METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V SEPTEMBRU 2017 Climate in September 2017 Tanja Cegnar septembrom se zač ne meteorološka jesen in tudi vreme je bilo že od vsega zač etka meseca povsem jesensko. Povpreč na meseč na temperatura je vsaj za 0,5 °C zaostajala za dolgoletnim povpreč jem. V Slovenski Istri, na jugu Bele krajine in na Gorič kem v Prekmurju so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali manj kot za 1 °C. Dobra polovica ozemlja je poroč ala o odklonu med −1 in −1,5 °C. Predvsem v nekoliko višjih legah in ponekod v osrednji Sloveniji je bil zaostanek za dolgoletnim povpreč jem več ji, in sicer med 1,5 in 2 °C. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka septembra 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, September 2017 Največ padavin, nad 500 mm, je padlo v manjšem delu Julijskih Alp. Poleg alpsko-dinarskega grebena so 400 mm padavin presegli tudi v delu zahodnih Karavank. Na dobri polovici Slovenije so padavine presegle 300 mm. Pod 200 mm padavin je padlo le na zelo omejenem območ ju Koroške, Štajerske in Prekmurja. Dolgoletno povpreč je so povsod presegli vsaj za 40 %. O presežku med 40 in 80 % so poroč ali na Goriškem in v več jem delu Posoč ja. V več ini Pomurja in na območ ju, ki se zač enja v Slovenski Istri in sega prek več ine Notranjske nad Dolenjsko in osrednjo Slovenijo ter jugozahodno Štajersko je padlo od 120 do 160 % več padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ ji presežek je bil v Beli krajini in na skrajnem severu Prekmurja, kjer je padlo nad 260 % dolgoletnega povpreč ja. September 2017 je bil nadpovpreč no oblač en, saj je sonce sijalo le od 40 do 80 % toliko č asa kot obič ajno. Na manjšem delu Gorenjske ni bilo niti pol toliko sonč nega vremena kot obič ajno. Območ je z manj kot 60 % obič ajne osonč enosti se je raztezalo prek Gorenjske, Koroške, osrednje Slovenije, nad -9 -6 -3 0 3 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) KREDARICA -9 -6 -3 0 3 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) LJUBLJANA -6 -3 0 3 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) PORTOROŽ -6 -3 0 3 6 9 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja (° C) NOVO MESTO S Agencija Republike Slovenije za okolje 4 vzhodni del Posoč ja in manjši del Notranjske ter na Kras. Več kot 70 % obič ajnega soč nega vremena je bilo na Obali, v delu Goriških Brd, v Beli krajini in Novem mestu ter južnem delu severovzhodne Slovenije. Na Kredarici je sonce sijalo 79 ur, kar je 54 % dolgoletnega povpreč ja in najmanj odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja na tej visokogorski postaji. Tudi v Ljubljani september še nikoli ni bil tako slabo osonč en. V gorah je septembra snežilo, na Kredarici je sneg obležal 17 dni, 20. septembra je bila snežna odeja debela 60 cm. Septembra so prevladovali dnevi hladnejši od dolgoletnega povpreč ja. V prvi polovici meseca je še bilo nekaj dni, ko je povpreč na temperatura presegla dolgoletno povpreč je, še največ takih dni je bilo na Obali. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in September and the corresponding means of the period 1981–2010 V Ljubljani je bila povpreč na septembrska temperatura zraka 14,3 °C, kar je 1,7 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Daleč najhladnejši je bil september 1972 z 12,3 °C, s 13,1 °C mu sledijo septembri 1952, 1971 in 1977, desetino °C višja je bila povpreč na septembrska temperatura v letu 1996 (13,2 °C), v septembrih 1960 in 2001 pa je temperaturno povpreč je znašalo 13,8 °C. Najtoplejši je bil september 2011 (19,4 °C), na drugo mesto se uvršč ata septembra 1987 in 2016 (18,3 °C), le malo hladnejši so bili septembri 1999 (18,0 °C), 1982 (17,8 °C) ter 1975 in 2006 (17,7 °C). Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 11,0 °C, kar je 0,5 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila jutra v septembrih 1971 in 1972 s 7,9 °C, najtoplejša pa septembra 1987 s 14,1 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 19,1 °C, to pa je kar 2,5 °C pod dolgoletnim povpreč jem. K vtisu, da je bil mesec hladen so najbolj prispevali za september hladni popoldnevi. Septembrski popoldnevi so bili hladnejši leta 1996 (17,6 °C), leta 1972 (18,0 °C), 1960 in 2001 (18,8 °C) ter 1952 (19,0 °C). September z najtoplejšimi popoldnevi je bil leta 2011, takrat je bila povpreč na najvišja dnevna temperatura 26,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Tako kot po nižinah je bil september 2017 tudi v visokogorju hladnejši od dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 1,6 °C, kar je 2,0 °C pod dolgoletnim povpreč jem. September je bil najtoplejši leta 1961 (7,7 °C), leta 2011 je bila povpreč na temperatura 7,1 °C, le malo hladnejši so bili septembri v letih 1987 (6,8 °C), 1982 in 2006 (6,6 °C) ter 1997 (6,2 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši september 1972 (−1,1 °C), sledil mu je september 1996 (−0,8 °C). 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C)  LJUBLJANA -5 0 5 10 15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C)  KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 5 Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Septembra 2017 je bilo na Kredarici 15 takih dni, v Rateč ah en, drugod po nižinah pa hladnih dni ni bilo. Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Z izjemo Goriške in Obale so vroč i dnevi septembra prava redkost in velika več ina septembrov mine brez enega samega vroč ega dneva. Tokrat se temperatura nikjer ni povzpela tako visoko. V Ljubljani je bilo takih dni največ septembra 2011, ko jih je bilo 8. Slika 3. Število vroč ih dni v septembru in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in September and the cor- responding mean of the period 1981–2010 Slika 4. Število toplih dni v septembru in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature above 25 °C in September and the cor- responding mean of the period 1981–2010 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C, v nasprotju s septembrom 2016, ko je bilo takih dni nadpovpreč no veliko, so bili septembra 2017 redki, ponekod pa jih sploh ni bilo. Na Letališč u Portorož so našteli 6 takih dni, o 3 so poroč ali v Biljah, na Bizeljskem in v Č rnomlju. Dva taka dneva sta bila v Murski Soboti, po en v Novem mestu, Koč evju in Ljubljani. Doslej je bilo v prestolnici septembra največ toplih dni v letih 1987 in 2011, ko so jih našteli po 17, septembra 1961 jih je bilo 16. Poleg tokratnega so bili brez ali le z enim toplim septembrskim dnevom v prestolnici v letih 1960, 1965, 1971, 1976, 1990, 1995, 1996 in 2001 ter 2010. Slika 5. Polja pri Biljah, 30. september 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Fileds near Bilje, 30 Sep- tember 2017 (Photo: Iztok Sinjur) 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 10 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Absolutna najnižja temperatura v septembru 2017 je bila več inoma izmerjena med 21. in 30. septembrom. Na Kredarici se je ohladilo na −4,9 °C, v preteklosti je bilo septembra že precej hladneje. Tudi v Rateč ah se je najnižja temperatura spustila nekoliko pod ledišč e. Na Letališč u Portorož je bila najnižja temperatura 7,6 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 4,9 °C. Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) septembrska temperatura in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in September and the 1981−2010 normals Najvišja septembrska temperatura je bila izmerjena v dneh od 1. do 6. septembra. Na Letališč u Portorož so izmerili 27,6 °C, višjo temperaturo pa so izmerili v Č rnomlju, in sicer 28,0 °C. V Rateč ah je bila najvišja temperatura 21,7 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 25,3 °C, kar je precej manj kot v zadnjih šestih septembrih, a primerljivo s septembrom 2010, ko je bila najvišja temperatura 25,1 °C. Na Kredarici je bila najvišja temperatura 10,1 °C. V preteklosti smo septembra že izmerili višjo temperaturo kot tokrat. -11 -8 -5 -2 1 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C)  KREDARICA 6 8 10 12 14 16 18 20 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C)  KREDARICA -5 0 5 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C)  MURSKA SOBOTA 22 24 26 28 30 32 34 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C)  MURSKA SOBOTA -2 1 4 7 10 13 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C)  LJUBLJANA 22 24 26 28 30 32 34 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C)  LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 7 Slika 7. Odklon povpreč ne temperature zraka septem- bra 2017 od povpreč ja 1981–2010 Figure 7. Mean air temperature anomaly, September 2017 Slika 8. Potek povpreč ne temperature zraka v septembru Figure 8. Mean air temperature in September Povpreč na temperatura je septembra povsod zaostajala za dolgoletnim povpreč jem vsaj za 0,5 °C. V Slovenski Istri, na jugu Bele krajine in na Gorič kem v Prekmurju so za dolgoletnim povpreč jem -2 0 2 4 6 8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA 10 12 14 16 18 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA 10 12 14 16 18 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C)  NOVO MESTO 10 12 14 16 18 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C)  MURSKA SOBOTA 14 16 18 20 22 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C)  PORTOROŽ 10 12 14 16 18 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C)  CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 8 zaostajali manj kot za 1 °C. Dobra polovica ozemlja je poroč ala o odklonu med −1 in −1,5 °C. Predvsem v nekoliko višjih legah in ponekod v osrednji Sloveniji je bil zaostanek za dolgoletnim povpreč jem več ji, in sicer med −1,5 in 2 °C. September 2017 je bil po januarju v letu 2017 šele drugi mesec z nižjo povpreč no temperaturo od dolgoletnega povpreč ja 1981−2010. Slika 9. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), september 2017 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), September 2017 -6 -3 0 3 6 9 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) KREDARICA 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) PORTOROŽ 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) BILJE 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) CELJE 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) MARIBOR 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Od sredine minulega stoletja je bil med prikazanimi postajami najhladnejši september 1972, le v Celju je bil nekoliko hladnejši september 1971. V visokogorju je bil najtoplejši september leta 1961 s povpreč no temperaturo 7,7 °C. V Celju je bil najtoplejši september 1987 s 17,7 °C, septembra 2011 pa je bila povpreč na temperatura 17,6 °C. V Portorožu je bil najtoplejši september leta 2011 s povpreč no temperaturo 21,0 °C. V Murski Soboti je bil najtoplejši september 2011 s povpreč no temperaturo 18,0 °C. Tudi v Novem mestu je bil najtoplejši september 2011 (18,6 °C). Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin septembra 2017 Figure 10. Precipitation amount, September 2017 Slika 11. Višina padavin septembra 2017 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 11. Precipitation amount in September 2017 compared with 1981–2010 normals Višina septembrskih padavin je prikazana na sliki 10. Največ padavin, nad 500 mm, je padlo v delu Julijskih Alp, na Kaninu je padlo 570 mm, v Logu pod Mangartom so namerili 501 mm, 500 mm so presegli še v Planini, na Predelu, Voglu, v Bovcu in Svišč akih, le malo manj pa je padlo v Kneških Ravnah (492 mm) in Rutah (495 mm). 450 mm so presegli tudi v Javorniškem Rovtu, Planini pod Go- lico in Č rnem Vrhu. Poleg alpsko-dinarskega grebena so 400 mm padavin presegli tudi v delu zahodnih Karavank. Na dobri polovici Slovenije so padavine presegle 300 mm. Pod 200 mm padavin je padlo le na zelo omejenem območ ju Koroške, Štajerske in Prekmurja. V Lendavi je padlo le 152 mm, med 180 in 199 mm pa tudi v Staršah, na Letališč u ER Maribor, v Dravogradu, na Ptuju in v Velikih Dolencih. Septembra 2017 so padavine povsod presegle dolgoletno povpreč je vsaj za 40 %. Največ ji presežek je bil v Beli krajini in na skrajnem severu Prekmurja, kjer je padlo nad 260 % dolgoletnega povpreč ja. V Semič u in na Sinjem Vrhu je padlo 305 % toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju, 280 % pa so presegli tudi v Kanč evcih, Kostanjevici in Sodražici. O presežku med 40 in 80 % so poroč ali na Goriškem in v več jem delu Posoč ja. V Novi Gorici so dolgoletno povpreč je presegli za 40 %, v Vedrijanu za 49 % in v Biljah za 50 %. V več ini Pomurja in na območ ju, ki se zač enja v Slovenski Istri in sega prek več ine Notranjske nad Dolenjsko in osrednjo Slovenijo