Nove dežel*ie> naklade na vino, vinski mošt in viusko drozgo Brez deželnega zbora, ki ima edjni p^aviico, nalagati nove davke, proti volji obeh kmetsk;i'h zastopnikov in kljub utemeljeuemu ugovoru zastopiiika Slovenskega Štajerja odbormka dr. V e r s t o v š eka je deželni ocibor sklenil ua predlog iinančueg;' referenta dr. pl. Kaaua, da uved« davek na vino, ki ni Že podvržen užitninskemu davku. Co sp potrdi ta postava, se bodo naprtila tako dalekosežna bremena vinogradnikom, da že moramo daiies opozoriti na ta davek. Obdačilo se bode vino in vmski mošt z 9.5 K na 1 liektoiiter ali 9.5 vin. za liter, oziroma za vinski inošt na 7.14 K. Ta davek bode moral plačati vsakdo, ki niina vina obdačenega z državnim diavkom ali užitnino, Kremarji plačajo u žitnino. so torej deželnega davka prosti. Pac pa bi moral plačati za vsak liter 9.5 v vinogradiiik sam, koiikor ga popije doma ali kolikor ga popijejo njegovi posli. Ta davek bi bil nekaj najhu-jjšega, da bi bil prisiljen prldelovalec plaoevati za sebe, za družino ii: j-.osle davek na svoj lastni pridelek in za lastno uporabo. Davek bode moraJ plačati pa tudi vsak posameznik, ki pije vino doma iii ne zahaja v gostilne. Kmefr-vinogradnik bode moral naznaniti svoje pridelke deželnemu odboru. Kakor hitro odjiroda vino ali vinski mošt, mora naznaniti kupca in njegov iin. slov. Ce je dotični kupec krčmar, se temu naloži državni davek, užitnina, 6e je pa kupec privatua oš" ba. mora ta plačati deželne doklade. Kmet-vinogradnik pa plaea deželne doklade za vino, katero je popil doma in ga je porabil za jdomače potrebe. Ce yinogradnik proda vse vino, ga davek ne doleti. } ga mora plačati vedno kupec; toda ravno v teni tR-i za bodočnost velika nevarnost za naše vinogradništvo. Dobro se še spominjamo, da naši yinograd.niki niso mo^li z"a ceni denar prodati svojega vina, ostalo jim je, da so ga morali spiti tloma. Kako pa naj kmet v takem slučaju poplača še visoki davek? Neverjetno je, da si večina deželnega odbora le upa, naložiti tako breme vinogradnikom! Poleg tega se bode vršilo povsod vohu.nstvo in ovadulštvo. In še vec! »Uradnik ima pravico vsak čas in kolikokrat se mu zdi potrebno, ])reuledati kleti kmeta i,n tudi posameznika. Kam bodemo prišli, če ne bodemo brez skrbi in prosto več mogli uravnavati svojega dpla na svojih gospodarstvih, ampak mornli z uradniki. kadar se jim zdi primerno, hoditi v kleti? Kako si misli deželm odbor. da naj plačuje slovKmskoštačerski kmet za svojo izabelo, kalero pridcla in vefiinnma lo doma porabi za posle in družino, &.50 K za hektoliter? To je neznosni davek! Posledica bode, da bodo kmet.je oj)u"š6ali svof:e vinogradei. Vinogra.dništvo sploh, ki je tako važna panoga našega gospodarstv;s na slovenskem Stajerskem, bode propadalo. Posestnik se z veliko težaivo bori leto za letom z raznhni uimami in škodliivci, obdelovanje ga stane tore] veliko denarja, sedaj mu pa natvezajo še novi davek. VeSina deželnega odbora je prizadjala s tem sklepnm vinocra/dn-iiškoma prebivalstvu Spodnjc^a Sta.jorjii najhuiši udarec, posebno 8e se pomisli, da morajo imeti posestniki pijačo za posle, ker jib sicer ne dnbijo. Za vso to še tako slabo pijačo. kakor izabelo i. t. d., bodft nlačeval približno 10 v za liter, d,o-si ostane prost takega davka srednji In gornji del dežele za sadni mošt, kateri je često boljši kakor kaka domnča ;)i.iača pri nas. Odnor proti temu davku je bil od strani slovenskega odlomika velik, z vsemi dovoljienimi sredstvi se ga bodo brjanili tudi poelajnci in vsfl liudstvo