Drago, dražje, kurjava
Zima je tokrat res muhasta. Kar naprej nas zasipa s snegom, pa se smučarji kljub temu pritožujejo, da je na naših smučiščih skoraj v.eč kamenja in ledu kot ipa ipuhaste-ga snega. No, smučarji že poskrbijo sami zase in nekateri (premožnejši) si sneg poiščejo v tujini, zato pa si komunalei kar ne morejo spočiti rok. Vse to bi še nekako šlo, saj smo se smučanju tudi zaradi cen odpovedali, pa tudi drsati po iplbčnikih smo se že kar navadili, a kaj, ko je ta zima letos tako preklemano mrzla. In -to že peti me-sec. Kot da ne bi vedela, s kakšnimi teža-vami pri preskrbi z energijo in kurjavo se ubadamo. Ne, čisto nič se zima ne zmeni za naše težave in tako vsak rešuje svoje proble-me kakor ye in zna, vsi pa imamo skupni cilj: zimo prebiti v kolikor toliko toplih prosto-rih.
S kurjavo so res same težave. Kurilnega olja ni, pa še tako preklemano drago je, da mas že ob misli, kako hitro gorijo naši težko prisluženi dinarji, kar pogreje. S premogom ni dosti bolje, ker ga tudi ni dobiti. Termo-elektrarne hočejo svoj del, če hočemo imeti elektriko, za »navadne zemljane« pa potem ne ostane dosti rjavega zlata. Decembrski električni mrk nas je opozoril, da si ne sme-rno greti stanovanj z elektriko, ker bomo sicer ostali še brez luči, o cenah pa raje ne govorimo. S plinom je tudi bolj slabo, tisti, ki se grejejo na plin iz Sovjetske zveze, pa morajo imeti predvsem globoke in poline že-pe. V »tolažbo« vsem tem le to, da Šiškarji nosimo na svojih plečih celoten uvoz sov-jetskega plina za celo Slovenijo in je tako naša zunanjetrgovinska bilanca negativna. Ob takih težavah je še najbolje z drvmi, a kaj, ko so ta v gozdu, res pa je menda tudi to, da jih na Kurivoprodaji dobite od vseh kuriv najhitreje.
Pa kaj bi modrovali. V naši tokratni an-keti smo povprašali štiri občane, kako se oni letos grejejo in kako draga je njihova toplota.
ALOJZ TOČAJ, upokojenec: »Grejemo se s centralno kurjavo. V enosobnem stanova-nju imam tri radiatorje in mesečno plačujem 360 dinarjev za ogrevanje. V stanovanju je zmeraj dovolj toplo, tako da sem z ogre-vanjem kar zadovoljen, saj tudi cena ni pre-tirana.«
MATEJ MULEJ, komercialist: »V naši in-dividualni stanovanjski.hiši, kjer pa sem jaz le podnajemnik, gospodar pa je žcna, se grejemo z raznimi gorivi: kurilnim oljem, elektriko in premogom. Za porabljeno elek-trično energijo mesečno plačamo 2.000 di-narjev. Z oljem se grejemo bolj malo, ker ga ni, premoga pa porabimo od dve do tri tone na sezono. Z ozirom na dohodke _so cene pošteno zbezljale in mislim, da se je naša administracija zgubila, saj je vse dražje kot v tujini. Ob tem pa so še dohodki zelo ne-sorazmerno porazdeljeni.«
DAVID   ZUPAN,   sekretar  SITKS   Šiška:
»Grejemo se s centralno kurjavo na sovjetski plin in vsak mesec me to za dvosobno sta-novanje stane 2.000 dinarjev — skozi vse leto seveda. Vsekakor je to kar zasoljena številka, še posebej zato, ker je v stanovanju bolj mlačno kot toplo, saj imam stanovanje ogrevano le na 16 do 18 stopinj Celzija. Na zadnjem sestanku aktiva ZK v Krajevni skupnosti Koseze smo se pogovarjali prav o ceni ogrevanja in menili, da je nevzdržno, da so cene ogrevanja na plin. oziroma s toplo vodo iz toplarne tako različne, vzrok pa je v tem, ker se dve temeljni organizaciji združenega dela IPK ne moreta dogovoriti o enotnih cenah.«
ANTONELA ROSU, študentka: »Stanujem v domu Višje šole za zdravstvene delavce in v oskrbnino je vračunano tudi ogrevanje s centralno kurjavo. Celotna oskrbnina v do-mu mesečno je 1.140 dinarjev, v sobi pa je dovolj toplo.«