ter jugozahodno Štajersko je padlo od 120 do 160 % več padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Obilnim padavinam je sledilo poplavljanje rek več inoma na območ jih pogostih poplav, ponekod so bila poplavna območ ja obsežnejša. Razlivanje rek se je prič elo 15. in konč alo 21. septembra. V tem obdobju se je zvrstilo pet porastov rek. Reke so se razlivale v osrednjem, južnem, jugovzhodnem, vzhodnem in Agencija Republike Slovenije za okolje 10 severovzhodnem delu države. Tip poplav je bil več inoma ravninski. O tem je bilo pripravljeno in na spletnih straneh ARSO objavljeno podrobnejše poroč ilo: http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4 %8Dila%20in%20publikacije/ PoplavljanjeRekMed15in21septembrom2017.pdf. Slika 12. Septembrske padavine in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 12. Precipitation in September and the mean value of the period 1981–2010 Slika 13. Število padavinskih dni v septembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in Se- ptember with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 0 100 200 300 400 500 600 700 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) NOVO MESTO 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) CELJE 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, in sicer 19. Več ina merilnih mest je poroč ala o 12 do 18 takih dnevih. Slika 14. Meseč na višina padavin v mm v septembru 2017 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 14. Monthly precipitation amount in September 2017 and the 1981–2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 vključ ili tudi podatke o padavinah za nekatere merilne postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo. Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, september 2017 Table 1. Monthly meteorological data, September 2017 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Č rnivec 842 334 201 15 Brnik 362 266 189 16 Zgornje Jezersko 876 325 196 17 Log pod Mangartom 648 501 212 16 Soč a 487 401 156 17 Kobarid 240 415 153 16 Kneške Ravne 737 492 182 16 Nova vas 722 364 237 17 Sevno 545 322 264 15 Gornji Grad 428 309 200 17 Lendava 190 152 170 13 Veliki Dolenci 308 183 227 12 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) Tako kot drugod po državi so padavine tudi v Ljubljani moč no presegle dolgoletno povpreč je. Padlo je 344 mm, kar je 233 % dolgoletnega povpreč ja in od sredine minulega stoletja druga najvišja vrednost. 0 100 200 300 400 500 600 Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1981–2010 september 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin septembra 1970, namerili so le 22 mm, sledijo septembri 1966 (34 mm) in 1975 (45 mm). Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici septembra največ padavin leta 2010, in sicer 425 mm, kar je 327 % dolgoletnega povpreč ja. Sledi mu september 2017, kot obilno namoč eni izstopajo tudi septembri 1965 (322 mm), 2001 (305 mm), 2005 (294 mm) in 1973 (276 mm). Slika 15. Padavine v septembru in pov- preč je obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation in September and the mean value of the period 1981– 2010 Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja Figure 16. Sunshine duration Na sliki 17 je shematsko prikazano septembrsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. September 2017 je bil nadpovpreč no oblač en, saj je sonce sijalo le od 40 do 80 % toliko č asa kot obič ajno. Le od 40 do 50 % toliko sonč nega vremena kot obič ajno je bilo na manjšem delu Gorenjske. V Bohinjski Č ešnjici so s 74 urami sonč nega vremena dosegli le 46 % dolgoletnega povpreč ja, v Lescah pa 90 ur sonč nega vremena ustreza 49 % obič ajne osonč enosti. Območ je z manj kot 60 % obič ajne osonč enosti se je raztezalo prek Gorenjske, Koroške, osrednje Slovenije tudi nad vzhodni del Posoč ja in manjši del Notranjske ter na Kras. Več kot 70 % obič ajnega soč nega vremena je bilo na Obali, v delu Goriških Brd, v Beli krajini in Novem mestu ter južnem delu severovzhodne Slovenije. Na Obali je sonce sijalo 167 ur, kar je tri č etrtine dolgoletnega povpreč ja. V Novem mestu so s 130 urami neposrednega sonč nega sevanja dosegli 74 % dolgoletnega povpreč ja, v Vedrijanu je sonce sijalo 134 ur, kar je 71 % obič ajne osonč enosti. Na Kredarici je sonce sijalo 79 ur, kar je 54 % 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) LJUBLJANA 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število ur MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur NOVO MESTO 0 100 200 300 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število ur KREDARICA 0 100 200 300 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje 13 dolgoletnega povpreč ja in najmanj odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja na tej visokogorski postaji. Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja septembra 2017 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 17. Bright sunshine duration in September 2017 compared with 1981–2010 normals Slika 18. Število ur sonč nega obse- vanja v septembru in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in September and the mean value of the period 1981–2010 Sonce je v Ljubljani sijalo 100 ur, kar je le 57 % dolgoletnega povpreč ja in najmanj odkar opravljamo meritve. Najbolj sonč en je bil september 2011 (254 ur), drugi najbolj sonč en je bil september 1997 (250 ur), na tretje mesto se je uvrstil september 2016 (227 ur). Po obilici sonč nega vremena izstopajo še septembri 2006 (226 ur), 1961 (223 ur) in 1992 (219 ur). Le malo več sonč nega vremena kot septembra 2017 je bilo septembra 1993 (109 ur), med bolj sive spadajo še septembri 1996 (111 ur) ter 1952 in 1960 (obakrat po 118 ur). Slika 19. Število jasnih dni v septembru in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 19. Number of clear days in September and the mean value of the period 1981–2010 Slika 20. Število oblač nih dni v septembru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 20. Number of cloudy days in September and the mean value of the period 1981–2010 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Septembra 2017 je bilo jasnih dni malo. Na Goriškem jih je bilo 5, na Obali, v Postojni n Murski Soboti so našteli po 4, po tri na Bizeljskem, v Beli krajini in na Letališč u ER. Tako kot na številnih opazovalnih postajah je bil tudi v Ljubljani le en tak dan, (slika 19); od sredine minulega stoletja je bilo 15 septembrov brez jasnega dneva, največ jasnih dni pa je bilo septembra 1992, ko so jih zabeležili 9. 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število ur LJUBLJANA 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2017 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2017 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) CELJE c 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 20 40 60 80 100 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) BILJE c Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, september 2017 Table 2. Monthly meteorological data, September 2017 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 506 12,7 −1,0 17,0 8,8 22,4 6 3,0 13 0 0 125 90 49 276 182 17 2 0 0 0 0 Kredarica 2513 1,6 −2,0 4,1 −0,4 10,1 1 −4,9 21 15 0 551 79 54 7,5 16 1 448 199 19 7 22 17 60 20 750,4 6,3 Rateč e–Planica 864 10,2 −1,5 15,5 6,6 21,7 6 −0,4 21 1 0 108 57 378 236 17 0 0 0 Bilje 55 16,3 −1,0 21,5 11,9 26,1 5 5,1 21 0 3 15 5 243 150 15 0 0 0 Letališč e Portorož 2 17,2 −0,9 23,1 13,3 27,6 2 7,6 21 0 6 0 167 75 5,6 8 4 250 212 15 12 0 0 0 0 1014,5 15,1 Godnje 320 14,9 −1,0 20,1 11,2 25,5 5 4,7 21 104 52 287 205 0 0 0 Postojna 533 12,7 −1,4 17,6 9,2 23,4 5 1,0 21 0 0 98 111 60 7,4 16 4 364 232 16 7 7 0 0 0 Koč evje 467 12,5 −1,0 18,6 8,8 26,9 6 0,6 30 0 1 128 8,1 17 1 346 229 16 4 11 0 0 0 11,2 Ljubljana 299 14,3 −1,7 19,1 11,0 25,3 6 4,9 21 0 1 38 100 56 8,1 16 1 344 233 15 5 8 0 0 0 981,7 13,6 Bizeljsko 175 14,4 −1,4 19,9 10,1 26,3 1 3,4 30 0 3 36 6,8 10 3 245 223 10 4 9 0 0 0 14,0 Novo mesto 220 13,9 −1,4 19,4 10,4 26,2 4,4 0 1 130 74 15 1 293 226 17 0 0 0 Č rnomelj - Doblič e 157 14,5 −1,1 19,6 10,5 28,0 6 3,0 30 0 3 43 7,4 16 3 338 254 16 5 7 0 0 0 14,3 Celje 242 13,4 −1,2 19,1 9,5 24,9 5 3,4 21 0 0 283 240 18 0 0 0 Maribor Let. ER 264 13,9 −1,2 18,9 9,8 24,6 6 3,3 30 0 0 126 69 7,1 17 3 190 180 13 3 5 0 0 0 Slovenj Gradec 444 12,3 −1,4 23,5 1,9 0 0 111 64 17 1 207 152 17 0 0 0 Murska Sobota 187 14,2 −1,0 19,6 10,1 25,3 2,6 30 0 2 126 69 15 4 212 239 14 0 0 0 