30 Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI Mateja Kolmanko Vrtec Murska Sobota Mateja Lipičnik Vrtec Velenje Manca Seničar OŠ Šmarjeta – Vrtec Sonček Formativno spremljanje otrok kot izhodišče za pripravo kakovostnega poročila o otroku Formative Assessment of Children as a Starting Point for Preparing a Quality Report on the Child Izvleček Avtorice članka smo kot svetovalne delavke nenehno vpete v pripravo poročil o otroku za različne namene. Članek B. D. Jurišič (2019) nas je spodbudil, da smo pripravile opomnik, ki je lahko stro- kovnim delavcem v pomoč pri pripravi poročila o otroku. V nadaljevanju na različnih primerih otrok predstavljamo uporabo opomnika in posamezne elemente formativnega spremljanja pri pri- pravi poročil. Pri tem nas vodi želja, da bodo naša poročila bolj kakovostna in uporabna – da bodo koristila drugim institucijam pri uresničevanju največje koristi otroka. Abstract As counsellors, we, the authors of the article, are constantly involved in the preparation of reports on the child for various purposes. The article by B. D. Juršič (2019) encouraged us to prepare a “re- minder” that can help professionals prepare a report on the child. In the following chapters, we present the use of the reminder and individual elements of formative assessment in the preparation of reports on various types of children. We are driven by the desire for our reports to be of higher quality and more useful – to benefit other institutions in realizing the best interests of the child. Ključne besede: poročilo o otroku, formativno spremljanje, opomnik. Keywords: report on the child, formative assessment, reminder. Uvod »Z vidika strokovne avtonomnosti, celostnega in in- terdisciplinarnega pristopa je za svetovalno službo pomembno sodelovanje z zunanjimi strokovnimi so- delavci, tako s svetovalnimi delavci drugih strokovnih profilov iz sosednjih vrtcev oziroma šol kot s strokovni- mi sodelavci iz ustreznih drugih ustanov.« (Čačinovič 31 Formativno spremljanje otrok kot izhodišče za pripravo kakovostnega poročila o otroku Vogrinčič, 2008, str. 9) Svetovalni delavci v vrtcih pri svojem delu pogosto sodelujemo z institucijami, kot so zdravstvene ustanove, Zavod RS za šolstvo, centri za socialno delo, policija, osnovne šole in različne posve- tovalnice, tako v projektih pomoči kot razvojnega in preventivnega dela (Čačinovič Vogrinčič, 2008). Vrtci oziroma svetovalni delavci zato velikokrat pripravlja- mo poročila o otrocih, bodisi z namenom prenosa in- formacij med ustanovami, ki jih otrok obiskuje, bodisi za potrebe različnih postopkov, na primer usmerjanja oziroma zgodnje obravnave otrok s posebnimi potre- bami (ZUOPP-1, 2011; ZOPOPP, 2017). V poročilih sporočamo informacije, kot jih zaznavamo in so po- membne za otrokov razvoj. Sodelovanje z nekaterimi institucijami poteka le v pisni obliki, zato je zelo po- membno, da je naše poročilo dobro napisano in da so v njem zajete vse bistvene informacije, ki so potrebne za namen, za katerega je poročilo pripravljeno (bodisi je to usmerjanje otrok, obravnava družine, ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v šolo ali kaj drugega). Poročila, ki jih svetovalni delavci pišemo o otrocih, se lahko med seboj zelo razlikujejo tako po vsebini kot obliki, in sicer iz več razlogov: • kdo zaproša za poročilo (npr. starši, center za zgod- njo obravnavo) in s kakšnim namenom (npr . ugotav- ljanje pripravljenosti na vstop v šolo), • kakšne informacije naj bi poročilo vsebovalo – pri- kaz trenutnega stanja ali rezultate daljšega sprem- ljanja otroka, • kako dobro poznamo otroka, o katerem pišemo po- ročilo, • kakšen stil pisanja smo si kot svetovalni delavci zgradili na podlagi izobrazbe oz. strokovnega ozad- ja, izkušenj in preferenc. Svetovalne delavke smo pri pisanju poročil o otro- cih avtonomne, kar pomeni, da dele oziroma vsebino poročila izbiramo po lastni strokovni presoji, vendar tako, da bo kot celota kar najbolje zadostilo namenu, za katerega je pripravljeno. V povezavi z razvojem in napredkom otrok poznamo (in prejemamo) različ- na poročila, na primer psihološka poročila, poročila zdravnikov, izvide specialistov itd. Nekatera so po- dana na enotnih obrazcih (npr. zdravniška potrdila), druga imajo specifično obliko (npr. psihološka poro- čila). V vzgoji in izobraževanju je znan tudi obrazec za poročilo zavoda o otroku v postopku usmerjanja po ZUOPP-1 (2011), ki ga je predpisal Zavod RS za šols- tvo. Za pripravo poročila o otroku v vrtcu pa ni stan- dardiziranega obrazca ali predpisa, na katerega bi se svetovalni delavci lahko opirali. K razmišljanju o tem nas je spodbudil članek Branke D. Jurišić Kako napisati poročilo o otroku s posebnimi pot- rebami (Jurišić, 2019), ki je bil objavljen v reviji Šolsko svetovalno delo. V njem avtorica navaja priporočila, kako naj bo poročilo struktirirano, oblikovano, kakšna je njegova priporočljiva dolžina, na kakšen način naj strokovni delavci v poročilu opisujejo znanja in zmož- nosti otroka itd. Članek se sicer nanaša na šolske otro- ke v kontekstu posebnih potreb, vendar po naši oceni vsebuje tudi vse potrebne elemente za pisanje poročila o otroku v vrtcu. Svetovalne delavke iz treh vrtcev smo zato na podlagi omenjenega članka pripravile nekoliko splošnejši opomnik za pisanje poročila o otrocih v vrtcu (glej prilogo 1). Pri tem smo izhajale iz načel formativnega spremljan- ja, ki ga že nekaj let poglobljeno spoznavamo in vpel- jujemo v prakso prek študijskih srečanj Zavoda RS za šolstvo. V nasprotju s sumativnim spremljanjem, ki se nanaša na stanje razvoja v določeni točki, je pri formativnem spremljanju v ospredju procesni vidik, torej spremljanje razvoja skozi daljše časovno obdob- je. Vključuje pet elementov: načrtovanje ciljev in kri- terijev uspešnosti, dokaze oziroma dosežke, povratne informacije, vodenje dejavnosti in samovrednotenje (Bizjak, 2019). Opomnik, ki smo ga oblikovale, vsebuje splošna pripo- ročila glede oblike, sloga in obsega poročila ter napot- ke v zvezi s strukturo, zato je lahko osnova za pisanje posameznega poročila. Hkrati pa služi tudi kot vodilo za zbiranje informacij o otroku skozi daljše časovno obdobje, saj kaže, katere podatke moramo pridobiti, da bomo lahko oblikovali čim bolj celostno podobo otro- ka in njegovega razvoja. Opomnik nas tako usmerja k sprotnemu in kontinuiranemu zbiranju različnih do- kazov, na podlagi katerih lahko ocenjujemo napredek na posameznih področjih, ugotavljamo otrokova moč- Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 32 na in šibka področja, postavljamo cilje ter oblikujemo predloge za nadaljnje delo. Učinkovito spremljanje je torej nujno za načrtovanje ustrezne podpore, ki jo otrok potrebuje za razvoj in učenje. Če učenje opre- delimo kot vsakršno spreminjanje posameznika pod vplivom izkušenj, ga ne moremo omejiti samo na delo vzgojitelja. Načela formativnega spremljanja učenja so prav tako dragocena, če jih v svoje postopke uvede tudi svetovalni delavec (Bizjak idr., 2019). Primeri iz prakse V nadaljevanju predstavljamo uporabo opomnika na primerih treh poročil za različne namene (poročilo za center za socialno delo, poročilo v primeru ugotavljan- ja pripravljenosti otroka za vstop v šolo in poročilo za center za zgodnjo obravnavo). Primeri so delo treh avtoric iz različnih vrtcev in se nanašajo na različne otroke. Z njimi želimo prikazati podobnosti in razlike pri pripravi poročil, osvetliti povezavo s formativnim spremljanjem in odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: s centrom za socialno delo sodelujem glede majhnega števila otrok. Pri otrocih, ki so skupaj s starši vključeni v program prve socialne pomoči, navadno zadostuje eno poročilo; pri tistih, ki jih center obravnava v dolgotraj- nejših postopkih (npr. rejništvu), pa so stiki z njegovi- mi strokovnimi delavci pogostejši in jim informacije v obliki poročila posredujem večkrat letno, navadno na podlagi uradnega zaprosila, razen v primeru izrednih dogodkov, s katerimi bi moral biti center po mnenju vrtca seznanjen. Zaprosila centra vključujejo bolj ali manj natančna vprašanja oziroma navodila za pisanje: včasih prosijo le za opažanja o otroku, drugič navedejo natančnejša vprašanja, na primer kakšne spremembe opažamo v otrokovem razvoju in vedenju, kakšna je njegova vključenost in sprejetost med vrstnike, kakšno je sodelovanje rejniške družine. Do sedaj sem se glede oblike, strukture in vsebine poročila opirala pretežno na obrazec za poročilo vzgojno-izobraževalnega zavo- da o otroku s posebnimi potrebami (ZUOPP-1, 2011, ZRSŠ, 2021). Zapisala sem osnovne podatke o otroku (osebne podatke, kateri oddelek obiskuje in od kdaj) ter kratko anamnezo (kako je potekalo vključevanje v vrtec in dosedanje delo z otrokom). Nato sem podrob- neje opisala otrokov razvoj oziroma napredek po po- sameznih področjih (govor in jezik, motorika, miselni procesi, čustvena in socialna zrelost itd.), sprejetost med vrstnike, odnos do vzgojiteljev in drugih oseb, so- delovanje staršev in/ali rejnikov. Na koncu sem zapisa- la še sklep, v katerem sem na kratko povzela otrokove značilnosti. Kadar se je poročilo nanašalo na otroke, ki sem jih imela v individualni obravnavi (kot izvajalka dodatne strokovne pomoči), sem informacije črpala iz lastnega dela z njimi, opazovanja v oddelku in pogovo- rov z vzgojiteljicami. Kadar otroka nisem dobro pozna- la, pa so bili glavni vir informacij vzgojitelji, ki so dali podrobnejše informacije o njegovih značilnostih, zna- nju, sodelovanju, odzivanju. Poročila so bila torej obli- kovana po lastni presoji, sestavljena iz informacij, ki so bile v danem trenutku na voljo in so tako prikazovala trenutno stanje kot odraz sumativnega spremljanja. Z uporabo opomnika, ki smo ga priredile s kolegicama, pa izhodišče za pripravo poročila postane formativno spremljanje, saj opomnik vključuje točke oziroma na- potke, ki predpostavljajo sprotno, kontinuirano in dol- gotrajno zbiranje podatkov o otroku – dokazov. • Kdo naj piše poročilo o otroku? • Od kod črpamo informacije, potrebne za ka- kovostno poročilo? • Kako uporabimo poročilo pri dajanju povrat- nih informacij in nadaljnjem delu? • Kakšna je pri tem vloga otroka? • Kako lahko izboljšamo lastno prakso, da bodo naša poročila bolj kakovostna, pred- vsem pa v korist in dobrobit otroka? • Kakšno vlogo ima pri tem formativno sprem- ljanje? Primer 1: Poročilo vrtca o otroku za center za socialno delo V okviru sodelovanja s centri za socialno delo so po- ročila o otrocih glavna oblika izmenjave informacij, saj služijo kot dokazila o stanju in napredku otrok, kate- rih družine centri spremljajo oziroma obravnavajo v različnih postopkih. V vlogi svetovalne delavke vrtca 33 Formativno spremljanje otrok kot izhodišče za pripravo kakovostnega poročila o otroku Dokazi so viri in zbirke podatkov ter ugotovitev, ki se nanašajo na razvoj, učenje in napredek otrok (Holcar Brunauer idr., 2016). Zbiranje dokazov v vrtcu lahko poteka pri delu v oddelku ali pri individualnem delu izven oddelka. Pridobimo jih pri vodenih dejavnostih, v dnevni rutini ter pri igri otrok, dokumentiramo pa jih z zapisovanjem, zbiranjem izdelkov otrok, fotogra- firanjem in snemanjem. Glede na vsebino ločimo tri skupine dokazov: • otrokovi izdelki so likovni, tehnični in drugi izdel- ki, ki jih izdela v vrtcu, rešeni delovni listi, zvezki z grafomotoričnimi in drugimi vajami, otrokove ustne predstavitve (pripovedi, deklamacije, zapete pesmi ipd.); • zapisi pogovorov vključujejo otrokova vprašanja, izjave, pogovore z otrokom; • opažanja o otroku pa so fotografije in posnetki ot- roka, sistematična opazovanja (pri igri, dejavnosti, dnevni rutini), anekdotski zapisi in ček liste ter re- zultati psihodiagnostičnih preizkusov. Namen zbiranja dokazov je ugotavljanje skladnosti ali razkoraka med obstoječim in želenim stanjem. Z zbiranjem in uporabo dokazov o otrokovem učenju in razvoju optimalno podpremo in spodbujamo tako aktualno kot prihodnje učenje otrok (Holcar Brunauer idr., 2016). Kakšne dokaze lahko zbiramo in iz kakšnih virov, si oglejmo na primeru otroka, ki ga obravnava in sprem- lja center za socialno delo. Otrok je začel obiskovati vrtec po namestitvi v rejniško družino. Pred tem je bil obravnavan v centru za zgod- njo obravnavo, kjer je bil opredeljen kot rizičen otrok; posebej je bilo ogroženo področje govorno-jezikovne komunikacije. Otroku je bila v okviru centra za zgo- dnjo obravnavo dodeljena pomoč logopeda, v vrtcu pa dodatna strokovna pomoč. Center za socialno delo, rejniška družina, center za zgodnjo obravnavo in vrtec smo oblikovali široko pod- porno mrežo za razvoj in učenje otroka. Kot svetovalna delavka znotraj vrtca sodelujem z otrokovimi vzgojite- lji, izvajalci dodatne strokovne pomoči in rejniki. Vsak od njih ima vpogled v določen del otrokovega funkcio- niranja. Vzgojitelji najbolje poznajo otrokovo vedenje v skupini, izvajalci dodatne strokovne pomoči delovanje v individualni situaciji (izven oddelka), rejniki pa pri- lagajanje na novo družinsko dinamiko ter funkcioni- ranje v domačem okolju. Informacije si redno izmen- jujemo, da lahko skupaj še dodatno podpremo razvoj na področjih s primanjkljaji, pa tudi da delujemo po enakih vzgojnih načelih in smo enotni npr. v načinih discipliniranja. Kot svetovalna delavka sem pri tem ve- zni člen med vsemi, ki so v stiku z otrokom, povezujem pridobljene informacije v celostno sliko otrokovega delovanja in napredka ter jih dopolnjujem z lastnimi opažanji in ugotovitvami (pri opazovanju otroka v od- delku in individualnem delu z njim). Poleg otrokovega napredka pri usvajanju različnih znanj (npr. na področjih jezika in govora) in spretnos- ti (npr. pri motoriki) v navezi s centrom za socialno delo posebej spremljamo otrokov čustveni in socialni razvoj. Eden od ciljev v individualiziranem programu je upoštevanje pravil v skupini. Kako in kakšne dokaze lahko zbiramo v povezavi s tem? • Cilj: upošteva pravila v skupini. Ob aktivni vključe- nosti otroka lahko cilj preoblikujemo v namen uče- nja, razvoja: Zakaj je pomembno, da upoštevamo pravila v skupini? Da se v vrtcu prijetno počutimo, da se dobro razumemo z drugimi … • Kriteriji uspešnosti: se opraviči, ko prizadene dru- gega; težave reši s pogovorom (ne z nasiljem); sprej- me in upošteva prepovedi odraslega. • Zbiranje dokazov – Kdaj: pri dejavnostih, ki zahtevajo sodelovanje z vrstniki ali sledenje vodji, med obroki, umivan- jem, oblačenjem, pri igri: izmenjava in delitev igrač, dogovor za skupno igro, igra vlog s pre- igravanjem različnih situacij. – Kako: zapisovanje, fotografiranje, snemanje. • Vrste dokazov: ček liste, anekdotski zapisi (pogo- vorov, vprašanj, izjav), posnetki. Na primer: 8. 3. 2021, prosta igra na igrišču vrtca. Matej, Žiga in Aljaž se želijo voziti s skirojem, na voljo je le eden. Dogovorijo se, da se bo najprej vozil Matej, ki ga je prinesel, po petih krogih okrog igrišča ga bo predal Žigi, ta pa Aljažu. Otroci se dvakrat zvrstijo brez Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 34 prepira, nato se začnejo loviti in nadaljujejo igro v gozdičku. S pomočjo tovrstnih, kronološko urejenih dokazov laže spremljamo otrokov napredek in tempo njegovega razvoja ter presodimo, ali je neki cilj oziroma kriterij dosežen in kdaj, saj so na voljo konkretni podatki, ki to potrjujejo. Sprotno zapisovanje otrokovih dosežkov, anekdot, vprašanj itd. omogoča dobro razlikovanje do- kazov od naših interpretacij, s tem pa prispeva tudi k večji objektivnosti pri oblikovanju poročil. Poročanje centru za socialno delo je tako lažje in kvalitetnejše, pa tudi hitrejše, saj nam sprotno zapisovanje omogoča, da imamo v vsakem trenutku na voljo zbirko podatkov, ki jih le še izberemo in povzamemo skladno z izhodišč- nim vprašanjem posameznega poročila. Primer 2: Poročilo vrtca o otroku za namen ugotavljanja pripravljenosti za vstop v šolo Na podlagi