hujšimi pa 9. Skupno je lani na območju policijske uprave Nova Gorica za posledicami prometnih nesreč umrlo 6 oseb, predlani pa 11. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 12. januarja 2011 1 5 doberdob - Na županstvu prejeli nov načrt družbe Rete ferroviaria italiana Hitra železnica ogroža Sabliče, doberdobska občina na bojni nogi Načrt predvideva viadukte, predore in tudi novo povezovalno cesto, po kateri bi proti Jamljam in Dolu spet vozili tovornjaki SABLICI SABUCI costíuü DU UM - ipetpcoa Nov okvirni načrt za hitro železnico/železnico visoke zmogljivosti med Ronkami in Trstom resno ogroža Sabli-če, zato pa mu občina Doberdob na celi črti nasprotuje. »Z gradnjo raznih viaduktov in predorov bi popolnoma uničili Sabliče, poleg tega pa projekt predvideva tudi novo povezovalno cesto med deželnima cestama št. 14 in 55. To pomeni, da bi dejansko odpravili sedanje nevarne ovinke pri Sabličih in bi zatem lahko ponovno sprostili težki promet, tako da bi po Jam-ljah in Dolu spet vozilo na desetine tovornjakov. To za nas ni nikakor sprejemljivo,« opozarja doberdobski župan Paolo Vizintin, ki za sredo, 19. januarja, ob 20. uri sklicuje srečanje s prebivalci Sabličev in vseh ostalih vasi doberdob-ske občine. Vizintin se bo z občani srečal v dvorani večkulturnega središča v Jamljah. »Pred nekaj dnevi smo prejeli okvirni načrt za hitro železnico/železnico visoke zmogljivosti, ki jo nameravajo graditi med Trstom in Benetkami. Dokumentacijo nam je izročila družba italijanskih železnic Rete ferroviaria italiana, zdaj pa imamo šestdeset dni časa, da predstavimo morebitne ugovore in pripombe,« pravi Vizintin in pojasnjuje, da je priložena dokumentacija zelo obsežna. Gre za stotine dokumentov, raznih geoloških ekspertiz in preverjanj. »Takoj po prvem pregledu dokumentacije smo ra- prej do novice www.primorski.eu] Dvojezična tabla ob vhodu v Sabliče (levo); fotografska simulacije nove trase, označene z zeleno barvo, ki pri Sabličih predvideva predore in viadukte, zgrajene dejansko sredi hiš (desno) altran zumeli, da bi imel načrt za novo železniško traso zelo hude posledice za do-berdobsko občino. Pri Sabličih so predvideni razni viadukti in predori, sploh pa bi bila trasa speljana zelo blizu hiš. Načrt predvideva tudi novo povezovalno cesto med deželnima cestama št. 14 in 55, kar bi imelo dodaten negativen vpliv na kakovost življenja v naši občini. Po novi cesti bi namreč sprostili težki promet, tako da bi imeli v Jamljah in Dolu spet na desetine tovornjakov,« pravi Vizintin in opozarja, da bi bili Sabliči vključeni v varstveno območje ob železniški trasi, kar bi preprečilo možnost vsake nove gradnje. »Zaradi tega bi vse tamkajšnje nepremičnine izgubile na vrednosti, kar bi oškodovalo vse prebivalce zaselka,« opozarja Vizintin in napoveduje, da na občini pripravljajo vse potrebne upravne in politične korake proti novemu načrtu za hitro železnico. »Že pred leti smo se kot edini na Tržiškem uprli takratnemu načrtu za hitro železnico, tudi tokrat pa smo pripravljeni dvigniti glas,« pravi Vizintin, ki se bo v zadevo še dodatno poglobil v prihodnjih tednih. »Na srečanju, ki bo 19. januarja v Jamljah, želimo prisluhniti občanom in skupaj pripraviti strategijo, da se izognemo tej gradbeni pošasti,« poudarja Vizintin in razlaga, da je prejšnji načrt za hitro železnico propadel, ker ni dobil avtorizacije medministrske komisije. Zdaj so očitno pri družbi italijanskih železnic v Rimu pripravili nov načrt, ki pa ni nikakor boljši od svojega predhodnika; zato v Doberdobu napovedujejo oster boj za obrambo Sabličev in sploh vseh ostalih zaselkov, ki bi jih gradnja nove železnice hudo prizadela. (dr) tržič Legambiente o hitri železnici Poziv naravovarstvenikov proti gradbeni pošasti Zveza Legambiente poziva vse krajevne uprave s Tržiškega, naj se čim prej izrečejo proti načrtu za hitro železnico/železnico visoke zmogljivosti, katere uresničitev je po mnenju naravovarstvenikov popolnoma nepotrebna. »Po novem odsek med Ron-kami in Trstom predvideva manj predorov od načrta, ki so ga pripravili pred nekaj leti, ne glede na to pa je njegov učinek na okolje še vedno prevelik. Predvidena je namreč gradnja številnih viaduktov, ki ravno tako kot predori popolnoma zmaličijo naravno okolje,« poudarjajo člani zveze Legambiente, ki imajo dolgo vrsto pomislekov v zvezi z novim načrtom za hitro železnico/železnico visoke zmogljivosti. »Ni jasno, kaj bo z intermodal-nim polom in s postajami pri ron-škem letališču, v Ronkah in Tržiču. O teh vprašanjih se morajo nedvomno izreči pristojne krajevne uprave,« poudarjajo naravovarstve-niki, ki podpirajo obnovo sedanje železniške trase, popolnoma nasprotni pa so velikim gradbenim posegom na območju Laškega in na Krasu, ki bi jih uresničili z več desetletnimi gradbišči. Zaradi omenjenih razlogov tržiška zveza Legambiente poziva deželo, naj čim prej objavi na svoji spletni strani vso dokumentacijo, ki zadeva načrt za hitro železnico/železnico visoke zmogljivosti. »Dokler dežela tega ne bo storila, pozivamo tudi občine, naj gradivo objavijo na svojih spletnih straneh, tako da bodo ljudje lahko razumeli, kaj jih čaka v primeru uresničitve načrta za hitro železnico/železnico visoke zmogljivosti,« poudarjajo predstavniki Legambiente, ki so na spletni tržaškega krožka in deželne zveze že objavili načrt za novo traso Ronke-Trst in tehnično ekspertizo njenega učinka na okolje. Pogled na Sabliče; v ozadju most železniške proge Trst-Benetke altran gradež - Na pobudo Društva slovenskih upokojencev Prednovoletni praznik Sto dvajset udeležencev se je zabavalo ob glasbi, petju, plesu in srečelovu z mnogimi dobitki foto f.d. Pred koncem decembra je najlepši čas, da se spomnimo na preteklost in pomislimo na prihodnost. Je čas, ko si izrazimo voščila z željo po sreči, zdravju in uspehu. Zato se je običaj silvestrovanja kar dobro ukoreninil tudi pri nas. Na povabilo Društva goriških upokojencev se je 28. decembra odzvalo skoraj 120 oseb. Privabila jih je primerno velika dvorana hotela Ai Pini v Pineti pri Gradežu. Tam se je številna družba kar lepo znašla. Po pozdravu in kratki omembi številnih problemov v svetu in pri nas je društveni predsednik navedel vse dejavnosti, uspešno izvedene v letu 2010. Sledila sta prijetno prednovoletno druženje ob živahni glasbi, petju in plesu ter srečelov z mnogimi dobitki. Podeljene so bile vrtnice 12 jubilantom, odsotni jubilanti so naslednjega dne prejeli cvetje na svoj dom, med temi je bilo tudi kar nekaj devetdesetletnikov. Praznovanje je doseglo višek v trenutkih, ko so si vsi ob torti in penini izrazili srečno novo leto pod geslom: »Naj tisoče biserov trosi nebo, ko vsi si nocoj podamo roko!« (ed) 1 6 Sreda, 12. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / STOLETNICA - V Beogradu so se poklonili spominu goriškega letalca Na kraju nesreče bodo v čast Edvardu Rusjanu postavili kip Slovensko veleposlaništvo bo skrbelo za vzdrževanje groba na beograjskem pokopališču S preprosto in hkrati občuteno slavnostjo so se v nedeljo v Beogradu spomnili 100-letnice smrti Edvarda Rusjana, goriškega pionirja letalstva. V mestu ob sotočju Donave in Save se je mladi letalec smrtno ponesrečil med preizkusnim poletom, dva dni kasneje pa je dobil poslednji dom na osrednjem beograjskem pokopališču. Kljub dvema svetovnima vojnama, ki sta hudo prizadeli Beograd in drugim dogodkom, ki so pustili bolečo sled na območju Balkana, so se vedno našli ljudje, ki so skrbeli, da se je grob ohranil do današnjih dni. Pred dvema letoma so ga na pobudo Združenja ljubiteljev letalstva Edvard Rusjan iz Brežic obnovili in postavili nagrobni kamen s doprsnim kipom mladega pilota (bronasti kip je delo pred kakim letom umrlega slovenskega umetnika Zmaga Posege). Edvarda Rusjana so Beograjčani vzeli za svojega in so ga pokopali na najbolj uglednem predelu osrednjega pokopališča, kjer so svoj tihi dom našli velikani iz srbskih književnih, umetniških in znanstvenih krogov. Beograjska proslava ob 100-le-tnici Rusjanove smrti se je delila na dva dela. Najprej so s spominsko slovesnost pripravili pod obzidjem trdnjave Kalemegdan na samem bregu Save, na mestu, kjer je 24-letni goriški pilot umrl po strmoglavljenju svojega letala. Na kraju nesreče se je zbralo kar veliko ljudi, kakih 50 iz Slovenije in kakih 30 iz raznih letalskih in kulturnih društev iz Srbije. Na posebno pripravljen podstavek so razne delegacije položile vence in prižgale sveče, predstavniki raznih organizacij pa so v svojih nagovorih spregovorili nekaj priložnostnih besed. Omeniti velja zlasti Čedomirja Janjica, bivšega direktorja jugoslovanskega letalskega muzeja na beograjskem letališču Sur-cin, ki je med najbolj zaslužnimi, da se je v sklopu muzeja ohranil dober del fotografskega arhiva o bratih Rusjan in njunih prizadevanjih pri snovanju in gradnji letal. Izrečena je bila tudi želja, da bi v letošnjem letu na kraju nesreče končno postavili spomenik Edvardu Rusjanu. Osrednja spominska proslava je bila v nedeljo, 9. januarja, ob 11. uri na že omenjenem beograjskem pokopališču. Slovesnost se je pričela prav ob uri, ko se je Edvard Rusjan smrtno ponesrečil. Svečanost je sovpadala s podobno spominsko proslavo, ki se je isto- Vili Prinčič nagovarja udeležence svečanosti ob grobu Edvarda Rusjana foto vip časno odvijala na goriškem letališču in o kateri smo poročali včeraj. Na pokopališču se je zbralo veliko delegacij iz raznih letalskih klubov tako iz Slovenije kot iz Srbije. Navzoč je bil veleposlanik republike Slovenije v Srbiji Franc But, prisotni sta bili predstavništvo mestne občine Nova Gorica ter zastopstvo goriških Slovencev in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Vse te delegacije so položile vence na Rusjanov grob, nato so sledili nagovori raznih predstavnikov. V imenu slovenskih letalcev je spregovoril Ernest Ferk iz Brežic, prava gonilna sila pri ohranjanju spomina na Edvarda Rusjana, glavni govor je bil zaupan veleposlaniku Slovenije, ki se je zavzel, da bo veleposlaništvo skrbelo za vzdrževanje groba in da bo Rusjan dobil primerno obeležje tudi na kraju nesreče. V imenu goriških Slovencev in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je spregovoril Vili Prinčič. V svojem nagovoru je predvsem izpostavil vlogo ZSŠDI, organizacije, ki se je v zadnjih desetletjih zelo potrudila, da je brata Rusjan in njuno dragoceno delo spoznala tudi širša javnost. ZSŠDI tudi hrani zelo obširen dokumentacijski in fotografski arhiv o življenju in delu goriških pionirjev le- talstva. Na koncu se je zahvalil vsem, ki so na kateri koli način prispevali, da se je ohranil Edvardov grob, ki eni strani predstavlja tehnološki napredek in razvoj letalstva, na drugi strani pa prijateljstvo, ki se je kljub razprtijam zadnjih desetletij ohranilo med slovenskim in srbskim narodom. Znana me- lodija iz trobente je zaključila res občuteno slovesnost. Na koncu pa še to: proslava v Gorici je potekala v kislem in deževnem vremenu, beograjsko slovesnost pa je pozdravilo izredno lepo in sončno vreme z nebom brez oblačka, ki je s svojo sinjino še dodatno poudarilo misel o mladem letalcu. NOVA GORICA - V Hitovi Perli Turnir pokra obiskal princ Emanuele Filiberto Hitova Perla je v minulih dneh v okviru prvega letošnjega mednarodnega turnirja v pokru gostila tudi italijanskega princa Emanuela Filiberta Savojskega. Vnuk zadnjega italijanskega kralja je turnir, ki je v Novo Gorico