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). ∑ = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, september 2017 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, September 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 19,5 25,1 27,6 15,3 12,7 14,8 11,3 17,1 21,9 24,0 13,9 9,6 13,3 8,4 15,1 22,2 25,1 10,7 7,6 9,3 5,3 Postojna 14,2 19,4 23,4 10,4 6,8 10,0 6,6 12,1 16,4 19,2 9,4 6,0 9,2 5,0 11,7 16,8 19,5 7,9 1,0 6,6 0,5 Koč evje 14,5 21,0 26,9 10,6 6,5 10,2 5,9 12,3 17,7 23,0 9,0 6,1 9,0 4,5 10,8 17,0 21,5 6,9 0,6 5,8 −1,0 Lesce 14,6 19,0 22,4 10,4 5,7 9,4 4,1 11,4 15,1 19,1 8,0 3,0 6,6 1,9 12,2 17,1 20,5 8,0 3,3 6,2 2,1 Brnik 14,5 19,8 24,1 10,5 4,0 11,6 16,0 19,4 8,8 5,7 11,6 18,1 23,9 6,6 2,5 Ljubljana 16,4 21,3 25,3 12,9 8,8 11,3 5,2 12,9 17,5 21,3 10,8 8,3 9,7 5,7 13,6 18,6 21,9 9,3 4,9 5,9 1,7 Č rnomelj 16,3 22,0 28,0 12,1 7,0 11,4 6,5 14,0 17,8 23,8 11,1 7,0 10,6 6,0 13,4 19,0 22,7 8,3 3,0 7,5 2,5 Bizeljsko 16,0 22,2 26,3 11,5 6,2 14,0 18,3 24,8 10,5 8,4 13,2 19,2 21,5 8,1 3,4 Starše 16,2 22,5 26,5 11,5 3,2 6,7 2,1 13,1 17,5 23,5 10,6 7,4 5,2 1,2 12,6 19,0 22,1 8,4 3,6 3,2 −1,5 Maribor 16,4 22,2 25,5 12,4 7,7 11,7 6,0 13,0 17,2 24,2 9,4 −0,9 10,5 8,0 −6,5 20,4 28,3 10,1 5,6 8,5 4,4 Veliki Dolenci 16,6 −3,1 25,0 12,6 9,5 11,2 6,5 12,9 16,6 23,5 10,0 7,0 9,1 6,5 13,5 18,5 20,0 9,1 7,5 7,3 3,0 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, september 2017 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, September 2017 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1. 1. 2017 RR p. d. RR p. d. RR p. d. RR p. d. RR Portorož 62,5 5 150,0 8 37,5 3 250,0 16 690 Postojna 70,1 7 265,8 9 28,1 3 364,0 19 1216 Koč evje 90,6 6 227,6 9 27,6 4 345,8 19 984 Lesce 73,2 7 188,6 9 13,8 5 275,6 21 1120 Brnik 66,0 5 189,3 9 10,4 3 265,7 17 968 Ljubljana 69,5 5 264,2 9 9,9 3 343,6 17 1055 Sevno 87,7 4 228,2 9 6,0 3 321,9 16 835 Č rnomelj 60,5 7 257,2 9 20,5 3 338,2 19 904 Bizeljsko 49,6 4 192,7 9 3,1 6 245,4 19 724 Starše 35,2 3 147,8 7 5,2 5 188,2 15 667 Maribor 26,7 4 180,7 9 5,5 4 212,9 17 593 Veliki Dolenci 27,5 4 151,3 7 4,6 2 183,4 13 540 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. septembra 2017 RR − višina padavin (mm) p. d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2017 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p. d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2017 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 0 200 400 600 800 1000 1200 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 22. Vetrovne rože, september 2017 Figure 22. Wind roses, September 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Oblač en je dan z oblač nostjo nad štiri petine. Z izjemo Obale, kjer je bilo 8 oblač nih dni, je bilo septembra 2017 takih dni veliko, po 17 so jih našteli v Koč evju, Slovenj Gradcu in na Letališč u ER. Po 16 oblač nih dni je bilo na Kredarici, v Postojni, Č rnomlju in Ljubljani (slika 22). Le en tak dan je bil v prestolnici septembra 1985. Toliko oblač nih dni kot tokrat je bilo tudi leta 1993, in sicer 16. Povpreč na oblač nost je bila najmanjša na Obali, in sicer 5,6 desetin, več ina opazovalnih postaj je poroč ala od povpreč ni oblač nosti med 6,8 in 8,1 desetin. Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodni veter, skupaj z jugovzhodnikom jima je pripadlo 55 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 60 % vseh terminov. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 15 %, vetrovom od severseverozahodnika do vzhodjugovzhodnika je pripadlo 65 % vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 46 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 37 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 45 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 28 % terminov. V Novem mestu je vetrovom od zahodnika do južnega vetra pripadlo 47 %, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 27 % terminov. Slika 23. Poplava na Raden- skem polju, 17. september 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Flooding on Raden- sko polje, 17. September 2017 (Photo: Iztok Sinjur) V prvi tretjini septembra je bila povpreč na temperatura po vsej Sloveniji blizu dolgoletnega povpreč ja, odkloni so bili od 0,5 do −1 °C. Na severovzhodu Slovenije so za dolgoletnim