Zakona o osnovni šoli se lahko na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma odločbe o usmeri- tvi otroku začetek šolanja odloži za eno leto. Ugotav- ljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo je obvezno, če predlagajo odložitev šolanja starši ali zdravstvena služba. V skladu s Pravilnikom o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izob- raževanja v postopku ugotavljanja pripravljenosti ot- roka za vstop v šolo lahko od zdravstvenih institucij in vrtcev pridobivamo podatke, ki so pomembni za odločanje v postopku. Del te dokumentacije oziroma podatkov je običajno tudi poročilo in mnenje psiholo- ga, zato se starši pogosto obrnejo name (predvsem za tiste otroke, ki niso obravnavani v drugih institucijah). Kot psihologinja v vrtcu lahko o otroku dobim bolj celostne informacije, saj ga opazujem tudi v skupini, ne le v individualni (testni) situaciji. Poleg tega mi in- formacije, ki jih pridobim o otroku za namen priprave poročila, pomagajo tudi pri nadaljnjem delu z otrokom in starši, če je to potrebno. Tako lahko s svojim speci- fičnim znanjem in strokovno usposobljenostjo prispe- vam svoj del v timu znotraj vrtca ter pri sodelovanju z zunanjimi institucijami (v skladu s Priporočili za načr- tovanje, spremljanje in evalvacijo svetovalnega dela v vrtcih, Malešević, 2018 – 4. in 35. priporočilo). Psihološko poročilo za namen ugotavljanja pripravlje- nosti otroka za vstop v šolo se nekoliko razlikuje od ostalih poročil, ki jih pišemo svetovalni delavci. Poleg ostalih elementov, navedenih v opomniku, to vsebuje tudi: • uporabljena psihodiagnostična sredstva in kratek opis le-teh (razložim kratice in pazim na termino- logijo); • druge vire informacij o otroku (pogovor s strokov- nima delavkama v oddelku – usmerjeni intervju, opazovanje otroka v oddelku in pri individualnem delu izven oddelka); • zapis opazovanja otroka med preizkusi; • rezultate psihodiagnostičnih preizkusov in kratek opis otrokovega funkcioniranja po posameznih raz- vojnih področjih ter • mnenje, ki ga na kratko utemeljim. Pri pisanju poročila za namen odloga šolanja se mi zdi ključnega pomena sporočilnost – da v poročilu zaja- memo ravno prav informacij o otroku, da se komisija lahko ustrezno odloči. Ne smemo biti predolgi in raz- lagati preveč podrobnosti, hkrati pa je pomembno, da otroka opišemo celostno (zajamemo vsa področja raz- voja). V opomniku so navedena tudi priporočila in predlogi, ki pa jih sama v poročilo za šolo ne napišem, saj to ni bistveni namen poročila za ugotavljanje prip- ravljenosti. Kljub temu da v samo poročilo ne zapišem priporočil in predlogov za nadaljnje delo, pa je zame samo poro- čilo zelo dobro podlaga za podajanje povratnih infor- macij o otroku in izhodišče za nadaljnje delo. Najprej se o svojih ugotovitvah pogovorim s strokovni- ma delavkama v oddelku. Pri tem mi zapis v obliki po- ročila daje neko strukturo, da v pogovoru zajamem vse bistvene podatke. Moja povratna informacija je tako bolj celostna, hkrati pa imam podlago za posvetovanje s strokovnima delavkama. Iz rezultatov v poročilu so namreč razvidna tako močna kot šibka področja otro- ka, kar uporabimo pri načrtovanju in nadaljnjem delu z otrokom. 35 Formativno spremljanje otrok kot izhodišče za pripravo kakovostnega poročila o otroku Staršem poročilo vedno osebno predstavim in razlo- žim. Pri tem jim skušam informacije predstaviti čim bolj jasno in razumljivo in jih podpreti s konkretnimi primeri. Običajno je prisotna tudi vzgojiteljica, ki ugo- tovitve dodatno podkrepi z opisom situacij iz oddel- ka (kako se na primer določene ugotovitve v poročilu konkretno kažejo pri otroku v oddelku). Zbrane rezul- tate (dokaze o otrokovem aktualnem razvoju) oziro- ma ugotovitve iz poročila tako uporabim za podajanje povratnih informacij staršem. Na podlagi ugotovitev vedno dam tudi priporočila za nadaljnje delo doma. Običajno v ta namen pripravim tudi kakšno gradivo in primere konkretnih dejavnosti (npr. dejavnosti za razvijanje grafomotorike). V skladu z otrokovimi zmožnostmi dojemanja posku- šam dati povratne informacije o svojih opažanjih tudi otroku samemu, hkrati pa ga spodbujam, da tudi sam da informacijo o tem, kako vidi sebe in svoj napredek na določenem področju. To običajno storim tako, da se vključim v igro ali dejavnost z otrokom. Skupaj ko- mentirava reševanje naloge, njegove izdelke ali vede- nje v določeni situaciji (npr. da zna vljudno pozdraviti, prositi prijatelja za igračo). Pri tem spoštujem in upo- števam otrokov način razmišljanja ter ga spodbujam, da opisuje svoje izkušnje, pozorna pa sem tudi na to, da ne vrednotim otrokovih odgovorov in izjav v smislu pravilno ali napačno, ampak da je povratna informaci- ja otroku spodbuda za nadaljnje učenje in razvoj (Hol- car Brunauer idr., 2016). Kako lahko konkretne informacije iz poročila uporabi- mo pri pogovoru s starši in pri nadaljnjem delu, prika- zuje naslednji primer. Mama je podala predlog za odložitev šolanja, za kar je potrebovala tudi psihološko poročilo. Deček je v vrtcu ves čas izkazoval čustvene in vedenjske težave, bil je tudi zelo nemiren. Mama za sodelovanje s sveto- valno službo do takrat ni želela podati soglasja. Ko se je oglasila s prošnjo za poročilo psihologa za namen ugotavljanja pripravljenosti otroka za vstop v šolo, sem ji razložila način dela (opazovanje otroka v skupini in individualno delo z otrokom) in da za to potrebu- jem soglasje. Med opazovanjem dečka v skupini so se dejansko potrdila opažanja vzgojiteljice o otrokovih težavah. Pri individualnem delu z dečkom oz. tekom izvedbe psihološkega testiranja sem opažala naslednje (izsek iz poročila). Opazovanje med preizkusom Deček v začetku ni pripravljen sodelovati, joka, pove, da ne bo delal. Treba ga je umiriti, preusmeriti pozornost in ga zamotiti z igro ter ga tako motivirati za reševanje na- log. Na pohvalo in spodbude se ustrezno odziva, uspeha se razveseli. Navodila za delo posluša, jih razume in jim sledi, vendar krajši čas. Med reševanjem je nemiren, se preseda, vstaja s stola, pozornost mu pritegnejo druge stvari. S pogle- dom bega po listu, moti ga količina nalog, zato je treba spodnje naloge prekriti. Nenehno sprašuje, kdaj bova končala in se bo lahko šel igrat. Pri delu še išče potrditev, ali dela prav. Tempo dela je hiter, želi čim prej končati, zato pogosto dela impulzivno, brez premisleka, ko ga opomnim, pa se za kratek čas ponovno osredotoči na nalogo. Reševanje nalog traja dalj časa, ker mu je treba pozornost nenehno usmerjati na naloge. Z zanimanjem se loti tudi težjih nalog, te ga pritegnejo, so mu izziv, a ne vztraja dolgo. Pozornost je zelo odkren- ljiva in kratkotrajna. Zapisana opažanja sem mami na pogovoru še dodatno pojasnila in podprla s konkretnimi primeri, izjavami otroka ter opažanji vzgojiteljice. Vse te informacije so bile izhodišče za to, da smo mami predlagali nadalj- nje sodelovanje s svetovalno službo in obisk zunanjih strokovnjakov, kar je sprejela. Pogovor z mamo je bil veliko lažji in učinkovitejši, saj je temeljil na zbranih dokazih in opažanjih več strokovnih delavcev. Pri otro- ku so kasneje ugotovili motnjo pozornosti s hiperak- tivnostjo. Z navedenim primerom sem želela pokazati, da je poročilo lahko zelo dobra povratna informacija in iz- hodišče za nadaljnje delo. Vsebuje namreč veliko in- formacij o otroku, ki so zbrane in strnjene na enem mestu, v sistematični in strukturirani obliki. Dobimo neko celostno sliko o otroku in njegovem aktualnem razvoju, kar lahko uporabimo kot povratno informaci- jo staršem, vzgojiteljici, pa tudi otroku. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 36 Primer 3: Poročilo vrtca o otroku za multidisciplinarni tim centra za zgodnjo obravnavo V okviru sodelovanja z razvojno ambulanto in cen- trom za zgodnjo obravnavo, naše sodelovanje temelji na izmenjavi informacij o otroku, za katerega v vrtcu kot člani multidisciplinarnega tima centra za zgodnjo obravnavo, ki ga opredeljuje Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (2019), pripravimo poročilo o njegovem funkcioni- ranju. Če želimo, da bo naše sodelovanje uspešno in bomo s tem lahko začrtali skupne cilje na poti otro- kovega razvoja, je potrebno načrtno spremljanje in opazovanje otroka ter zapis tega v obliki poročila, ki bo vsebovalo realno oceno otrokovega razvoja in na- predka. Pri pripravi poročil za pomoč in sodelovanje prosim tudi strokovne delavce, ki so z otrokom vsa- kodnevno v stiku in imajo najboljši vpogled v njegovo funkcioniranje med vrstniki in nam o otroku v vrtcu lahko dajo največ informacij. Namen našega poročila je realen prikaz otrokovega sodelovanja v skupini in opis področij, na katerih ot- rok potrebuje dodatne spodbude in morebitno pomoč. Ker za ta namen ne obstaja pripravljen obrazec, smo si ga v našem vrtcu pripravili sami na podlagi nekate- rih smernic iz članka B. D. Jurišić (Jurišić, 2019). Pri pripravi poročila sledim smernicam, ki smo jih povzele tudi v opomniku za pisanje poročil o otrocih s po- sebnimi potrebami. Na začetek našega obrazca, ki je pripravljen za namen sodelovanja na multidisciplinarnem timu, smo vnes- li preglednico z osnovnimi podatki o otroku, starših in vzgojitelju/-ici ter kronološko starost otroka v času priprave poročila, saj si je tako laže predstavljati, kaj naj bi otrok pri tej starosti že znal oz. česa naj bi bil sposoben. Nato sledi zapis namena poročila oz. izhodiščno vprašanje ali razlog za pisanje (sodelovanje v multi- disciplinarnem timu centra za zgodnjo obravnavo). Kot ozadje, okoliščine oz. razvojno anamnezo zapi- šem podatke, ki so nam jih dali starši otroka in lahko vplivajo na sam potek razvoja otroka (npr. obravnave, v katere je otrok že vključen, preiskave, opažanja zdrav- nikov ali domačega okolja ipd.). Poročilo se nadaljuje z zapisom opisa vedenja otroka, ki ga dalj časa spremljamo, opazujemo in zapisujemo. V zapis vključim tudi otrokova šibka in močna pod- ročja. V zaključku poročila povzamem nekaj že omenjenih informacij iz poročila: imenujem otroka z imenom, navedem starost in še enkrat opredelim namen poroči- la, ponovno omenim močna področja, na kratko opre- delim šibkosti, primanjkljaje, težave otroka in dodam nekaj informacij o vedenju in sodelovanju. Na koncu poročila dodam še predloge in priporočila o potrebni pomoči otroku in možnih izvajalcih doda- tne strokovne pomoči, ki bi otroku v vrtcu lahko še do- datno pomagali premostiti njegove težave. Vse prila- goditve, ki so se pri delu z otrokom izkazale kot dobre, vključimo v naše poročilo kot priporočila, saj je tako lahko otrok uspešnejši in mu lahko pomagamo razvi- jati njegova šibka področja. Na podlagi našega poročila in poročil drugih strokov- nih služb, pri katerih je otrok morda že obravnavan (logoped, delovna terapevtka, psiholog, specialni pe- dagog), v skladu z Zakonom o celostni zgodnji obrav- navi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (2019) pripravimo zapisnik multidisciplinarnega tima, ki je podlaga za izvajanje pomoči otroku v vrtcu. Pri pripravi poročila za center za zgodnjo obravnavo sodelujem z otrokovo vzgojiteljico, od katere pridobim pomembne informacije o otroku. Sprva je to informa- cija o opaženih odstopanjih od vrstnikov, s katero se začne sistematično beleženje otrokovega funkcioni- ranja v vrtcu na področjih, na katerih so odstopanja najbolj opazna. Na podlagi tega spremljanja že v vrtcu lahko načrtujemo delo in se osredotočamo na pomoč otroku. Prav tako se tudi sama vključim v delo skupine in opazujem otroka v njej, saj je videnje nekoga zuna- njega lahko drugačno od vzgojiteljevega. Pri pripravi kakovostnega poročila je pomembna tudi aktivna vključenost v proces. Otrokovega vzgojitelja opozo- rim, da je pomembno, da otroka aktivno vključujemo 37 Formativno spremljanje otrok kot izhodišče za pripravo kakovostnega poročila o otroku v skupino in proces dela. Le tako lahko opazimo, kaj otrok zmore, kako razume navodila in koliko je pri tem samostojen. »Pri tem mora vzgojitelj zelo natančno vedeti, na kateri točki razvoja in učenja je posamezni otrok in na kateri je cela skupina otrok ter do kam jih lahko pripelje v razvoju in učenju.« (Holcar Brunauer idr., 2016, str. 6) Prav zato je pomembno, da vzgojitelj zagotavlja viso- ko stopnjo aktivne vključenosti otroka v sam vzgojni proces, pri čemer je pomembno, da jih spodbuja in opogumlja pri izkazanih interesih. Prav tako vzgojitelj z nenehnim natančnim opazovanjem posameznega ot- roka lahko opazi določena odstopanja v razvoju, zaradi katerih lahko otroku pomaga s prilagajanjem didaktič- nih pristopov in načinov. Pri opazovanju in delu z ot- roki v skupini je zelo pomembno, da vzgojitelj prepoz- na otrokovo predznanje in ga upošteva pri načrtovanju dela in ciljev vnaprej (Holcar Brunauer idr., 2016). Prav ta vidik je zelo pomemben pri pisanju poročila za center za zgodnjo obravnavo, saj vzgojitelj, ki opaža odstopanja pri določenem otroku, ki ga spremlja dalj časa, lahko z različnimi načini in prilagoditvami te pri- manjkljaje oz. ta področja poskuša izboljšati. Pri tem je moja naloga, da pomagam vzgojitelju poiskati možne načine prilagoditev različnih dejavnosti ali didaktičnih pripomočkov, s katerimi lahko pomagamo otroku, da lažje napreduje na področjih, na katerih so primanjklja- ji najbolj opazni. Pri tem v naše sodelovanje vključimo tudi vzgojiteljico za dodatno strokovno pomoč, saj nam s svojimi izkušnjami lahko pripomore k naboru idej. Razprava Primeri iz prakse prikazujejo, kako se svetovalne de- lavke iz različnih vrtcev lotevamo pisanja poročil o otrocih. Poročila so pripravljena z različnim namenom in namenjena različnim naslovnikom (centru za soci- alno delo, šoli, centru za zgodnjo obravnavo), zato se med seboj nekoliko razlikujejo tako po vsebini kot tudi po strukturi. V zvezi s strukturo poročil ugotavljamo, da svetovalne delavke vključujemo informacije po lastni presoji. Vse tri avtorice vedno zapišemo otrokove osnovne osebne podatke, anamnezo ter napredek po posameznih pod- ročjih, na katerih dlje časa opazujemo oz. spremljamo vedenje in razvoj. Nekatere informacije so vključene po potrebi, na primer sprejetost med vrstnike, odnosi z vzgojitelji, sodelovanje staršev z vrtcem. Do določenih razlik v vsebini prihaja tudi zato, ker smo svetovalne delavke različnih strokovnih profilov (npr. psihologin- je v poročila vključujejo tudi psihodiagnostične preiz- kuse in njihove rezultate ipd.). V primerih smo navedle kar nekaj vrst in primerov dokazov, ki jih v vrtcih zbiramo in hranimo v okviru formativnega spremljanja posameznega otroka. Infor- macije o otroku in njegovem razvoju pridobivamo tako v skupini kot pri individualnem delu izven oddelka. Avtorice ugotavljamo, da so naši glavni viri zapisi, ki nastanejo med opazovanjem otroka, otrokovi izdelki, posnetki, ki vključujejo otroka, pa tudi dosežki otrok v raznih diagnostičnih postopkih, ki jih lahko izvaja- mo. Zelo dragocene so tudi informacije, ki jih prido- bimo od vzgojiteljev in otrokovih staršev, saj osvetlijo otrokovo funkcioniranje v drugačnih okoliščinah in razmerah. Kvalitetno napisano poročilo daje dober vpogled v otrokovo funkcioniranje – pove, kaj zmore in česa ne, katera so njegova močna področja, na katerih področ- jih so prisotni primanjkljaji, kakšna pomoč je bila otro- ku že dana, koliko spodbude dobi v domačem okol- ju itd. – in je tako dober temelj za načrtovanje nadalj- njih korakov pomoči oz. ukrepov. Pisanja poročil o otrocih se najpogosteje lotevamo sve- tovalne delavke. Pri tem navadno sodelujemo z drugi- mi strokovnimi delavci vrtca – vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, izvajalci dodatne strokovne pomoči. Sve- tovalne delavke smo pogosto glavne skrbnice zbirke osebnih podatkov o posameznih otrocih, zato je smi- selno, da na podlagi vseh zbranih informacij poroči- la tudi pripravljamo. Pri pripravi poročil se nam zdi pomembno, da poročilo zapiše tisti, ki otroka dobro pozna in spremlja skozi daljše časovno obdobje. Zato je v nekaterih primerih (ko določenega otroka še ne poznamo dobro) ustreznejša oseba za pisanje poročila njegov vzgojitelj, izvajalec dodatne strokovne pomoči Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 38 ali kateri drugi strokovni delavec, odvisno od name- na poročila in poznavanja otroka. Opomnik, ki smo ga pripravile avtorice članka, tako predstavlja koristen pripomoček zlasti za tiste strokovne delavce, ki imajo s pisanjem poročil manj izkušenj. Svetovalni delavec ima pri tem dve pomembni nalogi: vosti« v pisanje poročil po priporočilih B. Jurišić, je bila ta, da otroka čim večkrat poimenujemo z njegovim imenom in ne kot deček/deklica. • Pri pisanju poročil smo začele dodajati tudi namen poročila ter obdobje, na katero se nanaša poročilo. • Glede na našo utečeno prakso pisanja poročil se je izkazala kot zahtevna naloga predvsem uvajanje pretekle oblike zapisa, saj tega nismo bile vajene. Glede na to, da v začetku poročila navedemo, na katero časovno obdobje se nanaša poročilo, je smi- selno, da uporabljamo preteklik. Poleg tega pa je to, kot navaja Jurišić, pomembno tudi z vsebinskega vidika, saj z uporabo preteklika sporočamo, da so se lahko določene stvari pri otroku od priprave po- ročila spremenile. • Prav tako v zaključku poročila ponovno omeni- mo namen poročila, povzamemo močna in šibka področja otroka ter mnenje tistih, ki so sodelovali pri pripravi poročila. • Več težav imamo še vedno s priporočilom o opi- sovanju vedenja otroka, katerega bi bilo smiselno opisovati v dnevnih rutinah, saj je naša utečena praksa pisanje poročil po kurikularnih področ- jih. Pri opisih vedenja se trudimo, da so kar se da konkretni, čeprav nam še vedno ponekod zmanj- kajo bolj specifični opisi vedenja, ki bi opisovali, kaj otrok dela in naše odzive na to vedenje. • Za nas je še dokaj novo tudi pisanje priporočil (npr. na prehodu iz vrtca v šolo), vendar se nam zdi koristno, da jih v poročilu zajamemo. Z zapisanimi priporočili (npr. glede uspešnih strategij, prilago- ditev ipd.) pomagamo otroku oz. instituciji pri na- daljnjem procesu pomoči. Zavedamo se, da je uvajanje sprememb v našo utečeno prakso zahteven proces, ki se ga moramo lotiti načrtno in postopoma. Prav zato je pripravljeni opomnik dob- ro izhodišče in vodilo za uvajanje sprememb v pisanje poročil, ki nam lahko pomaga pri pripravi kakovost- nejšega poročila o otroku. • da opolnomoči druge strokovne delavce za opazovanje otroka, spremljanje njegovega na- predka po načelih formativnega spremljan- ja in pisanje poročil (uporaba ustrezne ter- minologije, strukture, vsebinska ustreznost glede na namen ipd.) ter • da v vlogi povezovalca skrbi za redno ter ko- rektno sodelovanje med vsemi strokovnimi delavci in/ali institucijami, ki spremljajo ot- roka in njegov razvoj. REFLEKSIJA: Uporaba opomnika in vnašanje sprememb pri pisanju poročil Avtorice članka ugotavljamo, da smo v svojo prakso pi- sanja poročil o otroku vnesle že kar nekaj napotkov, ki smo jih pridobile v članku B. D. Jurišić (2019). Opom- nik, ki smo ga pripravile, nam služi kot vodilo pri prip- ravi poročila, saj nas opominja na določene pomembne informacije ter omogoča, da imajo poročila enotno ob- liko, strukturo, vsebino. Tako bodo tudi bralci v poro- čilih laže našli potrebne informacije. Pri pisanju poročil si želimo, da bi ta bila napisana kar se da kakovostno in tako bila tudi uporabna v procesu pomoči otroku ali družini, zato se skušamo držati na- potkov in priporočil iz članka Branke D. Jurišić. Me- nimo, da si je pri uvajanju sprememb v pisanje poročil dobro narediti sistem vnašanja novosti in se tega lotiti postopoma. Pri spreminjanju naše prakse pisanja po- ročil o otroku predlagamo vpeljevanje sprememb po principu od lažjega k zahtevnejšemu. • Najlažja sprememba, kot smo jo zaznale avtorice članka in s katero smo se soočile pri uvajanju »no- 39 Formativno spremljanje otrok kot izhodišče za pripravo kakovostnega poročila o otroku Sklep Priprava kakovostnega poročila o otroku je strokovno zahtevno delo in lahko svetovalnemu delavcu vzame veliko časa. V ta namen smo se avtorice lotile priprave opomnika (prirejen po Jurišić, 2019), ki bi bil uporaben za različne namene poročil in bi nam služil kot opora pri pisanju, hkrati pa nas pri tem ne bi omejeval. Ob predstavitvi primerov ugotavljamo, da je opomnik do- volj splošen, da nam omogoča strokovno avtonomijo in ga lahko uporabimo pri pisanju poročil za različne namene. Pri tem je treba poudariti, da si ga mora vsak svetovalni delavec ustrezno prirediti glede na lastne potrebe, upoštevajoč namen poročila in posebnosti vsakega posameznega otroka ter okoliščin. Za pripravo kakovostnega poročila je potrebno redno in sistematično spremljanje otroka. Ko govorimo o rednem in sistematičnem spremljanju otroka, v jezi- ku formativnega spremljanja pravzaprav govorimo o zbiranju dokazov o otrokovem napredku. Če imamo zbranih dovolj kakovostnih in raznolikih dokazov o otrokovem razvoju in napredku, jih lahko samo strne- mo v smiselno celoto v obliki poročila, ko je to potreb- no. Sprotno zbiranje dokazov se morda na prvi pogled zdi zahtevno, a ugotavljamo, da je dejansko zelo učin- kovito in ekonomično, zlasti pri pripravi raznih poro- čil. Element dokazov je izpostavljen v prvem primeru iz prakse (Poročilo vrtca o otroku za center za socialno delo), pri katerem smo ugotovile, da nam vrtčevsko okolje ponuja obilo možnosti in priložnosti za zbiranje dokazov različnih vrst. V luči formativnega spremljanja bi rade izpostavile še en pomemben element, to je povratna informaci- ja. Kot smo ugotavljale na drugem primeru (Poročilo vrtca o otroku za namen ugotavljanja pripravljenosti za vstop v šolo), nam namreč poročilo o otroku lahko hkrati pomeni tudi kakovostno povratno informacijo staršem, strokovnim delavcem in otroku. Tretji primer (Poročilo vrtca o otroku za multidis- ciplinarni tim centra za zgodnjo obravnavo) pa po- udarja aktivno vključenost v proces, ki se nanaša tako na vključenost otroka v načrtovanje dejavnosti kot na vključenost svetovalnega delavca, saj lahko ta zelo pomaga vzgojitelju pri prilagoditvah dejavnosti in/ali didaktičnih pripomočkov za premagovanje otrokovih primanjkljajev. Uporaba elementov formativnega spremljanja pri sve- tovalnem delu v vrtcu nam precej olajša pripravo po- ročila o otroku, to pa je tudi bolj kakovostno. Temelji namreč na zbranih dokazih o otrokovem razvoju skozi daljše časovno obdobje, kar nam omogoča, da je naša (povratna) informacija o otrokovem razvoju in na- predku sistematična, izčrpna in uporabnejša, hkrati pa aktivno vključujemo tudi otroka samega.  Viri Bizjak, C. (ur.). (2019). Formativno spremljanje pri delu svetovalnih delavcev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Čačinovič Vogrinčič, G. idr. (2008). Programske smernice. Svetovalna služba v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Holcar Brunauer, A. idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Re- publike Slovenije za šolstvo. Jurišić, B. D. (2019). Kako napisati poročilo o otroku s posebnimi potrebami. Vzgoja in izobraževanje, 50 (1), str. 17–24. Malešević, T. (2018). Načrtovanje, spremljanje in evalvacija svetovalnega dela v vrtcu. Analiza stanja s priporočili. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja. Uradni list RS, 80/04 in 76/08. Zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP) (2017). Uradni list RS, 41/17. Zakon o osnovni šoli (ZOsn) (2006). Uradni list RS, 81/06. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) (2011). Uradni list RS, 58/2011. ZRSŠ. (2021). Obrazci za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Pridobljeno 15. 4. 2021 s spletnega naslova https://www.zrss.si/usmerja- nje-otrok-posebne-potrebe/obrazci-za-usmerjanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/ Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 40 IZHODIŠČE (pred pisanjem poročila) • Glavno sporočilo (kakšno je izhodiščno, napotitveno vprašanje) • Namen poročila (komu/čemu je namenjeno: posto- pek usmerjanja, center za socialno delo, diagnostika v ambulanti za avtizem, pri pedopshiatru …) Podatki, informacije, ki podpirajo glavno sporočilo • Cilj poročila (priporočila, predlogi, ukrepi: kdo in kaj) SPLOŠNA PRIPOROČILA Oblika • Strnjen zapis, brez vmesnih praznih vrstic • Oblikovno uredimo po delih • Uporabimo podnaslove (drugačna pisava) • Strani oštevilčimo Slog • Pišemo v tretji osebi. • Sebe imenujemo s strokovno vlogo. • Pišemo objektivno. • Pišemo v stavkih, izogibamo se pisanju v alinejah, naš- tevanju, pazimo na pravopis. • Osnovne podatke pišemo v sedanjiku, ostalo (dosežke, rezultate opazovanj) pa v pretekliku (napišemo, na ka- tero časovno obdobje se zapisano nanaša). • Pišemo čim bolj razumljivo, konkretno, izogibamo se zahtevnim strokovnim izrazom in pretirani rabi kratic oz. te razložimo. Obseg • 3 do 5 strani (odvisno od namena) STRUKTURA POROČILA 1. Osnovni podatki • Podatki o otroku: ime otroka, ime staršev, datum rojstva, kronološka starost otroka v času pisanja poročila, naslov družine, telefon staršev, podatki o vrtcu (naslov, telefon, kontaktna oseba) • Podatki o avtorjih poročila: naziv in vloga v timu (opomba: lahko tudi na koncu poročila) 2. Izhodiščna vprašanja, razlogi za pisanje poročila • S kakšnim namenom, na čigavo pobudo je poroči- lo napisano 3. Ozadje, okoliščine, razvojni podatki, anamneza • Podatki o družini • Razvojna anamneza • Učni dosežki in socialni razvoj (kaj je otrok dose- gel, kakšno podporo je imel) 4. Opazovanje vedenja • Opis vedenja med individualnim delom, opazova- njem v skupini, pri dejavni vključenosti v rutine 5. Opravljeni preizkusi in postopki • Naštejemo preizkuse/postopke, če smo jih upora- bili. 6. Rezultati in ugotovitve • Predstavitev izsledkov po preizkusih ali po pod- ročjih (čim bolj objektivno) • Opredelimo močna in šibka področja: napišemo, kdaj dosežek primerjamo z drugimi dosežki otro- ka in kdaj z vrstniki. 7. Zaključek in mnenje • Imenujemo otroka z imenom, navedemo starost in namen poročila. • Navedemo močna področja. • Na kratko opredelimo šibkosti, primanjkljaje, te- žave otroka. • Dodamo nekaj informacij o vedenju in sodelovanju. 8. Priporočila in predlogi • Povezana z izhodiščnim vprašanjem • Specifična, prilagojena otrokovim potrebam in ra- zvojni stopnji • Razumljiva in izvedljiva v domačem in/ali vrtčev- skem okolju Priloga 1: Poročilo o otroku Opomnik za pisanje je prirejen po članku Branke D. Jurišić (2019) za uporabo pri svetovalnem delu v vrtcu.