privabil več kot 170 igralcev pokra, spremljal kot eden izmed posebnih komentatorjev za medijsko hišo Sky. Družbo mu je delala italijanska voditeljica in komentatorka Pamela Camassa. Zmagovalec tur- nirja »La Notte del PokerClub«, profesionalni igralec Max Pesca-tori, je za zmago prejel 84.142 evrov. Omenjeni turnir je prvič v petih letih potekal izven italijanskih meja. V prihodnjih tednih v Perli-nem salonu za poker že načrtujejo nove turnirje in sicer: Powerpoker Championship, ki bo potekal od 17. do 21. januarja in Winter Fun, ki bo na sporedu od 24. do 30. januarja. (km) GORICA - Slovik Socialna ekonomija: realnost ali utopija? Jože Mencinger foto pdk V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v petek, 14. januarja, ob 18. uri drugi seminar iz ciklusa Poti razvoja in rasti, ki ga prireja Slovenski izobraževalni konzorcij v sodelovanju s Slovenskim goriškim gospodarskim združenjem. Na temo Socialna ekonomija - realnost ali utopija? bo spregovoril prof. Jože Mencinger. Predavanje bo v slovenščini in brez simultanega prevajanja. Mencinger se je rodil leta 1941 na Jesenicah. Leta 1964 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1966 magi-striral na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu; v letih 1969-1971 je študiral ekonometrijo na univerzi University of Pennsylvania v Fi-ladelfiji, kjer je leta 1975 pridobil doktorat znanosti z doktorsko disertacijo »A Quarterly Econometric Model of the Yugoslav Economy«. Od leta 1967 je bil najprej asistent, nato docent, izredni in redni profesor na katedri za pravno-eko-nomske vede na Pravni fakulteti v Ljubljani. Med leti 1998 in 2005 je bil rektor Univerze v Ljubljani. Kot gostujoči profesor sodeluje z domačimi in tujimi institucijami, npr. University of Pittsburgh, International Center for Economic Research v Torinu, Institut for Social Studies na Dunaju. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Članke in prispevke objavlja v mednarodnih revijah, s katerimi sodeluje tudi kot urednik. Bil je direktor Ekonomskega instituta pravne fakultete, podpredsednik slovenske vlade (1990-1991), član Sveta Banke Slovenije, član Državnega sveta. Mencinger je bil Slovikov gost že maja lanskega leta. Takrat je predaval ravno na dan odprtja Slovikovega sedeža v goriškem KB Centru. GORICA - V soboto ZSKD prireja delavnico družinskih postavitev Zasnovana bo na pristopu Berta Hellingerja ZSKD organizira delavnico družinskih postavitev, ki bo v soboto, 15. januarja 2011, ob 15. uri v Tu-movi dvorani v KB Centru v Gorici. Metoda sistemskih postavitev družine temelji na dejstvu, da je posameznik lahko res uspešen in srečen šele takrat, ko je v sozvočju s svojim družinskim sistemom, kadar imajo vsi, ki pripadajo družini, v njej svoje mesto. Namenjena je iskanju rešitev za težave, ki so povezane z našim družinskim ali delovnim sistemom. Postavitev družine pomaga pri reševanju težav v partnerskih, družinskih in delovnih odnosih. Na delavnico prihajajo tudi tisti, ki čutijo, da jih v življenju nekaj drži nazaj, da nimajo prave energije, da imajo premalo samospoštovanja, počutijo se nesrečni. Prav takrat, ko gre za osebne težave, ki se kljub vztrajnim poskusom razreševanja vedno znova vračajo in se človek počuti kot ujet, lahko sumimo, da gre za nevidno prepletenost z drugimi člani družine. Metoda sistemske družinske postavitve je zasnovana na femenološkem pristopu, ki ga je razvil Bert Hellinger, filozof in psihoterapevt. Metoda je razširjena v več kot štiridesetih državah po svetu. Delavnico, ki bo v italijanščini, bo vodila dr. Silvia Miclavez. Informacije in vpisovanje v uradih ZSKD: 0481-531495 ali 327-034 677, gorica@zskd.org. NOVA GORICA - Evropski program Cilj 3 po treh letih v glavnem neuresničen Zaradi Emilije-Romagne huda zamuda pri ocenjevanju evropskih projektov »Program Interreg Slovenija - Italija2007-2013 - Cilj 3 naj bi se začel pred dobrimi tremi leti, žal pa se je doslej bore malo od tega uresničilo. Za ta program je bilo namenjenih 136 milijonov evrov sredstev - 120 iz Evropske unije, 16 pa iz Slovenije - kar ni malo za obmejno območje. Doslej sta bila objavljena dva razpisa, in sicer za strateške in standardne projekte. Razpis za strateške projekte, vreden 41 milijonov evrov, za silo teče, čeprav v tem času ni bilo iz skladov EU počrpanih niti 10 odstotkov sredstev, to pa je le 2 odstotka od celotnega zneska 136 milijonov evrov. Medtem ko standardni projekti, vredni 60 milijonov evrov, zaradi spora med partnerji, predvsem dežele Emilije-Romagne, še sploh niso šli v postopek ocenjevanja, čeprav je od razpisa preteklo že skoraj leto in pol,« pojasnjuje direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko Črtomir Špacapan. Omenjeno problematiko je doslej že dvakrat obravnaval svet severnoprimorske regije, poslanec Mirko Brulc je to vprašanje v državnem zboru postavil predsedniku vlade Borutu Pahorju, poslano je bilo tudi pismo službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, a se doslej se ni nič premaknilo. »Posredovala je celo EU in njen komisar,« dodaja Špacapan. Gre za projekte, kot Črtomir Špacapan in Fabiana Medvešček k.m. so čistilne naprave, pot na Kostanjevico, projekt Dežela kostanja, zunanji del obnove graščine Co-ronini v Šempetru in projekte s področja sociale, varovanja okolja in turizma. Na dodelitev sredstev iz istega fonda, 136 milijonov evrov, čakajo sicer še projekti, namenjeni čezmejnemu območju - Primorska in FJK - v vrednosti 22 milijonov evrov in t.i. mali projekti v vrednosti 5 milijonov evrov. Špacapan opozarja, da je veliko obmejnih občin na slovenski strani v svoje proračune za lansko leto umestilo sredstva za udeležbo v omenjenih standardnih projektih. »Prijavljeni so bili izvedbeni dokumenti in pridobljena dovoljenja za gradnjo. Samo iz naše regije je bilo prijavljenih okrog 50 projektov na ta razpis, v RRA smo kot prijavitelji in partnerji sodelovali v 26 projektih. Skratka, vsi prijavitelji smo vložili veliko truda in sredstev v pripravo projektov, ki so sedaj obležali na tehničnem sekretariatu v Trstu, kamor se naslednji teden odpravlja tudi delegacija šestih goriških županov, da bi posredovala,« dodaja Špacapan, ki upa, da bo v prihodnjih treh letih vendarle še uspelo projekte uresničiti, saj bi se v nasprotnem primeru evropska sredstva vrnila v bruseljsko blagajno. »To bi bila tragedija za obmejni prostor,« dodaja Špacapan in nadalje pojasnjuje srž spora, zaradi katerega so se standardni projekti ustavili: »Emilija-Romagna, ki sicer z obmejnim prostorom zaradi oddaljenosti nima veliko, je verjetno v te projekte prišla po politični poti. To je bila osnovna napaka. Ta regija namreč sploh nima pripravljenih projektov, saj nima veliko opraviti s čezmejnim prostorom. Poleg tega pa so bili tudi spori okrog delitve sredstev,« pojasnjuje Špaca-pan, ki vendarle upa, da se goriški župani prihodnji teden iz Trsta vrnejo s spodbudnimi novicami. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 12. januarja 2011 1 l " Lekarn e DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče U Kino Narnia - Il viaggio del veliero« (digital 3D); 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 17.00 - 19.50 - 22.10 »Hereafter«. Dvorana 5: 17.30 »Natale in Sud Africa«; 20.00 - 22.00 »The Tourist«. Mici Mlekarjeva z Vrha danes že osemdesetič teče skozi cilj. Vse najboljše ji želimo vsi domači! DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi v soboto, 15. januarja, ob 20.30 v Sedejev dom v Števerjanu na pre-miero komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Žerjala. Sledila bo ponovitev v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri v Štever-janu. GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Ka-puralica«; informacije in predproda-ja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri nastopa Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s predstavo Mary Chase »Harvey« v režiji Franka Žerjala. V četrtek, 3. februarja, ob 20. uri za Natečaj Mladi oder -nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanaskovica »Veter in verica« v režiji Ane Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v soboto, 15. januarja, ob 20.45 »Le mille e una notte«, balet državne turške opere; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 12. januarja, ob 21. uri »Obli-vion Show« (nadomešča predstavo »Il club delle vedove«, ki je bil na programu 14. januarja); informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 20. januarja ob 21. uri »Chat a due piazze«; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 20. januarja koncert čembalista Andreasa Staierja; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v četrtek, 13. januarja, ob 10. in 18. uri »Grozni Gašper« (Tamara Matevc); predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 15. januarja 2011 »Storia di un uomo e della sua ombra«, Principio Attivo Teatro (od 5. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cap-puccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it/blog). ¿j Čestitke Vse najboljše nona MICI! Tomaž, Jernej, Lenart, Milena, Rada, Borut in Živa. il Razstave DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »He-reafter«. Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Noi Cre-devamo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 17.30 »Le cronache di V GALERIJI LA BOTTEGA v Ulici Nizza v Gorici bo do 19. januarja na ogled razstava fotografij Sergia Monaia z naslovom »Luci Riflessi Forme«; od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah samo v dopoldanskem urniku. V KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA v Solkanu (www.mostovna.com) je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo Alfred de Locatelli, Edoardo Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cen-cič, Nina Bric, Roberto Cantarutti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Šimac, Vanja Mervič, Marko Stevelič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anello in TAKO; do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. RAZSTAVA »MIŠKA PO KRASU« fotografa Marka Vogrič je na ogled v kavarni Carducci v Ulici Duca DAosta 83 v Tržiču. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) bo v petek, 14. januarja, ob 18. uri odprtje fotografske razstave z naslovom »Čebela zašči-tnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikarka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mu-žina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Batti-sti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 15. januarja 2011 od torka do nedelje med 10. in 18. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava slikarke Laure Gruso-vin iz Gorice; do 15. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo; do 16. januarja od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« v četrtek, 20. januarja, ob 18. uri odprtje razstave »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA razstavlja Polona Petek; razstava slik z naslovom »Drobne zgodbe sveta« bo na ogled do 27. januarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Stefano d'Unghe-ria, fondatore dello Stato e Apostolo della nazione«; do 28. januarja 2011 z brezplačnim vstopom od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 12. januarja, ob 20.15 koncert Ansambla Ankaran. V petek, 14. januarja, bodo ob 20.15 nastopili Beograjski klavirski duo (Daniela Bratko-vič in Janko Djokovič) in Beograjska tol-kalca (Srdjan Palačkovič in Ivan Mar-janovič); informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 14. januarja, ob 20.45 koncert ruskega pianista Alexeia Nabioulina; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. KD SABOTIN vabi na božični koncert mešanega zbora Brnistra, ki bo v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi v soboto, 15. januarja, ob 20. uri. PIHALNI ORKESTER KRAS vabi na »Novoletni koncert«, ki bo v župnijski dvorani v Doberdobu v soboto, 15. januarja, ob 20. uri. TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v priredbi občine Sovodnje bo v občinski telovadnici v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri. Nastopa Big Band Nova iz Nove Gorice s pevko Aniko Horvat; sledi skupna zdravica. 9 Šolske vesti PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Zupančič v Gorici danes, 12. januarja, ob 18. uri; Alojz Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 17. januarja, ob 15. uri; Fran Erjavec v Štandrežu v ponedeljek, 17. januarja, ob 17. uri; Josip Abram v Pevmi v sredo, 19. januarja, ob 17. uri; Ludvik Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 15.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Pevmi danes, 12. januarja, ob 15.45; v Ul. Max Fabiani v Gorici v petek, 14. januarja, ob 16. uri; v Štandrežu v sredo, 19. januarja, ob 16.30; v Ul. Bro- 10 v Gorici v sredo, 26. januarja, ob 17. uri; v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 16. uri; v Števerjanu v sredo, 26. januarja, ob 16. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Pevmi v četrtek, 13. januarja, med 10.45 in 11.45; v Ul. Max Fabiani v Gorici v petek, 14. januarja, med 10.30 in 11.30; v Štandrežu v sredo, 19. januarja, med 10.45 in 11.45; v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 20. januarja, med 10.30 in 11.30; v Bračanu v torek, 25. januarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo skupni informativni sestanek za vpisovanje otrok v vrtec Romjan (oddelek v Romjanu in oddelek v Ronkah) potekal v četrtek, 13. januarja, ob 16. uri v vrtcu v Romjanu, Ul. Capitello 6 (tel. 0481-777008). Istega dne bodo staršem prikazani prostori vrtca v Romjanu, v ponedeljek 17. januarja, pa bo vrata odprl oddelek v Ronkah, Ul. Bratov Cervi (tel. 366-6200152). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bodo vpisovanja otrok za šolsko leto 20112012 potekala na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) od 17. januarja do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Zupančič v Gorici v sredo, 19. januarja, med 8.15. in 9.15; Alojz Gradnik v Šte-verjanu v četrtek, 20. januarja, med 8.30 in 10. uro; Fran Erjavec v Štan-drežu v petek, 21. januarja, med 8.30 in 9.30; Josip Abram v Pevmi v torek, 25. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Bračanu v torek, 25. januarja, med 11.30 in 12.35. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da bodo sprejemali vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce od ponedeljka, 24. januarja, do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. M Izleti PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni tradicionalni izlet v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Kobenhavn; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). Ü3 Obvestila KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po skritih poteh gospe burje«, ki bo v soboto, 15. januarja, v Trstu; informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) v Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 0481-533495 od 14. do 17. ure. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 14. januarja 2011, 11. februarja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. SPDG prireja od 30. januarja do 20. februarja nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Da-nja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v torek, 25. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. 0 Prireditve V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini. KD DANICA vabi vse člane in prijatelje društva na »Pozdrav novemu le- tu«, ki bo v petek, 14. januarja, ob 20. uri v dvorani KŠC Danica na Vrhu. Nastopili bodo ženska vokalna skupina Danica, moški zbor Tabor z Op-čin in moška vokalna skupina Sraka iz Štandreža. Ob priložnosti bodo lahko člani poravnali članarino za leto 2011. Sledila bo večerja ob žlahtni kapljici. POKOJNEMU MIRKU ŠPACAPANU bo posvečen kulturni večer, ki ga v petek, 14. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Podgori prirejajo Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, prosvetno društvo Podgora, športno združenje Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost. Govoril bo Bernard Spazzapan, nastopili bodo otroški cerkveni pevski zbor iz Štandreža, harfistka Tadeja Kralj, organist Jurij Klanjšček, bariton Nikolaj Pintar, dekliška vokalna skupina Bodeča neža in recitatorka Jasmin Kovic. Izkupiček dobrodelnega večera bo namenjen društvu »Paliativna oskrba -Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 14. januarja, ob 20.30 predstavitev novega CD-ja »Tekočina« skupine Vulture & the guru, ki sta jo zasnovala Peter Gergolet in Andrej Kralj. V VINSKI KLETI KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 14. januarja, ob 20.30 predstavitev publikacije »La testa di Ponte di Gorizia (1915-1916)« Sergia Chersovanija in Mitje Jurna. 0 Mali oglasi NUDIM POMOČ osnovnošolcem in nižješolcem pri pisanju domačih nalog, na razpolago sem za varstvo otrok ali za pomoč ostarelim; tel. 3400030154. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Rodolfo Del-neri z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V GABRJAH: 14.00, Mario Menis (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 10.30, Giuseppe Franco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Maria Meli (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču. DANES V ROMJANU: 13.00, Franco Girardo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Rodolfo To-nut iz bolnišnice na pokopališče. DANES V PIERISU: 11.00, Assunta Ci-din vd. Tortul (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob prerani smrti dragega očeta MARIA MENISA izreka Društvo krvodajalcev iz Sovodenj svojemu odborniku Sebastianu in vsem svojcem iskreno sožalje. Ob prerani izgubi očeta Maria izrekamo Sebastianu in Barbari ter njunim najbližjim občuteno sožalje sodelavci Exacta Nomos Dragi Sebastiano! Ob težki izgubi dragega očeta Mariota, smo ob strani tebi in tvoji družini. Prijatelji in sošolci Ob izgubi moža, očeta in nonota Maria Menisa izrekamo občuteno sožalje ženi Carli, otrokom Sebastianu, Barbari in Samanthi ter vsem svojcem. KD Skala in gabrska klapa Ob prerani smrti očeta Maria Menisa izreka Kmečka zveza iskreno sožalje hčerki Samanthi in družini. ljubljana - Novi prostori na Metelkovi Moderna galerija se bo letos posodobila in podvojila Za Moderno galerijo bo letošnje leto prelomno, saj se bo z odprtjem novih prostorov na Metelkovi 22 vsebinsko razdelila na dve enoti - Muzej moderne umetnosti na Tomšičevi in Muzej sodobne umetnosti na Metelkovi. Kot prvo bodo v novih prostorih, ti naj bi vrata za obiskovalce odprli 21. oktobra, pripravili razstavo Internaciona-la. Razstava nastaja v okviru dvoletnega evropskega projekta Internaciona-la, ki je nova oblika dolgotrajnejšega sodelovanja med petimi evropskimi muzeji in arhivi. Kot je povedala muzejska svetovalka v Moderni galeriji Adela Železnik, je cilj projekta, da na podlagi več različnih zbirk in arhivov postavijo pod vprašaj prevladujoče kanone v umetnosti ter primerjajo lokalne razlike in podobnosti. Kustosa razstave sta direktor M hKA (Museum van Hedenaagse Kunst) iz Antwerpna Bart de Baere in direktor barcelonskega MACBA (Mu-seu dArt Contemporani de Barcelona) Bartomeu Mari. V postavitev bodo vključena dela iz zbirk muzejev, ustanovnih članic Internacionale. Sočasno bodo na Metelkovi odprli novo stalno postavitev del iz zbirke Arteast 2000+. Program Moderne galerije konec marca obeta razstavo Marka Peljhana in sodelavcev Kodirana utopija: Od Makrolaba do Iniciative arktične per- spektive. Od aprila pa bo na ogled nova stalna postavitev del iz zbirk Moderne galerije, ki jo bodo pripravili umetnostni zgodovinarji Miklavž Ko-melj, Sergej Kapus in Beti Žerovc ter kustosi Moderne galerije. Razstava Izbor iz umetniškega arhiva Laszla Bekeja bo vrata odprla 24. maja. Bekejev arhiv predstavlja enega od začetkov konceptualne umetniške prakse na Madžarskem. Projekt je leta 1971 iniciiral kustos in teoretik Las-zlo Beke, ki je pisno zaprosil umetnike, naj mu dva meseca pošiljajo svoja dela. Ideja projekta je bila, da je dokumentacija izenačena s samim umetniškim delom, edina zahteva pa ta, da se delo pozneje lahko spravi v fascikel. Prejel je zelo raznolika dela - od formalnih eksperimentov do konceptualnih montaž in tekstualnih del. Razstava Andrzej Wroblewski: Čakalnica, ki jo bodo odprli 23. junija, bo predstavila izbor del poljskega slikarja in likovnega kritika Andrzeja Wroblewskega (1927-1957), pri čemer bo sledila predvsem vprašanju čakanja oziroma mentaliteti čakalnice. Heiner Müller je na začetku 90. let, tudi glede na razliko z mentaliteto potovanja, ki je v opusu Wroblewskega prav tako prisotna, skušal opredeliti življenje v vzhodnem bloku. Razstavo bo pospremil izbor del slovenskega povoj- nega slikarstva, ki se bo osredotočil na določene vzporednice in razlike, tako formalne kot vsebinske. Od 23. septembra do 20. november bodo v Moderni galeriji gostili 29. Mednarodni grafični bienale, ki ga organizira Mednarodni grafični likovni center, za 15. september pa napovedujejo odprtje retrospektivne razstave Metke Krašovec. Retrospektiva ob umetničini 70-letnici bo namenjena pregledu njenega opusa od začetkov v 60. letih do danes. Predstavljeni bodi tematsko-kronološki sklopi t.i. metafizični prostori, slikarstvo iz obdobja nove podobe, neoklasicistična podoba in risbe. Mala galerija na Slovenski cesti 35 pa bo v letošnjem letu gostila razstavo Mihe Vipotnika, predstavitev sodobne palestinske umetnosti, ki jo bo pripravila gostujoča kustosinja Galit Eliat, april in maj bosta namenjena Terminu Igorja Zabela. V juliju in avgustu bo na ogled razstava ruskega kolektiva Chto delat?, v septembru in oktobru bo razstavljal Tugo Šušnik, v novembru Marija Mojca Pungerčar in v decembru Mladen Stropnik. Moderna galerija bo s svojimi deli gostovala tudi na tujem. Od 14. maja do 26. septembra bo izbor del iz njenih zbirk predstavljen v barcelonskem muzeju MACBA. (STA) Sreda, 12. januarja 2011 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 12. januarja, ob 14.30 / Ivan Alek-sandrovič Gončarov: »Oblomov«. / Ponovitve: v torek, 18. januarja, ob 20.30. Danes, 12. januarja, ob 10.00 / Tamara Matevc: »Grozni Gašper«. V soboto, 15. januarja, ob 20.30 / Vla-ho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: od četrteka 27, do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 12. januarja, ob 20.30 / Samuel Beckett: »Aspettando Godot«. Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Ugo Pa-gliai, Eros Pagni Gianluca Gobbi, Roberto Serpi, Alice Arcuri. / Ponovitve: od četrteka, 13. do sobote, 15., ob 20.30 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 16.00. V sredo, 19. januarja, ob 20.30 / Federico Garcia Lorca: »Donna Rosita nu-bile«. Režija: Luis Pasqual. Nastopajo: Andrea Coppone, Gian Carlo Dettori, Pasquale di filippo, Alessandra Gigli, Eleonora Giovanardi, Andrea Jonasson, Giulia Lazzarini, Rosalina Neri, Franca Nuti, Stella Piccioni, Franco Sangerma-no, Camilla Semio in Sara Zoia. / Ponovitve: v sredo, 19. ob 20.30, v četrtek, 20. ob 16.00 in ob 20.30,v petek, 21. in v soboto, 22. ob 20.30 ter v nedeljo, 23. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 12. januarja, ob 21.00 / Sabrina Morena in Franco Pero, prevzeto od knjige "Il baule di Giovanna" od Diane De Rosa. Režija: Franco Pero. Produkcija: Stalno gledališče FJK v sodelovanju z občino Trst. Nastopajo: Maria Ariis, Adriano Braidotti, Fulvio Falzarano, Ester Galazzi, Elena Husu in Lara Komar. / Ponovitve: do sobote, 15. ob 21.00 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 21. januarja, ob 20.30 / Ray Cooney: »Chat a due piazze«. Režija: Gianluca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ramazzotti, Miriam Mesturino.Antonio Pisu, Claudia Ferreri in raffaele Pisu. / Ponovitve: v soboto, 22. ob 20.30, v nedeljo, 23. ob 16.30, od torka, 25. do sobote, 29. ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V nedeljo, 23. januarja, ob 17.00 / Kulturni Center Lojze Bratuž in Zveza Slovenske Katoliške Prosvete prirejata niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: nastopa Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s predstavo Mary Chase »Harvey« v režiji Franka Žerjala. V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanaskovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 20. januarja, ob 19.30 / Peter Quiller: »Dueti«. BILJE V nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 12. januarja, ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / Barbara Kapelj Osred-kar: »Nekega dne in neke noči«. Nastopata: Matija Lazar in Gregor Luštek. / Ponovitve: v četrtek, 13, v nedeljo, 16, in v torek, 18. januarja, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Danes, 12. januarja, ob 11.00 / Georges Feydeau: »Bumbar«. Jutri, 13. januarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. Mala drama Danes, 12. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. Jutri, 13. januarja, ob 20.00 / Spiro Sci-pione: »Kuverta«. V petek, 14. januarja, ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. / Ponovitev: v torek, 18. januarja, ob 18.00. MGL Veliki oder V petek, 14. januarja, ob 19.30 / Tenes-see Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v ponedeljek, 17., v torek, 18.v soboto, 22. ter v torek, 25. in v soboto, 29. januarja, ob 19.30. V soboto, 15. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. Mala drama V petek, 14. januarja, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. V torek, 18. januarja, ob 18.00 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V četrtek, 20. januarja, ob 20.00 / Maja Pelevič: »Pomarančna koža«. V petek, 21. januarja ob 17.00 in ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in pe- PRIREDITVE der«. / Ponovitev: v soboto, 22. januarja, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 17. januarja, ob 17.00 / Eugene Ionesco: »Plešasta pevka«. Režija: Dejan Spasic. V četrtek, 20. januarja, ob 17.00 / M. Grgic: »Zbudi se, KAtka!«. Režija: Boris Kobal. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V soboto, 22. januarja, ob 20.30 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Ne-ron pop-rock opera«. Predstava z Italijanskimi nadnapisi. DOBERDOB Župnijska dvorana V soboto, 15. januarja, ob 20.00 / »Novoletni koncert«. Nastopa Pihalni orkester Kras. GORICA Telovadnica v Sovodnjah ob Soči V nedeljo, 16. januarja, ob 18.00 / Tradicionalni novoletni glasbeni večer, na katerem bo nastopil priznani novogo-riški orkester Nova. Gostja večera pa bo ena izmed najbolj eminentnih slovenskih pevk Anika Horvat. Občinsko gledališče Giuseppe Verdi V soboto, 15. januarja, ob 20.45 / »Le mille e una notte«. Koreografija: Nug-zar Magalshvili. Nastopa Državni Turški balet. Kulturni dom V petek, 14. januarja, ob 20.30 / Predstavitev CD-ja »Tekočina« Skupine Volture & The Guru. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 12. januarja, ob 19.00 / Ludwig Minkus: »Bajadera«. Nastopata SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor - Opera in balet. Danes, 12. januarja, ob 17.00 Linhartova dvoana / »Showtime«. Režiser: Emil Pečnik; koreografija: Mojca Cvikl; vokalna priredba in vodja zbora: Ana Bezjak. Jutri, 13. januarja, ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopajo Fabio Biondi - violina; Riccardo Coleati Rama - vio-lone piccolo; Paola Pončet - čembalo in Giangiacomo Pinardi - kitara in mandolina. V petek, 21. januarja, ob 20.00 Linhartova dvorana / Costanza Macras: »Megalopolis«. V ponedeljek. 24. januarja, ob 19.30 Klub CD / »Mladi mladim«. Nastopajo: Nena Leban - saksofon; Katalin Péter Krivokapič - klavir in trobilni kvintet akademije za glasbo - nagrajenci temsig. V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Ru-salka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, l.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Kino Šiška V sredo, 19. januarja, ob 20.00 / Bare Kolenc: »Metamorfoze 1°: Lov«. Nastopajo: Sandi Pavlin, Lane Stranič, Viktor Meglič, Manca Krnel Hess, Lehel Šoltiš, Ana Hribar in Rado Jaušovec. V petek, 21. januarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa skupina Jazznova iz Danske. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stra-tovarius in Avatar. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Pore-čanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja 2011, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso silenzioso«. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled razstava Alda Usberghija » ... okoli mene«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Vinoteka Zgonik: do 13. januarja 2011, je na ogled razstava Diane Mitri Gnes-da: »Neige d'or et d'azur«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011, je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, -/ med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« v četrtek, 20. januarja, ob 18. uri odprtje razstave »In-torno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): bo v petek, 14. januarja, ob 18. uri odprtje fotografske razstave z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Ši-vica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikar-ka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mu-žina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): še danes, 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.comune.gorizia.it, urp@comu-ne.gorizia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Galerija ARS (Travniku 25): je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Kulturni dom (Ul. Brass 20): do 15. januarja 2011 je na ogled razstava slikarke Laure Grusovin. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. NOVA GORICA V Kulturnem centru Mostovna v Solkanu: je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo: Alfred de Locatelli, Edoar-do Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cencič, Nina Bric, Roberto Cantarut-ti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Šimac, Vanja Mervič, Marko Ste-velič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anel-lo in TAKO; na ogled bo do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. Info: www.mo-stovna.com. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom - Velika sprejemna dvorana: do 19. januarja 2011 bo na ogled »Razstava ob 20-letnici plebiscita ob osamosvojitev Slovenije«. Vstop prost. Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. januarja, fotografska razstava Jendeja Štovičeka »Narava dela«. Vstop prost. Mestni muzej (Gosposka 15): v četrtek, 13. januarja, ob 18.00, bo otvoritev razstave »Ženski svet(ovi): zgodbe«. GLEDALIŠČE / SVET Sreda, 12. januarja 2011 19 egipt - Egiptovske oblasti poklicale na pogovore svojega veleposlanika pri Svetem sedežu Izjave papeža o koptih sprožile trenja med Kairom in Vatikanom Na jugu Egipta pa je včeraj oborožen neznanec v streljanju na vlaku ubil kopta KAIRO - Papež Benedikt XVI. je s svojimi izjavami o nedavnih napadih na kopte v Egiptu ujezil egiptovske oblasti, ki so zaradi tega poklicale na pogovore svojega veleposlanika pri Svetem sedežu. Po mnenju zunanjega ministrstva v Kairu se je papež s svojimi izjavami vmešal v egiptovske notranje zadeve. "Egipt ne bo nikomur in pod nobeno pretvezo dovolil vmešavanja v svoje notranje zadeve," je ministrstvo poudarilo v izjavi za javnost in dodalo, da je vprašanje koptov specifično notranjepolitično vprašanje Egipta. Benedikt XVI. je v zadnjih dneh večkrat obsodil silvestrski napad na krščanske vernike v Egiptu, ko je v samomorilskem napadu na koptsko cerkev v Aleksandriji umrlo 21 ljudi. Zavzel se je tudi za spoštovanje verske svobode v Egiptu. V ponedeljkovem nagovoru veleposlanikom, akreditiranim pri Svetem sedežu, pa je poudaril, da morajo vlade storiti več za zaščito kristjanov in jim omogočiti veroizpoved brez diskriminacije in groženj. Na jugu Egipta pa je včeraj prišlo do krvavega dogodka, ki priliva olje na ogenj. Oboroženi neznanec je vstopil na vlak in streljal na potnike, pri tem pa ubil enega kopta, še sedem ljudi pa ranil, so sporočile egiptovske varnostne službe. Vzrok napada in ali so bili tarča kristjani, ni znano, oblasti pa so že sporočile, da je šlo za "brezciljno streljanje ter da so med ranjenimi kristjani in muslimani". Oborožen moški je v vagon vlaka, ki je bil iz Assiuta namenjen v Kairo, vstopil v kraju Samalut na jugu države in začel streljati na skupino potnikov. Pri tem je ubil kopta, še sedem ljudi pa je ranil. Po streljanju je odšel z vlaka in skušal zbežati, a ga je policija prijela na železniški postaji. Moškega so že zaslišali. Napad bi lahko sprožil nove napetosti in proteste egiptovskih kristjanov, ki so še vedno pretreseni zaradi silvestrskega napada, kakor tudi nove napetosti na mednarodni ravni. Egiptovski kristjani protestirajo v Aleksandriji ansa tunizija V nemirih naj bi umrlo petdeset ljudi TUNIS - V Tuniziji se krepi jeza zaradi nasilnega zatrtja nedavnih protestov, ki so izbruhnili zaradi visoke brezposelnosti in revščine v državi, še posebej med mladimi. Predstavnik enega od tunizijskih sindikatov je ocenil, da je bilo v treh dneh nemirov ubitih najmanj 50 ljudi. Medtem ko tunizijske oblasti vztrajajo, da je bilo konec tedna v socialnih nemirih ubitih 14 ljudi, predstavniki sindikatov govorijo o precej višjem številu mrtvih. Predstavnik regionalne veje sindikata UGTT Sadok Mahmudi je ocenil, da je število smrtnih žrtev preseglo 50. Mednarodna federacija za človekove pravice (FIDH) je doslej zbrala imena 35 ubitih, ocenjujejo pa, da je dejansko število občutno višje in se verjetno giblje okoli 50. Šole in univerze po vsej državi so zaradi nemirov zaprte. V mestu Kas-serine se je včeraj za dobro uro ustavilo delo v regionalni bolnišnici, saj se je zdravniško osebje pridružilo protestom zaradi visokega števila žrtev vladnega zatrtja socialnih nemirov. V prestolnici Tunis so včeraj med drugim protestirali igralci in drugi umetniki, študentje pa preko Facebooka pozivajo k množičnim demonstracijam. nemcija Po jajcih in piščancih Dioksin odkrili m m • • v • v« a tudi pri prašičih HANNOVER - V Nemčiji so po jajcih in piščančjem mesu sedaj odkrili povišane količine dioksina tudi v svinjskem mesu. Kot je sporočilo kmetijsko ministrstvo v zvezni deželi Spodnja Saška, so visoke vsebnosti strupenega dioksina odkrili pri pitanem prašiču med testnim zakolom. Za koliko so bile povišane vrednosti dioksina, ministrstvo v Hannovru ni razkrilo. Na prašičji farmi v mestu Verden, kjer so pri prašiču odkrili povišane vsebnosti dioksina, so preventivno zaklali vse prašiče, skupno več sto, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal tiskovni predstavnik deželnega ministrstva Gert Hahne. Kmetija naj bi sicer kupila maščobo za krmo od podjetja Harles&Jentsch, ki je proizvajalo maščobe za živalsko krmo, v kateri je bila zvišana vsebnost dioksina. Proti podjetju poteka preiskava zaradi suma, da je že marca lani ugotovilo zvišane vrednosti dioksina v svojih izdelkih, vendar tega niso sporočili pristojnim službam. Nemško kmetijsko ministrstvo je že pred dnevi potrdilo, da so v vzorcih piščančjega mesa odkrili povišane stopnje dioksina, njegova koncentracija pa je bila dvakrat višja od dovoljene. Predtem so zvišane vrednosti dioksina odkrili tudi v jajcih, zaradi česar so zaprli približno 4700 farm po Nemčiji. Od teh so 3000 farmam v nedeljo ponovno dovolili obratovanje. Po zadnjih podatkih pristojnih oblasti, objavljenih v ponedeljek zvečer, ostaja zaprtih še 558 farm, od tega 330 na Spodnjem Saškem, 143 v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in 62 v Schles-wig-Holsteinu. V Nemčiji so doslej odkrili povečane količine dioksina v 19 vzorcih živil. Gre za 18 vzorcev jajc in en vzorec mesa kokoši nesnic, je razvidno iz poročila ministrstva za zaščito potrošnikov v Berlinu, ki ga je v ponedeljek zvečer pridobila agencija dpa. Skupno so sicer analizirali 87 vzorcev. (STA) sporazum V veljavo stopil rusko-ameriški jedrski dogovor MOSKVA - V veljavo je včeraj stopil sporazum med ZDA in Rusijo o sodelovanju na področju jedrske energije. Sporazum vzpostavlja pravni okvir za tesnejše sodelovanje v civilnih jedrskih raziskavah, proizvodnji in trgovini, obe strani pa od njega pričakujeta tudi tesnejše sodelovanje pri preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Vodja ruske jedrske agencije Rosatom Sergej Kirijenko je poudaril, da je sporazum za Moskvo zelo pomemben, saj ZDA igrajo ključno vlogo na svetovnem trgu jedrske tehnologije. Državi sta sporazum podpisali leta 2008, vendar pa ga je ameriška administracija doslej blokirala zaradi rusko-gruzijske vojne leta 2008. Oživitev sporazuma je spodbudil ameriški predsednik Barack Obama v okviru svoje kampanje za okrepitev varnostnih in trgovinskih odnosov z Rusijo. (STA) obletnica - Otoška državica na kolenih Haiti leto dni po potresu še vedno v ruševinah PORT-AU-PRINCE - Pred letom dni se je na Haitiju, najrevnejši državi zahodne poloble, ustavil čas. 12. januarja 2010 ob 16.53 po krajevnem času je prestolnico Port-au-Prince stresel potres z magnitudo 7. V nekaj sekundah je življenje izgubilo več kot 220.000 ljudi, dva milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Haitijci so potres poimenovali "Goudou Goudou", po zvoku, ki je prišel iz zemlje, ko se je podiral njihov svet. Za katastrofe, ki so sledile in se še naprej kopičijo, se imen še niso domislili. Po potresu so državo z desetimi milijoni prebivalcev prizadeli še orkani, poplave in izbruh kolere, ki je doslej zahtevala 3650 žrtev, zbolelo pa je 170.000 ljudi. Izmučeni Haitijci so nekaj upanja videli v predsedniških volitvah, ki pa so jih politiki spremenili v farso. Kdaj bo drugi krog volitev, še vedno ni znano. Kaos v najbolj nedelujoči državi na zahodni polobli se je še poglobil. Haitijska prestolnica, ki se dviga nad Karibskim morjem, je bila nekoč znana kot Biser Antilov. Danes je Port-au-Prince umazano mesto s šotorišči za brezdomce, uničenimi zgradbami in luknjastimi ulicami, na znanost - Pomembni rezultati evropskega raziskovalnega projekta Planckov teleskop je postregel z doslej najnatančnejšimi meritvami odmeva velikega poka PARIZ - Evropski vesoljski teleskop Planck, ki naj bi v vesolju izmeril mikrovalovni "odmev velikega poka", nastanka vesolja pred kakimi 14 milijardami let, je postregel z doslej najnatančnejšimi meritvami tega odmeva, so včeraj v Parizu sporočili astronomi Evropske vesoljske agencije. Teleskop v vesolju deluje od leta 2009, doslej pa je na Zemljo poslal posnetke okoli 15.000 novih nebesnih teles, med njimi tudi 30 doslej še neznanih skupin galaksij, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Podatki so pravcati zaklad," je na novinarski konferenci ESA v Parizu, kjer so predstavili dosedanje dosežke Plancka, dejal vodja projekta Jan Tauber. Planckov teleskop v vesolju meri t. i. kozmično mikrovalovno ozadje, merjenje majhnih variacij v temperaturi mikrovalovne energije, ki se je sprostila ob velikem poku ob nastanku vesolja. Raziskava se sicer še nadaljuje in dokončni dosežki bodo verjetno objavljeni nekje v letu 2013, so sporočili v Parizu. Ena od nalog teleskopa je tudi, da odstrani "meglo" mikrovalovnega valovanja, difuzne svetlobe, ki preprečuje znanstvenikom pogled v "prašne" globine vesolja. Podatki teleskopa so zdaj potrdili teorijo, da ta "megla" prihaja od številnih nanodelcev, ki se vrtijo z neznansko hitrostjo in pri tem udarjajo v bodisi hitre atome ali pa žepe ultravijolične svetlobe. Znanstveni- Planck Early Release Compact Source Catalogue mm Eden izmed posnetkov Planckovega teleskopa zgodnje zgodovine našega vesolja ansa > ■ ■ » v» ■ È^Êi ■ ■ ■ ■ All compact sources kom pa naj bi zdaj iz podatkov Plancka uspelo to "meglo odstraniti" in se osredotočiti na prave sledove koz-mičnega mikrovalovnega ozadja, navaja AFP. "Ti podatki so ključni delčki sestavljanke, ki nam bi lahko dala celotno sliko razvoja tako naše- ga lastnega vesoljskega dvorišča - galaksije Rimske ceste, v kateri živimo - kot tudi zgodnje zgodovine celotnega vesolja," je za AFP pojasnil David Parker, direktor za vesoljsko znanost pri britanski vesoljski agenciji. (STA) katerih se odvija večji del življenja. Po ulicah se potikajo sestradani psi, nad ruševinami se vije črn dim iz kupov smeti, ki jih sežigajo, ženske pa perejo perilo v sivih potokih, polnih smeti. Mačk ni - ker so jih pojedli. Uničenje po potresu pred letom dni je bilo osupljivo, toda še bolj šokantno je, da se v državi v tem letu ni na bolje premaknilo praktično nič. Obnovili niso skoraj nobene zgradbe, niti predsedniške palače, kaj šele domov več kot milijona navadnih ljudi, ki še vedno živijo v šotorih. Celo odstranjevanje ruševin, ki je prvi korak pri obnovi, se je komaj začelo. Človekoljubna organizacija Oxfam ocenjuje, da je bilo odstranjenih okoli pet odstotkov ruševin, oblasti pa napovedujejo, da jih bodo do avgusta uspeli odstraniti dve petini. To je po besedah bivšega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki usklajuje mednarodno pomoč Haitiju, popolnoma nesprejemljivo. Haitijska vlada, ki je povsem ohrom-ljena zaradi sporov med predsedniškimi kandidati, zagovarja svoje dosežke. "Težko je dati časovni okvir in reči 'dve, tri, pet let'," je dejal minister za javna dela, promet in komunikacije Jacques Gabriel. Po njegovih besedah bo samo obnova kompleksa upravnih zgradb v prestolnici trajala pet let. Mednarodni donatorji so za obnovo Haitija obljubili deset milijard dolarjev. Za prvih 18 mesecih je bilo zagotovljenih 5,3 milijarde dolarjev, vendar je bilo doslej za posamezne projekte namenjenih le 1,2 milijarde dolarjev, do-natorji pa oklevajo pri izplačevanju sredstev. Če je življenje v haitijski prestolnici bedno, je tisto v taboriščih še precej hujše. Komaj 1000 kilometrov od Floride cela generacija otrok odrašča brez izobraževanja. Zanje so gozdni požari, blatna tla in življenje brez elektrike nekaj povsem normalnega. Prenaseljena taborišča so postala tudi magnet za tolpe. Posiljevalci prežijo na ženske, ki jih je tragedija iztrgala iz njihovih tradicionalnih skupnosti in so ostale brez zaščite. Ena od žrtev, vdova po imenu Guerline, je organizaciji Amnesty International povedala, da je morala gledati, kako štirje moški posiljujejo njeno 13-let-no hčerko. Nato je bila na vrsti še ona. "Rekli so mi, da me bodo ubili, če bom govorila o tem. Rekli so, da me bodo ustrelili, če bom šla na policijo," je povedala. Kljub temu sta upanje in dostojanstvo preživela v tem tropskem peklu. Le streljaj od ruševin, pod katerimi so verjetno še vedno pokopana trupla, revni, a skrbno urejeni moški stojijo v vrsti, da bi jim očistili čevlje. V taboriščih pa so ženske odprle improvizirane lepotne salone, kjer klepetajo in se zabavajo. (STA) 20 Sreda, 12. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Zmago sta si delili Riesch in Poutiainen Slovenka Tina Maze odstopila v prvi vožnji, Italijanka Molgg pa v drugi, potem ko je bila 4. FLACHAU - Finka Tanja Poutiainen in Nemka Maria Riesch sta delili prvo mesto na nočnem slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v avstrijskem Flac-hauu (1:42,52), tretja pa je bila Francozinja Nastasia Noens (+0,52). Poutiainenova je vodila po prvi vožnji, Noensova je zaostajala 21 stotink, vodilna v skupnem seštevku pokala Maria Riesch pa 41. V finalu je slednja izjemno odpeljala progo in prevzela vodstvo. Francozinja Noensova se je kljub drugemu najboljšemu času veselila, kot da bi zmagala, saj je prvič v karieri stopila na zmagovalni oder. Prva po prvi vožnji Po-utiainenova je na drugem merjenju imela še pol sekunde prednosti pred Riesc-hevo, vendar pa so se na koncu ure ustavile pri istem času za obe tekmovalki. Četrta je bila Avstrijka Kathrin Zettel, peta Slovakinja Veronika Zuzulova, svetovna prvakinja leta 2007, Švedinja Maria Pie-tila-Holmner pa je z desetega napredovala na sedmo mesto. Najboljša slalomistka te sezone Av-strijka Marlies Schildova je po le 11. izidu prve vožnje v finalu odstopila. Prav tako druge vožnje ni dokončala Italijanka Manuela Molgg, ki je bila po prvi vožnji 4. V finalu ni bilo Slovenk: Tina Maze je končala nastop že v prvi vožnji po 10 sekundah, saj je na prvi prelomnici izgubila ritem in zajela količek. Ferkova pa je nastop v finalu zgrešila za dve stotinki, Lav-tarjeva pa v svojem prvem nastopu v pokalu v tej zimi za 18. Mazejeva je po diskvalifikaciji v nedeljo na superveleslalo-mu v Zauchenseeju še drugič zapored ostala brez uvrstitve. Riescheva je po tretji zmagi v tej zimi, skupno vodstvo v pokalu pred Von-novo - ki že četrtič zapored ni končala prvega slalomskega nastopa - povečala na 196 točk. Mazejeva je peta (480). Riesc-hova je prevzela tudi vodstvo v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. Tekmovanje za svetovni pokal smu- moto gp V. Rossi bo šele maja 100% nared MADONNA DI CAMPI-GLIO - Na tradicionalnem srečanju Ferrarijevih in Ducatijevih dirkačev Wroom 2011 v smučarskem centru Madonna di Campi-glio se je motociklistični dirkač Valentino Rossi prvič predstavil v rdečem dresu Ducatija. Devetkra-tni svetovni prvak je še vedno zelo motiviran, čeprav ga tačas še muči poškodba rame: »Stoodstoten bom šele čez pet ali šest mesecev, saj je poškodba rame hujša, kot smo predvidevali. Pripravljen bom torej šele aprila ali maja. Prehod na Ducati je podoben tistemu, ki sem ga storil, ko sem prestopil k Yamahi, vendar se bom moral zdaj najprej osredotočiti na svoje zdravstveno stanje.« Rossi je spregovoril tudi o bivšemu dirkaču Ducatija Stonerju: »Prevoziti bom moral veliko kilometrov preden bom dobro spoznal motor, s katerim se je Stoner odlično »ujel.« DAKAR - Američan Jonah Street (Yamaha) je med motoci-klisti zmagal v deveti etapi relija Dakar, slovenski predstavnik Miran Stanovnik (KTM) je bil 23. (+15:16) in je skupno 18. (+4:48:34). Španec Marc Coma (KTM), še naprej vodilni v skupni razvrstitvi, je bil deveti (+7:08). Maria Riesch je po 17. zmagi v pokalu, sedmi v slalomu in tretji v tej zimi (prejšnji je zabeležila na smukih v Lake Louisu) skupno vodstvo na skupni razvrstitvi svetovnega pokala pred Vonnovo povečala na 196 točk ansa čark se bo nadaljevalo konec tedna na mariborskem Pohorju s tradicionalno Zlato lisico. Izidi: 1. M. Riesch (Nem) in T. Poutiainen (FIN) 1:42,52, 3. N. Noens (FRA) +0,52, 4. K. Zettel (AUT) +00,82, 5. V. Zuzulova (SVK) +01,24, 6. T. Borssen (SWE) +01,52, 7. M. Pietila-Holmner (SWe) +01,61, 8. S. Aubert (FRA) +02,32, 9. A.- S. Barthet (FRA) +02,34, 10. F. Hansdotter (SWE) +02,87. Skupno svetovni pokal: 1. M. Riesch (Nem) 1023, 2. L. Vonn (ZDA) 827, 3. T. Poutiainen (Fin) 580, 4. E. Gorgl (Avt) 565, 5. T. Maze (Slo) 480. NOGOMET Katančevim ZAE točka DOHA - Združeni arabski emirati, ki ga vodi slovenska dvojica Srečko Katanec in pomočnik Slaviša Stojanovic, so v tekmi 1. kroga skupine D na azijskem nogometnem prvenstvu v katarski Dohi igrali neodločeno 0:0 s Severno Korejo. Iran je z 2:1 premagal Irak. DRŽAVNI POKAL - Danes: Palermo - Chievo (17.30 Rai2), Inter - Genoa (21.00 Rai2), Juventus - Catania (21.00 Rai3). maribor Zlati lisici »nagaja« dež MARIBOR - V soboto in nedeljo bo mariborsko Pohorje gostilo najboljše alpske smučarke, saj bo na vrsti že 47. Zlata lisica. Organizatorjem pa letos nagaja dež, ki pa k sreči ni bistveno poškodoval proge. »Današnji (včerajšnji op. a.) dež je še dodatno zgostil snežno podlago, kar nam v tem trenutku gre na roko,« pojasnjuje vodja tekmovanja Gorazd Bradač. »Razveseljivo je tudi, da se debelina snežne odeje ni bistveno spremenila oziroma stanjšala. Po vsej dolžini proge je še vedno debela za dolžino svedra. V tem trenutku smo na varni strani.« Bedrač dodaja, da je jutrišnja vremenska napoved sicer nekoliko slabša, o tem, kako bodo ukrepali v naslednjih dneh, pa bodo odločali danes, ko v Maribor prihaja Markus Mayr, pomočnika direktorja ženskega dela alpskega svetovnega pokala. »Za zdaj položaj ni kritičen, na srečo smo uspeli narediti veliko količino snega, vremenska napoved pa obljublja tudi nižje temperature,« je še dejal za spletno stran MMC Rtv slo. V soboto bo na vrsti veleslalom, v nedeljo pa slalom. Vstopnice so na voljo le ob progi, saj tistih za ciljno areno zaradi spon-zorskih zahtev in drugih naročil sploh niso dali v prodajo. košarka - A-liga Matteo Boniciolli ni več trener rimske Lottomatice RIM - Tržaški trener Matteo Boniciolli ni več trener Lottomatice iz Rima. Klub in trener sta sporazumno razdrla pogodbo, razlogi pa se skrivajo v slabih rezultatih. Bon-nicoli je sicer Lottomatico pripeljal med 16 najboljših evropskih moštev, toda v italijanskem prvenstvu ta ne blesti. S šestimi zmagami in osmimi porazi je šele na 12. mestu italijanske lige, za trenerja pa je bil dokončno usoden poraz proti Canadian Solar Bologni, nekdanjemu klubu Boniciollija. »Razhajamo se v dobro kluba. Ambicije kluba so večje, kot je trenutni položaj v italijanskem prvenstvu. Lani nam je šlo odlično, letos pa nismo našli prave forme. Še vedno pa ostajam velik navijač kluba,« je ob slovesu dejal Boniciolli. Ekipo bo začasno vodil Draško Prodanovič. Lot-tomatica Roma bo prvo tekmo 2. dela evro-lige igrala v četrtek, 20. januarja, v domači dvorani proti Union Olimpiji. Izid: liga NLB: Krka - Union Olimpija 75:80. DANES ACH VOLLEY - Odbojkarji ACH Volleyja bodo danes (20.15) odigrali še zadnjo tekmo predtekmovalne skupine C lige prvakov.Domača tekma proti poljski ekipi Jastrzebski Wegiel, ki jo zadnje tri tedne vodi Italijan Lorenzo Bernardi, bo za Bled odločala o prvem mestu v skupini, Poljaki pa morajo nujno zmagati, če želijo napredovati v drugo fazo tekmovanja. TRETJA JE »SERIE A« - Mednarodni inštitut za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) je za najmočnejšo ligo v letu 2010 razglasil špansko. Ta je dobila 1092 točk. Sledijo ji angleška (1039), italijanska (1021), brazilska (982) in nemška (932), med deseterico pa so še francoska, argentinska, portugalska, nizozemska in ukrajinska. Slovenska liga je na 51. mestu - v »sendviču« med severnoirsko in maroško ligo. Velja dodati, da je hrvaška liga na 37., srbska pa na 39. mestu. MURŠAKOV PRVENEC - V hokejski ligi NHL je svoj prvi zadetek za Detroit dosegel Jan Muršak in se tako pridružil An-žetu Kopitarju. Muršak, ki je igral osem minut, se je med strelce vpisal v sedmi minuti, ko je izenačil na 1:1. Detroit je v gosteh izgubil proti Coloradu s 4:5. Najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar pa bo po letu 2008 še drugič zaigral na članski tekmi vseh zvezd AH Stars NHL, ki bo 30. januarja v Raleighu v Severni Karolini. Matija Jogan vse nasprotnice, si je s prvim mestom v skupini zagotovila nastop v finalnem delu državnega pokala, ki bo od 4. do 6. februarja. V Joganovem moštvu sta doslej levji delež prispevali sestri Jessica in Sa-mantha Cergol. Miljčanki sta med boljšimi košarkaricami: Jessica je v prvem delu dosegla povprečno 19 točk na tekmo (90 odstotna pri prostih metih), Samant-ha je dosegla povprečno 6 točk in prispevala še dodatnih 5 skokov na tekmo. »Obe zelo vneto trenirata in se maksimalno potrudita. Jessica je zelo zrela igralka, Samantha pa zelo požrtvovalna,« je dejal Jogan, ki sicer uči na katinarski osnovni šoli. »Škoda, da je ekipo letos zapustila zelo perspektivna Mia Kraus, ki študira na univerzi v Oxfordu v Angliji. Upam, da se nam bo po končanem študiju znova priključila,« je še dodal trener Intercluba. Sestri Jessica in Samantha Cergol sta »produkt« miljskega društva. »Tu igrava Jessica Cergol že od mladih let,« je dejala 23-letna Sa-mantha, ki je zaposlena v »baby-parkin-gu« Pika Poka pri Domju, njena 25-letna sestra Jessica pa dela v domačem podjetju, prav tako pri Domju. »S trenerjem Jo-ganom smo vse zelo zadovoljne. Treniramo veliko in dobro. Upam, da bo ves trud na koncu prvenstva tudi poplačan. Dobro pa vemo, da nas čaka še trdo delo. Naša ekipa pa je znana po tem, da nikoli ne popusti in se bori do konca,« pravi Sa-mantha, ki je še dodala, da jih jezi, ker so izgubile proti tržaški ekipi Sgt. »Po tekmi smo bile zelo razočarane. Poraz nas vsekakor ne bo potrl in upam, da bomo še naprej igrale učinkovito, kot smo doslej.« V nasprotnem taboru, pri tržaški ekipi Sgt, se je veselila Martina Gantar. 23-letna Openka je na tržaškem derbiju dosegla 4 točke. »To je tudi moje povprečje na tekmo. Igram pa približno po 20 minut,« je povedala Gantarjeva, ki na tržaški univerzi končuje psihologijo. »Derbi Samantha Cergol ženska košarka - Tržaški pokrajinski derbi v državni B-ligi med Interclubom in Sgt »Naši« protagonisti »Coach« Matija Jogan ter sestri Jessica in Samantha Cergol na eni in Martina Gantar na drugi strani Sobotni derbi v državni B-ligi med prvouvrščeno miljsko žensko košarkarsko ekipo Interclub Petrol Lavori in tržaško peterko Sgt se je končal s presenetljivim porazom Miljčank. Končni izid je bil 53:58. Za varovanke slovenskega trenerja Matije Jogana je bil to prvi prvenstveni poraz. »Žal smo izgubili prav proti tržaški ekipi, ko je bilo na tribuni okrog 600 ljudi. To srečanje je bilo hkrati najbolj zanimivo za tržaške lokalne medije. Poraz je boleč. Igrali smo s precej okrnjeno postavo, saj je bila odsotna naša režiserka Elisa Gherbaz. Kljub temu ostajamo trdno na prvem mestu,« je dejal Jogan, ki letos prvič kot glavni trener sedi na klopi članske ekipe. Pred tem je bil dve sezoni pomožni trener. Pri miljskem klubu je Jogan že pet sezon odgovoren za mladinski sektor. Mladinke trenira še en slovenski trener, Jure Krečič. Miljski Interclub letos cilja visoko, čeprav - kot pravi tudi trener Jogan - je napredovanje v višjo ligo res prava »mission impossible«. V A2-ligo napredujeta namreč le dve ekipi od skupno 66. »Mi se bomo do konca potegovali za napredovanje, ampak vemo, da nas čaka težka naloga. Prav zaradi tega smo letos dodali še en trening. Treniramo namreč štirikrat tedensko. Pri atletski pripravi mi pomaga izkušeni trener Paolo Paoli. Miljski klub je zelo dobro organiziran in pogoji za delo so idealni,« je ocenil Jogan. Miljska ekipa, ki je v prvem delu prvenstva premagala Martina Gantar je derbi in zaradi tega smo bile tokrat veliko bolj motivirane. Interclub je sicer boljša ekipa in je glavni favorit za končno prvo mesto,« je priznala Martina, ki se je v tržaški Sgt vrnila po izkušnjah v Tržiču in Pal-manovi. Martina vsekakor se letos bolj posveča študiju kot košarki. »Prioriteta je univerza,« je poudarila. V deželni B-ligi, pri tržaški Omi, igra še ena Slovenka, nekdanja poletovka Darma Milič. (jng) / ŠPORT Četrtek, 13. januarja 2011 21 KOŠARKA - Danes v državni C-ligi Okrnjeni Jadran se bo v Latisani boril do konca Po 25 dneh bo Jadran Qubik caffe' spet stopil na igrišče: prvo tekmo povratnega dela prvenstva bo igral danes v Latisani ob 20.30. Zaradi epidemije gripe, ki je prejšnji teden zajela večino igralcev, so namreč tekmo po dogovoru z gostujočo ekipo preložili. Kljub tedenskemu razmiku pa bo Jadran igral še vedno v okrnjeni postavi. Kot smo poročali, gotovo ne bo Petra Franca (poškodba gležnja) in Christiana Slavca (mišična poškodba). Lucio Tomasini je okreval in je opravil vse treninge, ostali pa so ozdraveli. »Ker smo še vedno nekompletni, smo v zadnjih dveh tednih slabo trenirali. V ekipnim športih pa je polnoštevilnost poglavitna,« je dejal trener Walter Vatovec in poudaril, da bo treba po novem letu nujno izboljšati prisotnost na treningih. Jadranovci bodo torej igrali samo z enim visokim igralcem, tj. Matteom Marusičem, medtem ko bo Latisana razpolagala s popolno postavo, v kateri so tudi trije dvometraši. Med njimi sta nosilca Marco Malfante in Matteo Franco, pod košem in s preciznimi meti izza šestmetrske črte pa jima pomaga tudi visoki Silvano Man-zon. Motor ekipe je levičar Matteo Ce-lotto, dober strelec pa je stari Vatov-čev znanec Matteo Rubin, ki je lani igral pri Oderzu. Po Maflanteju (povprečno 13,3 točk in 6 skokov na tekmo, povprečna ocena 14,4) je drugi najboljši igralec ravno Rubin, ki dosega povprečno 12,2 točk na tekmo. Izkušeno ekipo dopolnjujeta še Marco De Simon in Gainmarco Moretuzzo. »Gre za ekipo, ki zmaguje v končnicah, kar pomeni, da vlada v skupini dober ekipni duh,« napoveduje Vatovec. Nasprotniki so v zadnjem krogu prvega dela premagali Montebelluno s 63:62, teden prej pa Marghero 59:57. Na lestvici imajo kot Jadran 12 točk, vendar poraz več. Nasprotno od Jadrana, ki je v prvih krogih brez težav premagoval nasprotnike, je ekipa iz videmske pokrajine prvenstvo začela s petimi zaporednimi porazi, nato je obrnila trend v svojo korist. V primeru zmage bi Jadran prevzel 6. mesto, pred Benetkami, sicer pa bo med boljše ekipe C-lige napredovala Latisana. V prvem delu so Ja-dranovci zmagali s 4 točkami naskoka, uspešen nastop pa želijo ponoviti tudi danes. Vatovec poudarja, da se igralci ne smejo ozirati na to, koliko so trenirali, ker so prav gotovo nasprotniki v prednosti. »Nikakor ne smemo izgubiti boja pod košem, poglavitna pa bo tudi obramba igra. Borili se bomo do konca,« zaključuje trener. Jadran Qubik caffe bo zaradi odsotnosti Petra Franca igral izključno z enim visokim igralcem -Matteom Marusičem kroma ZIMOVANJA - Med božičnimi in novoletnimi prazniki Druženje in smučanje SPDG na Zoncolanu Novoletne praznike so smučarji SDPG preživeli na Zoncolanu. Zimo-vanje od 2. do 6. januarja je bilo namenjeno letos izključno tistim, ki so člani smučarske šole, in družinam. 35 udeležencev je uživalo na smučiščih, na katerih so v jutranjih urah trenirali tudi člani moške italijanske reprezentance in smučarji s posebnimi potrebami, ki so konec tedna nastopili na tekmi za svetovni pokal. Dve skupini sta v jutranjih urah vadili pod vodstvom Dušana Carlija in Gregorja Nanuta tehniko ter se zabavali na grbinah in v snežnem parku, v popoldanskih urah pa so trenirali na kolih. Zimovanje rolkarjev Mladine Rolkarji Mladine, ki v zimskih mesecih kolesca zamenjajo s smučmi, so od 2. do 7. januarja utrjevali tehniko smučarskega teka in nabirali kondicijo v smučarskem centru Weisensee v Avstriji. Zimovanja se je udeležilo približno 40 članov, med katerimi so bili tudi starši, ki so se navdušili nad smučarskim tekom. Rol-karji so trenirali v treh starostnih skupinah pod vodstvom društvenih trenerjev Borisa, Davida in Mateje Bo-gatec ter Erika Tenceja. Program je popestrilo drsanje na poledenelem jezeru ter alpsko smučanje. Tri zimovanja SK Devin SK Devin je za božične in novoletne praznike priredil kar štiri zimovanja. Kot že vrsto let so tudi letos nekateri preživeli teden dni na prelazu Jochgrimm, kjer sta tečaje smučanja za otroke in odrasle vodila učitelja Claudio Peric in Matija Rožič. Ob krasnem vremenu so uživali na nadmorski višini 2000 m in pričakali novo leto. Najmlajša skupina predtekmovalcev se je mudila v kraju Forni di Sopra, kjer sta trenerja Janja Del Linz in Jernej Skok s skupino petnajst najmlajših smučarjev vadila tehniko smučanja s postavljanjem količkov v jutranjih urah na progi Cimacuta, v po- poldanskih urah pa so se podali na bolj strme proge Varmosta. Za silvestrski večer so skupaj s starši, ki so se jim pridružili, v dolomitski koči pričakali prihod novega leta z večerjo in zabavnim programom. Tekmovalci pa so pod vodstvom Aleša Severja in Mateja Štolfe preživeli pet dni na Trbižu, štiri dni pa na Piancavallu. Od zgoraj: zimovanje SPDG in zimovanje ŠD Mladina, levo: zimovanje SK Devin v Forni di Sopra, desno: zimovanje SK Devin na prelazu Jochgrimm KOŠARKA - Drž. U19 Jadran ZKB sklenil redni del s porazom Jadran Zadružna kraška banka - Sistema Pordenone 70:95 (16:19, 34:49, 56:72) JADRAN: Zaccaria 5, Daneu, Škerl 2, Longo, Ban 23, Dellisanti 4, Bernetič 19, Flo-ridan 14, Batich 3, trener Walter Vatovec. TRI TOČKE: Ban 4. Redni del so Jadranovi mladinci sklenili s pričakovanim porazom proti deželnemu prvaku, selekciji iz Pordenona. Do izida 32:34 sredi druge četrtine so sicer gostitelji na Opčinah z odločnim pristopom bili povsem enakovredni favoriziranim nasprotnikom. Slednji pa so jim s pravo košarkarsko lekcijo postregli v zadnjih minutah pred odmorom, ko so se oddaljili po zaslugi delnega izida 2:15. Gostje so na trenerja Vatovca naredili močan vtis: »Kot ekipa delujejo res učinkovito, vsi posamezniki prodirajo in mečejo, nimajo sicer višine, vendar so nas res dotolkli.« Sistema Pordeno-ne bo skupaj z drugo uvrščenim tržaškim Acegasom predstavljal našo deželo v nadaljnji fazi tekmovanja za državni naslov. Preostale ekipe pa se bodo predvidoma spet pomerile med sabo v tolažilni skupini. Prvi del prvenstva je Jadran sklenil s polovično bero zmag na šestem mestu. »Glede na omejeno število razpoložljivih igralcev smo prvi del odigrali dokaj solidno. Ne igramo na rezultat, pač pa želimo visoka Berneti-ča in Floridana preusmeriti na zunanje položaje, kjer je njuna prihodnost,« je bil s potekom državne lige in zastavljenimi vsebinami zadovoljen trener Vatovec. Ostali izidi 18. kroga: Corno - Ro-raigrande 103:48, Falconstar - Pallacanestro Trieste Acegas 70:56, Cordenons - Snaide-ro sinoči, Venezia Giulia Muggia prosta. Končni vrstni red: Sistema Por-denone 30, Pallacanestro Trieste Acegas 28, Snaidero* 22, Falconstar 20, Corno in Jadran Zadružna kraška banka 16, Venezia Giulia Muggia 8, Cordenons* 4, Roraigrande 0. Poraz gradiškega Castelvecchia Gradiški Castelvecchio, košarka na vozičku, je v državni A2-ligi moral priznati premoč Vicenze, ki je slavila zmago s končnim izidom 50:58. Pri ekipi iz Gradišča je največ točk prispeval Banjac (20). Castel-vecchio ima 8 točk na lestvici, Vicenza pa je s 16 točkami prva na lestvici. NOGOMET Krasovi začetniki danes Krasovi začetniki bodo danes ob 15.30 na umetni travi pri Svetem Alojziju v Trstu igrali prvo tekmo na turnirju B-Trend proti Fincantieriju. Nato se bodo v nedeljo ob 10. uri pomerili še s San Luigijem B. Mladinci ne bodo igrali Državni mladinci Krasa v soboto ne bodo igrali. Tekmo proti SandonaJesolu so preložili na kasnejši datum (igrali bodo najbrž 19. februarja). Krasovo vodstvo se je tako odločilo, ker bo članska ekipa igrala že v soboto ob 14.30. Tekma proti Venezii bo na tržaškem stadionu Nereo Rocco. Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. 1 6 Četrtek, 13. januarja 2011 ŠPORT NAŠA DRUŠTVA ZA MLADE (6) - Športni krožek Kras Za male in velike / brez nje Za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole ponujajo splošno otroško telovadbo, ostali pa lahko izberejo namizni tenis. V sodelovanju z mladinskim odsekom pa prirejajo tečaj plesov kroma Izkaznica Panoge: agonistično samo z namiznim tenisom, sicer pa še s predšolsko vadbo in tečaj plesov v sodelovanju z mladinskim odsekom Aktivni športniki do 19. leta: 20 aktivnih tekmovalcev, neregistriranih osnovnošolcev je 7 in predšolskih otrok 9. Med njim je osnovnošolcev 4 Fantje in dekleta: 11 fantov in 9 deklet Vadbene skupine: vadijo v dveh izmenah : od 16.30 do 18.15 začetniki in nadaljevalci, od 18.00 do 20.00 ali 20.30 (če je kondicijski trening) s prvimi ekipami in boljšimi igralci/kami Kraj vadbe: športno center v Zgo-niku: v mali zgornji dvorani med letom, med pripravami in prazniki treniramo tudi v veliki dvorani. Atletska priprava poteka na zunanjih prostorih v toplejših mesecih, na hodnikih ali v veliki dvorani Ure vadbe: dva (fant in dekle) 5-krat tedensko, 5 posameznikov/ic 4-krat tedensko, 8 posameznikov/ic 3-krat tedensko in 5 pa 2-krat tedensko Trenerji: Liang Feng (trener 3. -najvišje stopnje), Sonja Milič (trener 3. stopnje in profesor telesne vzgoje), Martina Milič (trener 3. stopnje in profesor telesne vzgoje), Roberto Milič (trener 2. stopnje), Vinicio Divo (trener 1. stopnje), Sonja Doljak (trener 1. stopnje) Budžet: približno 30.000 evrov Paradna športna panoga pri športnem krožku Kras je namizni tenis, najmlajšim pa zgoniško društvo ponuja tudi otroško telovadbo. Vadba splošne motorike je namenjena izključno otrokom, ki obiskujejo vrtec in 1. razred osnovne šole. Pred leti so nudili splošno otroško telovadbo za vse razrede osnovne šole, tačas pa so zaradi ne-zanimanja širšo ponudbo ukinili. »Smo proti prezgodnji specializaciji, ki se sicer v današnji družbi vse več uveljavlja. Zato smo otrokom nudili splošno telovadbo, vendar neuspešno,« je pojasnil športni vodja kluba Sonja Milič. Pri namiznem tenisu vadi letos 27 mladih do 19. leta starosti: »Po splošnem vsedržavnem trendu je več dečkov kot deklic. Mislim, da na to vpliva predvsem nepoznavanje športne panoge. Vemo, da je pri namiznem tenisu konkurenca hujša in da mora imeti tekmovalec določene značajske prioritete. Težko je, da se otrok odloči za individualne športne panoge, ko mora moči meriti neposredno 1 proti 1. V ekipi si namreč porazdeliš odgovornosti in vloge, v individualnem športu pa ne.« Število tekmovalcev se že nekaj let ne spreminja. ŠK Kras že več let sodeluje s šolami: nekaterim šolam ponuja 6 do 10 ur vadbe namiznega tenisa, v Šempolaju, Saležu in Zgoniku pa Krasovi trenerji vodijo ure telesne vzgoje čez celo leto. Društvo ima na razpolago športni center v Zgoniku, ki jim nudi idealne pogoje dela. Vsako leto s pomočjo prispevkov uspejo nakupiti novo opremo, ki je tako vedno sodobna in kvalitetna. Kader izhaja iz društvenih vrst, izjema je le profesionalni trener namiznega tenisa Feng. Nova pridobitev v vrstah vaditeljev je profesorica športne vzgoje Martina Milič, mlajših, ki bi se usmerili v trenerko dejavnost, pa zaenkrat ni. Med nadaljnjimi načrti je prav gotovo športni teden junija meseca, ki ga športni krožek prireja že več let. Gre za širšo športno ponudbo, kjer otroci spoznavajo različne ekipne in individualne športne panoge. Športno kulturni center 34010 - ZGONIK Zgonik 69 mail: kras@tiscali.it / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1B. januarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Kolovrat za vrat 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: I migliori dei Migliori anni (v. C. Conti) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due ^ Rai Tre i. O. Wilson, A. Brody) 1.35 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milio-nario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Paperissima (v. G. Scotti, M. Hunziker) 23.00 Variete: Kali- 6.00 Glasb. odd.: Top of the pops 2010 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.30 Nan.: La signo-ra in giallo 17.20 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 17.25 Nogomet: Palermo - Chievo, Pokal Italia, osmine finala 18.20 Dnevnik 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 20.55 Nogomet: Inter - Genoa, Pokal Italia, osmine finala 23.00 Dnevnik 23.15 Glasb. odd.: Premio Tenco 0.05 Glasb. odd.: Ritratti musicali (v. C. Ravot) 0.35 Dnevnik - Parlament 0.45 Film: Una vicina quasi perfetta (triler, Kan., '05, r. J. Douglas, i. B. Niven, P. King) spéra (v. A. Signorini) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Speciale Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.0 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.20 Aktualno: Rai Educational - Crash storia u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Il burbero (kom., It., '86, i. A. Celentano, D. Feuer) 17.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Quel treno per Yuma (western, ZDA, '07, r. J. Mangold, i. R. Crowe, C. Bale) 23.45 Film: Il treno per Darjeeling (kom., ZDA, '07, r. W. Anderson, ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (11. 1. 2011 Vodoravno: Skorek, M. O., papilitis, L. B., kineta, Maurizio, Pavla, inlet, Anet, B. J., oro, letev, V. A., AGIP, Ake, lienitis, Staranzano, ti, Kanadčan, laik, arija, ja, Irka; na sliki: Maurizio Peteani. 6.10 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 Nan.: The Closer 9.40 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 19.30 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Nan.: CSI - NY 23.00 Nan.: Fringe 0.50 Nan.: Saving Grace 1.40 Variete: Pokerlmania 2.35 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 A casa dell'au-tore 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Film: Sherlock Holmes 11.25 Dok.: Cavallo... che passione 12.05 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Attenti al cuoco 13.35 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 15.35 Aktualno: Video-motori 15.20 Dok.: Wild Adventure 15.50 Dok.: L'Italia da scoprire 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musica, che passione 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.40 Roto-calco ADNKronos 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Film: Il piccolo mago dei misteri La l serija: Drevesa pripovedujejo (pon.) 11.55 Dok. meseca: Bogci za krompir in moko 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 tednik (pon.) 14.25 Prisluhnimo tišini (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.30 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.00 Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film tedna: V toku dogodkov 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Podelitev priznanj RS za poslovno odličnost (pon.) 0.50 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.55 Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 11.40 Koncert Prigarskih muzikantov z gosti (pon.) 13.40 Impro Tv (pon.) 14.10 Ruhpolding: SP v biatlonu, posamezno, 20 km (m), prenos 16.35 Tranzistor (pon.) 17.10 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 Črno beli časi 18.00 Podelitev priznanj RS za poslovno odličnost, prenos iz Brda pri Kranju 19.10 Oddaja o modi: Bleščica (pon.) 19.45 Žrebanje lota 20.00 Odbojka: Ljubljana, tekma lige prvakov: Ach Volley Bled - Jastrzebski, prenos 22.30 Film: Strogo nadzorovani vlaki 0.00 Slovenska jazz scena 0.50 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 21.30 Žarišče 8.00 Novice 11.00 Novice 13.30 Novice 14.15 Odbor DZ za obrambo, prenos 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 22.00 dok. odd.: Afganistan Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom 15.00 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Biker explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. od.: City folk 21.00 Ethnopolis: Opa Čupa 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Artevisione 22.45 Rokomet: Liga prvakov, Bled - Jastrzebski, posnetek 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.30 Čezmejna TV 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Odbojka Interliga: Salonit Anhovo - Hotovolleys vienna 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Vi-deostrani pop Pop TV LA 6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 12.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: M, il mostro di Dusseldorf (dram., Nem., '31, r. F. Lang, i. P. Lorre, P. Falkenberg) 16.00 Nan.: Dio vede e provvede 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 1.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Leverage 23.50 Dnevnik 0.00 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department 1.45 Nan.: Alla corte di Alice (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.10 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 10.35 Mlad. nad.: Zlatko Zakladko 10.55 Igr. nan.: Šola na sončavi 11.20 Dok. 7.30 14.30 Najlepša leta (hum. serija) 8.25 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.15 TV prodaja, Reklame 9.30 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.20 TV prodaja, Reklame 10.50 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 11.40 TV prodaja, Reklame 12.10 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Naj reklame (zabava) 14.30 Hum. serija: Najlepša leta 15.20 Prepovedana ljubezen (nad.) 16.10 Sebična ljubezen (dram. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: In prišla je Plly 21.30 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 22.40 Akc. serija: Chuck 23.05 Chuck (akc. serija) 23.30 Hum. serija: 30 Rock 23.55 Tudorji (zgod. serija) 1.50 Nočna panorama (reklame) Kanal A 7.30 Transformerji (ris.) 8.00 Svet (pon.) 9.00 Vzpon denarja (dok. serija) 9.55 14.50 Družina za umret (hum. nan.) 10.25 15.50 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.55 23.35 Pa me ustreli! (hum. nan.) 11.25 Panika v zraku (drama) 13.00 TV prodaja (reklame) 13.3016.20 Obalna straža ponoči (akc. se- rija) 14.25 Skrita kamera 15.20 Domače kraljestvo (hum. nan.) 17.10 Na kraju zločina: New York (krim. nan.) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, novice 20.00 Film: Pekel (akc.) I. Gablriel-le Fitzpatrick 21.35 Film: Namestnik (akc.) 0.05 Sicko (dok. drama) 2.15 Love TV (erotika) 4.00 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurinčič - Deseti brat, 11. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 14.40 Music box; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Najlepše operne scene; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobil- sko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.0015.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 12. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA ^ 1000 OSLO 0/2 0 STOCKHOLM -1/4 ^c v , V- y K0BENHAVN —' • 0/2 /ÄT O _ BERLIN -2/6 O MOSKVA -1/1 ° 1020 O KIJEV 1/2 DU O LJUBLJANA °4/7 BEOGRAD o 2/13 SPLIT ¿8/14 -SKOPJE O -2/-1 O SOFIJA 1/2 • „„ATENE " , J1/17 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes bodo nad našo deželo dotekali bolj suhi severozahodni tokovi, ki bodo samo začasno nekoliko hladnejši. V naslednjih dneh pa se bo v višjih plasteh ozračja postopoma otoplilo, .A. v nižjih plasteh pa se bo zadrževal vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.43 Dolžina dneva 9.00 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.56 in zatone ob 0.16 Nad jugozahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, ki sega tudi nad Alpe in severozahodni Balkan. Vremenske motnje se pomikajo proti vzhodu čez severno polovico Evrope. Nad naše kraje doteka prehodno nekoliko hladnejši in bolj suh zrak.< BIOPROGNOZA Danes vreme sprva večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav. Proti večeru se bo ponovno okrepila vremenska obremenitev in občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave. Spanje v noči na četrtek bo moteno. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.48 najvišje 29 cm, ob 12.36 najnižje -26 cm, ob 18.44 najvišje 1 cm, ob 22.35 najnižje -5 cm. Jutri: ob 5.44 najvišje 32 cm, ob 13.16 najnižje -36 cm, ob 19.35 najvišje 8 cm, ob 23.56 najnižje -4 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Vogel.................100 Kranjska Gora.........40 Krvavec................70 Cerkno ................ 80 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .40 Civetta ............... 160 Piancavallo............60 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............120 Podklošter............50 Bad Kleinkirchheim . . .90 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 0/6 TOLMEČ O 1/10 TRBIŽ O -2/5 O -4/3 KRANJSKA G. o-1/5 S. GRADEC CELJE 0/7 O ¿L VIDEM O 2/12 O PORDENON 3/11 ,¿5 CELOVEC O 0/5 TRŽIČ - o^ 0/5 O ČEDAD O KRANJ 3/11 o1 LJUBLJANA GORICA n ° N. GORICA 3/6 N. MESTO 2/6 GORICA O POSTOJNA O 8/12T O " >OŽ r\ ^^ ' ^ ČRNOMELJ 4/11 MARIBOR O 0/7 PTUJ O M. SOBOTA O 0/6 ZAGREB 1/6 O (^NAPOVED ZA DANES Na vseh območjih bo zgodaj zjutraj lahko nekaj spremenljive oblačnosti, nato se bo razjasnilo. Proti večeru bo po nižinah nastala megla. Ob morju bo čez dan za nekaj ur zapihala šibka burja, ki pa bo proti večeru skoraj ponehala. Delno jasno bo z občasno zmerno oblačnostjo. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, ki se bo ponekod lahko zadržala večji del dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, v krajih s snežno odejo do -4, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do okoli 10 stopinj C ¿3 o GRADEC 2/7 CELOVEC O 1/6 TOLMEČ O 0/8 TRBIŽ O -1/7 o -4/5 KRANJSKA G. 'O 0/6 S. GRADEC < .. > VIDEM O 0/8 O PORDENON 1/7 ČEDAD O 1/7 GORICA O 3/8 O N. GORICA 2/9 O TRŽIČ -1/6 O KRANJ O LJUBLJANA 2/7 POSTOJNA O 0/6 KOČEVJE CELJE 0/7 O MARIBOR O 1/8 PTUJ O M. SOBOTA 01/7 N. MESTO 1/7 O REKA 3/11 ZAGREB 0/7 O V hribovitem svetu bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme, ničta izoterma bo na kar 2500 m nad morjem! Po nižinah in ob morju se bodo verjetno pojavljale goste meglice ali megla, ki bo vztrajnejša v nočnih urah. Možna bo tudi nizka oblačnost, sonca bo izredno malo. (NAPOVED ZA JUTRp \ Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo megleno. kitaJska - Ob vse hujšem avtomobilskem prometu Odslej na voljo nadomestni vozniki za prometne zamaške vesolJe - Na njem sicer življenje ni mogoče ■ I • v v« Nasa izven našega osončja odkrila doslej najmanjši planet WASHINGTON - Teleskop ameriške vesoljske agencije Nasa Kepler je odkril doslej najmanjši planet izven našega osončja. Gre za kamnit planet podobne velikosti kot Zemlja, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila Nasa. Planet, poimenovan Kepler-10b, je velik za okoli 1,4 Zemlje, okoli svoje zvezde pa se vrti več kot enkrat dnevno. Kot je sporočila Nasa, življenje na njem ni mogoče. Kepler-10b je, ker okoli zvezde potuje vsake 0,84 dneva, tej 20-krat bližje kot je Merkur blizu našemu Soncu, so pojasnili v Nasi. Čeprav odkriti planet ne obeta življenja, pa je po mnenju znanstvenika z Nase Douglasa Hudginsa kljub temu pomembno. "Odkritje Keplerja-10b je pomemben mejnik v iskanju planetov, podobnih našemu," je dejal. (STA) PEKING - Kitajski vozniki, ki obtičijo v kolonah na cestah, lahko sedaj najamejo nekoga, ki bo ob prometnem zama-šku namesto njih sedel v avtu. Podjetniki v tem že vidijo poslovno priložnost, saj so prometni zamaški na Kitajskem vedno pogostejši. Na Kitajskem število lastnikov avtomobilov skokovito narašča, zaradi česar je tudi gneča na cestah vedno večja. Avto-mobilisti pa bodo sedaj lahko poklicali nadomestnega voznika, ki bo njihov avto odpeljal na želeni cilj. Storitev je po besedah enega od ponudnikov namenjena tistim, ki se jim mudi na poslovne sestanke ali morajo ujeti letalo, zaradi česar si ne morejo privoščiti, da bi dolgo stali v kolonah. Stranke morajo za najem nadomestnega voznika odšteti okoli 400juanov (46 evrov). Lani avgusta je na avtocesti proti kitajskemu glavnemu mestu Peking prišlo do ogromnega prometnega zamaška, ki je trajal več tednov. V raziskavi, ki jo je lani izvedel IBM, pa sta se Peking in mehiško glavno mesto Ciudad de Mexico izkazala za mesti z najhujšimi prometnimi zamaški na svetu. (STA) zDa - Filmski zvezdnik Michael Douglas je premagal raka LOS ANGELES - Hollywoodski veteran Michael Douglas je premagal tumor, sedaj pa pridno je, da bi pridobil nazaj kilograme, izgubljene v utrujajoči bitki z boleznijo. V prvem televizijskem intervjuju, potem ko so mu zdravniki avgusta lani diagnosticirali raka, je optimistično izrazil upanje, da bo živel še vrsto let, tako kot njegov oče, 94-le-tni Kirk Douglas. "Obstajajo dobre možnosti, ker je tumor izginil in glede na to, kar vem o tej določeni vrsti raka, da sem ga premagal," je Douglas povedal v oddaji televizije NBC Today Show. Michael Douglas Dvakratni oskarjevec bo sicer moral hoditi na redne mesečne preglede, a njegovo življenje se vendarle vrača v običajne tirnice. (STA) kolumbiJa - Pevka lahke glasbe Shakira se je razšla z dolgoletnim fantom LOS ANGELES - Kolumbijska pevka Shakira se je razšla s fantom Antoniom de la Ruo, s katerim sta bila skupaj enajst let. Kot piše na pevkini spletni strani, se je par avgusta odločil, da gresta za nekaj časa narazen. Za par je ločitev "začasna" in "čas za osebno rast", bosta pa še naprej partnerja v poslovnem in profesionalnem življenju, dodajajo. 37-letni de la Rua, sin nekdanjega argentinskega predsednika, je bil Shakirin fant od leta 2000 in je bil tudi njen menedžer. 33-letna pevka s pravim imenom Shakira Isabel Me-barak Ripoll je zaslovela leta 2001 s Shakira skladbo Whenever, Wherever. Lani je pela himno za svetovno nogometno prvenstvo v Južnoafriški republiki Waka Waka. (STA)