povpreč jem padavin nekoliko zaostajali, drugod je bilo padavin več kot v dolgoletnem povpreč ju, ponekod na jugu države je padlo okoli dvakrat toliko dežja, kot bi ga prič akovali glede na dolgoletno povpreč je. Sonč nega vremena je povsod opazno primanjkovalo, v Lescah niso dosegli niti polovice obič ajne osonč enosti, v Novem mestu pa je sonce sijalo štiri petine toliko č asa kot obič ajno. Osrednja tretjina meseca je bila hladnejša kot obič ajno, odkloni so bilo od −1 do −3 °C. Padavine so bile zelo obilne, saj je padlo od tri- do petkrat toliko dežja kot v dolgoletnem povpreč ju. Sonč nega vremena je moč no primanjkovalo, sonce je sijalo le od tretjine do polovice toliko č asa kot obič ajno. Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Tudi zadnja tretjina septembra je bila hladnejša kot obič ajno, odkloni so bili od 0 do −2 °C. Padavin je bilo malo, na Obali so dosegli štiri petine dolgoletnega povpreč ja, ponekod pa ni padla niti desetina. Na Obali so dolgoletno povpreč je osonč enosti presegli za 15 %, za spoznanje več sonč nega vremena kot obič ajno je bilo na Letališč u Maribor, drugod je sonč nega vremena tudi v zadnji tretjini meseca primanjkovalo, največ ji primanjkljaj je bil v Lescah. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč - nega obsevanja od povpreč ja 1981–2010, september 2017 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, September 2017 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,5 −1,0 −1,8 −0,9 231 369 81 212 69 46 115 75 Postojna −0,5 −1,8 −1,2 −1,4 134 446 44 232 56 32 95 59 Koč evje −0,2 −1,4 −2,0 −1,0 200 374 54 229 Rateč e 60 40 71 57 Lesce −0,2 −2,4 −0,4 −1,0 145 320 26 182 48 32 67 49 Slovenj Gradec 71 37 85 64 Brnik −1,0 −2,9 −1,7 −1,6 165 368 20 189 Ljubljana −0,4 −3,0 −1,1 −1,7 139 467 19 233 57 32 86 57 Č rnomelj −0,5 −1,9 −1,3 −1,0 138 524 47 254 Bizeljsko −0,6 −1,7 −1,3 −1,4 149 400 9 223 Celje 55 42 78 58 Starše −0,1 −2,3 −1,7 −1,4 99 347 16 179 Maribor −0,2 −2,7 71 431 14 186 66 42 102 69 Murska Sobota 67 43 97 69 Veliki Dolenci 0,4 −2,4 −0,7 −1,0 91 491 17 227 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Osonč enost − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sunshine duration − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Slika 24. Število dni s snežno odejo se- ptembra Figure 24. Number of days with snow co- ver in September Na Kredarici septembra 2016 ni bilo snežne odeje, je pa septembra 2017 zapadlo kar 60 cm snega. Največ ja debelina je bila izmerjena 20. dne v mesecu, sneg pa se je obdržal 17 dni. Odkar redno opravljamo meritve na Kredarici, še noben september snežna odeja ni prekrivala tal vse septembrske dni. Snežna odeja je na Kredarici najdlje obležala septembra leta 1972, in sicer 23 dni, septembra 1976 20 dni, v letu 2001 in 2017 je sneg prekrival tla 17 dni, med septembre z obstojnejšo snežno odejo se uvršč ajo še september 1996 s 15 dnevi, 14 dni pa je sneg ležal v septembrih 1988 in 1977. 0 5 10 15 20 25 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število dni KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 21 Najdebelejšo snežno odejo so na Kredarici imeli v septembrih 1988 (95 cm), 1989 (75 cm), 2002 (65 cm), v septembru 2017 je bila najvišja snežna odeja debela 60 cm, med septembre z debelejšo snežno odejo se uvršč ata še septembra 2007 (55) in 1984 (54). Slika 25. Največ ja debelina snežne odeje v septembru in dnevna debelina snežne odeje v septembru 2017 Figure 25. Maximum snow cover depth in September and daily snow cover depth in September 2017 Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se obič ajno ozrač je že nekoliko umirja, septembra pa število neviht že opazno upada. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na Obali, opazili so 12 takih dni. Več ina opazovalnih postaj pa je naštela od 2 do 7 takih dni. Slika 26. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v septembru Figure 26. Number of days with thunderstorms in September Slika 27. Pogosto je prevladovalo oblač no vreme. Mengeško polje s kamniškega gradu, 8. september 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. In September often pre- vailed cloudy weather, Mengeško polje, 8 September 2017 (Photo: Iztok Sinjur) 0 20 40 60 80 100 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 višina (cm ) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan višina (cm) KREDARICA 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 22 Na Kredarici so zabeležili 22 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. V Koč evju je bilo 11 dni z opaženo meglo, na Bizeljskem 9. Na Obali megle niso opazili. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- menljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo tokrat 8 dni z meglo, kar je 2 dni pod dolgoletnim povpreč jem; od sredine minulega stoletja ni bilo septembra brez megle; 5 dni z meglo je bilo zabeleženih v septembrih 1990 in 2015, največ , kar 23 takih dni, pa v septembrih 1954 in 1969. Slika 28. Število dni z meglo v sep- tembru in povpreč je obdobja 1981– 2010 Figure 28. Number of foggy days in September and the mean value of the period 1981–2010 Na sliki 29 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najnižji je bil zrač ni tlak 11. septembra z 968,9 mb, sledil je porast na 983,5 mb 13. septembra, najvišji pa je bil 28. septembra z dnevnim povpreč jem 993,0 mb. Slika 29. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, september 2017 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, September 2017 Na sliki 29 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Največ vlage je bilo v zraku prvi dan meseca, in sicer 19,4 mb. 4. septembra se je delni tlak vodne pare spustil na 11,8 mb. 11. septembra se je povzpel na 18,8 mb, najnižjo vrednost v septembru 2017 pa je dosegel zadnji dan meseca z 8,6 mb. SUMMARY The average monthly temperature was at least 0.5 °C below the long-term average. On the Coast, in the south of Bela krajina and in the Gorič ko region of Prekmurje, the anomaly was between −0.5 and −1 °C. About half of Slovenia reported the anomaly between −1 and −1.5 °C. Particularly in the mountains, and in some places in central Slovenia, the anomaly was between −1.5 and −2 °C. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 965 970 975 980 985 990 995 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 6 10 14 18 22 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Precipitation exceeded 500 mm in a small part of the Julian Alps. In addition to the Alpine-Dinaric ridge, 400 mm of precipitation was also exceeded in the western part of the Karavanke. In more than half of Slovenia, precipitation exceeded 300 mm. Less than 200 mm of precipitation fell only in the very limited area of Koroška, Štajerska, and Prekmurje. The long-term average was exceeded by at least 40 % everywhere. The largest anomaly was in Bela Krajina and the extreme north of Prekmurje, where more than 260 % of the long-term average fell. A surplus between 40 and 80 % was reported in the Goriška region and in the large part of the region of Posoč je. In the majority of Pomurje and in the area that starts on the Coast, and it extends over the majority of Notranjska, above Dolenjska, central Slovenia and southwestern Štajerska fell from 120 to 160 % more precipitation than in the long-term average. September 2017 was quite cloudy, as the sun shone only 40 to 80 % as much as usual. There was not even half as much sunshine in the smaller part of Gorenjska as usual. The area with less than 60 % of the usual sunshine duration stretched across Gorenjska, Koroška, central Slovenia, above the eastern part of the Posoč je region and a smaller part of Notranjska and the Karst. More than 70 % of the usual sunny weather was on the Coast, in the Goriška Brda region, Bela Krajina, Novo mesto, and in the south of the north-east part of Slovenia. On Kredarica reported 79 hours of sunny weather, which is 54 % of the long-term average and the least since we have been measuring the sunshine duration at this high- mountain station. The record low was also the duration of sunny weather in Ljubljana. Meteorological station on Kredarica observed 17 days with snow cover, and on September 20, a snow blanket was 60 cm thick. Slika 30. Septembra je bilo malo sonč nega vremena, Ljubljana, 29. september 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Sunny weather in Ljublja- na, 29 September 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration