Odločna in kritična beseda USPELA KONFERENCA MLADINE ŽALSKE OBČINE Od 150 Izvoljenih se je nedeljske konference občinske organi­ zacije LMS v 2alcu udeležilo kar 141 delegatov. Poleg njih pa še član CK LMS Božo Jurak ter najvidnejši predstavniki javnega in političnega življenja žalske občine kot Tone Delak, Polde Rajh, Ivan Kovač in drugi. Ce sodimo po poročilu predsedni­ ka komiteja LMS za žalsiko občino Jožeta Zupanca ter po zelo živahni In konkretni, a prav tako kritični razpravi, potem moramo napisati, da je letni zbor mladine žalske ob­ čine najbolje uspel. Kakor pri delu, tako so mladi ljudje iz Spodnje Sa­ vinjske doline tudi na tej konferen­ ci potrdili, da se zavedajo vloge in nalog, ki jih imajo na vseh področ­ jih družbenega uveljavljanja, da se delu ne izmikajo, da pa močno ob­ sojajo tiste, ki podcenjujejo vlogo mladih ljudi pri njihovem uveljav­ ljanju v organjh delavskega in družbenga upravljanja. Zato ni čud­ no, če so bili pri svojih izvajanjih zelo kritični, če so odločno zahte­ vali, da se pomanjkljivosti odpravi­ jo in da dobi mladina tisto mesto, ki si ga zasluži in ki ji po vsej pra-' vici pripada. Uspehov, ki jih je mladina žalske občine dosegla v minulem' razdob­ ju, ne manjka; veliko jih je In lepi so. V delovnih brigadah, ki so so­ delovale pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, je bi­ lo 65 kmečkih in delavskih mladin­ cev, poleg njih pa tudi precej sred­ nješolcev. Mimo tega so osnovne organizacije LMS izvedle tudi ne­ kaj nadvse uspešnih lokalnih delov­ nih akcij. Tako je m'iadlna iz Pe­ trove, nadalje osnovne šole iz Grlž, lesnega podjetja Šempeter, z Vran­ skega, Vrbja, tovarne nogavic na Polzeli, Žalca itd. sodelovala pri gradnji in urejanju športnih igrišč in pri drugih akcijah. Hvaležna je ugotovitev, da so enkrat za vselej razčistili delo aktivov mladih za­ družnikov v okviru mladinske orga­ nizacije. Zato so povsod tam, kjer so delali ti aktivi, ustanovili tudi mla­ dinske organizacije, zraven tega pa ustanovili dve novi pri kmetijskih gospodarstvih. Lotili so se ustanav­ ljanja organizacij tuqi na šolah. Ta­ ko imajo zdaj vsega skupaj 38 mla- dins'kih organizacij, ki vključujejo 1949 mladih ljudi. V primerjavi s prejšnjimi leti je to lep korak na­ prej, zlasti v razširitvi in utrditvi organizacij. Navzlic temu pa bodo morali še precej napraviti, če bodo hoteli zajeti v svoje vrste še ostale mladince in mJadlnke, ki so zaen­ krat izven organizacije LMS. Gotovo je, da bi mladinske orga­ nizacije na vasi dosegle še lepše uspehe, če bi imele v vodstvih bolj delavne in razgledane člane. Da bi občinski komite mladine pomagal pri reševanju tega vprašanja, je že lani pripravil več seminarjev za predsednike in sekretarje mladinskih organizacij, organiziral je večerno politično šolo in podobno. Z vsemi temi in še drugimi oblikami izobra­ ževanja svojih kadrov bodo nadalje­ vali tudi v naslednjem obdobju: Véli'ka aktivnost mladega rodu pa se je videla na športnem in ostalih področjih. i Čeprav se je letos povečalo števi­ lo mladih ljudi v organih delavske­ ga samoupravljanja, pa stanje še ni zadovoljivo. Sicer pa ne gre toliko za število, čeprav je tudi to važno, kolikor bolj za delež in vlogo mla­ dine pri upravljanju. V tem pogle­ du je še veliko pomanjkljivosti, kot v podcenjevanju mladih ljudi. Res je, da tega problema ne kaže po­ sploševati, toda res pa je tudi to, da so ostale politične organizacije pre­ malo storile za močnejše uveljav­ ljanje ljudi v teh organih. To je pro­ blem, ki na področju žalske občine sili v ospredje in ki ga bo treba re­ šiti s prepričevanjem, da mladini pripada ustrezno mesto v delavskih svetih, upravnih odborih In podob­ no, pa tudi s konkretnim delom mla­ dincev samih. Kakor hitro bo rešeno to vprašanje in kakor hitro bo do­ bila mladina določeno vlogo in me­ sto tudi v ostalih organih upravlja­ nja (in teh je veliko), potem bodo odpadle zelo žalostne besede o iz­ koriščanju mladih ljudi, zlasti v za­ sebnih obrtnih delavnicah, o podce­ njevanju, zapostavljanju In podob­ no. Seveda.pa bo treba misliti tudi na izobraževanje mladih upravljav­ cev, da se bodo otresli občutka sra­ mu in povedali na sejah delavskih svetov vse tisto, kar jih teži. Drugačno je delo mladine na va­ si, drugačni so tudi njeni problemi. Tu bo treba doseči tesnejše sodelo­ vanje med vsemi organizacijami. Bolj kot doslej pa se bodo morali pri delu vaške mladine uveljaviti tudi srednješolci: In končno, mladci bo treba zagotoviti primicrne prosto­ re, kjer se bo shajala in delala. Mladinske organizacije na šolah so šele zaživele. Toda, navzlic temu se čuti, da je v njihovem delu pre­ malo idejno politične vzgoje. Ob zaključku konference, ki so jo v razpravi dopolnili še neliateri gostje, 50 mladinci izvolili nov 31- članski občinski 'komite ter tričlan­ ski nadzorni odbor. Uspešno delo poravnalnega sveta Na občnem zboru krajevne orga­ nizacije SZDL v Slovenskih Konji­ cah je predsednik poravnalnega sve­ ta tov. Bajda med drugim poročal o delu tega organa. Navedel je, da je poravnalni svet obravnaval letos okoli 70 različnih zadev. Razveselji­ va je ugotovitev, da je bila večina sporov ugodno rešena. Predsednik poravnalnega sveta je tudi povedal, da so bile nekatere stranke v enem letu večkrat pred tem organom za­ radi različnih zadev. Tako so posta­ le nekak stalni gost. To pa lahko pomeni dvoje: ali se jim vedno godi krivica, ali pa menijo, da poravnalni svet brez njihovih problemov ne bi imel kaj delati. Zanimivo je, da so na zboru go­ vorili tudi o uvedbi posebnih taks, ki bi jih naj stranke plačevale za obravnavo posameznih primerov pred poravnalnim svetom. Vpraša­ nje pa je, v kakšni obliki naj bi se takšne dajatve predpisale in kdo naj bi jih predpisal. Seveda pa se bo treba še prej pogovoriti o tem, ali je tak predlog sploh umesten? S sred­ stvi, ki bi'se tako zbrala bi krili stroške, ki jih imajo poravnalni sve­ ti v zvezi s svojimi sestavljanji in /Obravnavanjem zadev. POGLED PO SVETU Stiska zapletov in protislovij na svetu ne odjenja. Sateliti, ki so do­ slej obkrožili Zemljo, so obrnili na glavo celo vrsto dosedanjih znan­ stvenih trditev, napredek tehnike na­ rekuje politikom, naj se spametujejo in obrnejo hrbet upu na bliskovito atomsko vojno, ki naj bi presekala gordijski vozel svetovnega položaja, vendar na obzorju še ni videti zna­ menj, ki bi nas pomirjala. Okoli Zemlje drvi Sputnik VI z brzino 28.000 km na sekundo: Zahodno st­ ran pri vsem tem skrbi najbolj to, da je SZ vsaj za eno leto pred ZDA in da skriva vrsto skrivnosti, inte­ resantnih za astronavtiko: pri startu pri zaviranju in pri bioloških iz­ sledkih. Pri vsem tem pa premišlja­ jo, koliko časa se bo še držal soci­ alizem na svetu in posebej v SZ. Zato spreminjajo NATO v četrto atomsko silo, pomnožujejo atomska oporišča in popularizirajo atomsko strategijo Ženevska konferenca o prepovedi atomskih poizkusov je odložerta do februarja 1961. ZDA ne pristanejo na nekontrolirani atomski morato­ rij, SZ pa očita ZDA, da sploh nočejo sporazuma. Odloči naj Ken- nedijev zastopnik. Pentagon bo verjetno poskrbel, da Kennedy ne bo vztrajal na svoji srednji poti v atomski strategiji. Do pariškega sestanka med Adenauerjem, de Ga- ullom in Macmillanom ni prišlo. Tudi ta sestanek se bo odložil, da nastopi Kennedy. Medtem skušajo ZDA pripraviti Nemčijo, da bi pre­ vzela obveznosti bogate države pri ekonomski krepitvi atlantskega ta­ bora. Spet so povišali zahteve: Nemčija naj nabavlja v ZDA več orožja in naj finansira pomoč Gr­ čiji in Turčiji. Nemčija je medtem ponovno povišala svojo rento in obnovila trgovinske stike z Vzhod­ no Nemčijo, kar je presenetilo Vzhod in Zahod. Spandauski zapori za vojne zločince pa so se popolno­ ma izpraznili. Kongo, nekdaj srce afriške džun­ gle, je danes center svetovnega za­ nimanja. Cejlon, ZAR. Gana, Jugo­ slavija prekinjajo stike s Kongom in silami OZN. Legitimna vlada s predsednikom vred je postala žrtev kolonialističnih eksponentov, bel­ gijska režija kongoške drame je zazdaj' uspela, položaj pa obtožuje ne samo Belgijo, ampak prav tako vse tiste velike sile. ki so Belgijo podpirale, podpirale tudi s pomočjo OZN. Izpita iz zgodovine zahodni svet. ki se ne more pobotati s propadom kolonializma, tudi v Alžiru ne more opraviti. De Gaulle s svojo »alžir­ sko Alžirijo« ne more zadovoljiti ne le francoske desnice ne levice in ne alžirske osvobodilne fronte. Alžirska Alžirija je samo krinka - stari general De Gaulle se ne mara', pogovoriti z vojaki - uporniki, am- . pak kvečjemu z ujetniki. Njegov minister Debre je to jasno razložil še enkrat v francoskem parlamentu.^; preden je de Gaulle odšel na obisk v Alžir. Najprej pacifikacija Alžira, potem pa samoodločba. Samoodloč­ ba v senci bajonetov francoske voj­ ske in žandarmerije! Za atlantski tabor sta Alžir in Kongo slaba propagandista v azij­ skem in afriškem svetu. V azijskem tudi Laos, kjer utegne nastali nova Koreja. Predsednik laoske vlade je pozval ZDA, naj nehajo podpirati Fumija Nosavana, predstavnika desničarskih sil. SZ je začela z ak­ tivno gospodarsko podporo Suvana Fume. Levičarske sile Patet Laq so se zarile v strelske jarke. Očividno je, kaj ZDA ne prija: Suvana Fuma je večkrat izjavil, da bo Laos krenil po poti aktivne koeksistence. Objavljeno je bilo poročilo 81 komunističnih partij, ki so tri tedne zasedale nekje okoli Moskve. V petih poglavjih je napisana analiza svetovnega položaja: nova etapa kapitalistične krize, napredek SZ, lagerska varnost, združitev socia- lističnegcT internacionalizma in so- cialističnega patriotizma, vojna ne­ varnost, ki obstoji, vendar vojna ni usodno neizogibna, demilitarizirani Berlin, rnirovna pogodba z Nemčijo, propad kolonializma, med drugim tudi možnost mirnega prehoda v socializem in na koncu^ v šestem poglavju še neizogiben šablonski napad na jugoslovanski revizioni- zem, ki ga v praksi najbolj brutalno napadata Kitajska in Albanija. T. O. V zadnjetli tednu po domovini Petek; 9. decembra NA SEJI skupščine Zveznega zavoda za socialno zavarovanje so poz'tivno ocenili delo oir^anov družbenega uprav­ ljanja. Sobota, 10. decembra GOSPODARSKI ODBOR zveznega xhó- ra Zvezne liu-dske skupštine je naòelno sprejel predlog perspektivnega plana go­ spodarskega razvoja. Nedelja, 11. decembra V SLOVENIJI so se začele prve občin­ ske konference SZDL, na katerih volijo delegate za peti kongres SZDL Slovenije. Ponedeljek, 12. decembra V BEOGRADU se je začela letna skup­ ščina konference mest, na kateri so raz­ pravljali o komuni v novem perspektiv­ nem planu. Torek, 1?; decembra V VELENJU so odprli poslovalnico Mladinske knjige. Sreda, 14. decembra NA SEJI Izvršnega sveta LR Slovenije so sprejeli predloga dveh zakonov: usta­ novljen je bil republiški zavod za za­ poslovanje delavcev, potrjena je bila sprememba statuta Ekonomske fakultete v Ljubljani. Dvajset krajevnih organizacij SZDL KONEC PRETEKLEGA TEDNA SO BILE TUDI NA OBMOČJU CELJ. SKE OBČINE ZADNJE KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL. V TEJ ZVEZ"i SMO OBISKALI PREDSEDNIKA. OBČIN. SKEGA ODBORA SZDL DRAGA SPENDLA IN GA NAPROSILI Z4 RAZGOVOR. Na vprašanje, kalko ocenjuje mi­ nule zbore, je dejal, da so bile v glavnem vse konference krajevnih organizacij SZPL dobro pripravlje­ ne in prav tako lepo izvedene. Sicer pa so se odlikovale po konkretni obravnavi problemov stanovanjskih skupnosti oziroma krajevnih odbo­ rov. Tu in tam so bile te konference sicer podobne zborom volivcev, kar pa je razumljivo, ker se ti organi sestajajo preveč poredko. Razvese­ ljiva pa je ugotovitev, da so se or­ ganizacije SZDL že močno uvelja­ vile in da se ljudje zavedajo vloge politične organizacije in se zato tudi v čedalje večjem številu vključujejo v njeno delo. Gotovo pa je, je na­ daljeval tov. Spendi, da bodo orga­ nizacije SZDL na območju celjske občine dosegle še lepše uspehe, če s| bodo zagotovile tudi primerne pro store za delo. Brez ustreznih prosto, rov si tudi dela sekcij ne moremo prav zamišljati. Ko pa je odgovarjal na vprašanje o vlogi mladine v organizacijah So­ cialistične zveze je poudaril, da je navzlic določenemu napredku v od­ borih krajevnih organizacij SZDL še vedno premalo mladih ljudi. To se vidi zlasti na tistih območjih, kjer ni mladinskih organizacij ia kjer zato ni tesnejšega sodelovanja med mladino in organizacijo SZDL. Sicer pa ne gre samo za udeležbo mladine v odborih, tudi sicer bo tre­ ba napraviti še marsikaj, da se bo povečalo število mladih ljudi v So- cialistični zvezi. Zlasti na tem pod- dročju imajo krajevne in podružnč- ne organizacije SZDL še velike možnosti, da povečajo odstotek svo jih članov. Kako pa ste rešili nekatera orga­ nizacijska vprašanja? Na območju celjske občine dela dvajset krajevnih organizacij SZDL, ki imajo vsega skupaj 62 podružnic. Ravno tako so napravljeni prvi ko­ raki za ustanavljanje sekcij. V glav­ nem se odločajo za komunalne, zdravstvene oz.roma socialne sek­ cije, nadalje za idejno politično iz­ obraževanje, za kmetijska vpraša^ nja, za žensike sekcije, pa tudi sek­ cije za varstvo in vzggjo otrok. Po številu članov so'krajevne or­ ganizacije zelo različne. Največja je organizacija, ki zajema stanovanj­ sko skupnost Center, saj ima nad štiri tisoč članov in osem podruž­ nic. Najmanjša pa je organizacija na Svetini, ki združuje komaj pet­ deset članov. V celoti je v organi­ zacijah SZDL na območju celjslce občine 69% volivcev. Ta odstotek ni zadovoljiv in kaže, da bodo morali odbori krajevnih in podružničnih or­ ganizacij SZDL več storiti za pove­ čanje števila članstva. Med bodoče naloge organizacijskega značaja p» spada tudi skrb za vskladitev kra­ jevnih organizacij SZDL z območji krajevnih odborov j Ko pa se je razgovor zasukal naj bodoče naloge, je predsednik Obi činskega odbora SZIDL dejal, da bo-] do morale organizacije SZDL od­ igrati pomembno vlogo pri razpravi o predlogu petletnega perspektivne­ ga plana. Prav tako bo treba pro­ učiti problem klubov in ne nazadnje postaviti delo občinsike zveze za te­ lesno vzgojo na solidnejšo osnovo. Nazadnje je še povedal, da bo ob­ činska konferenca SZDL v januarju prihodnjega leta in da bodo na njej izvolili okoli dvajset delegatov za peti kongres SZDL Slovenije. M. B. MLADINSKE KONFERENCE Pred kratkim so v konjiški obči­ ni končali letne konference osnov­ nih organizacij Ljudske mladine. Razen novih odborov so na njih vo­ lili tadi delegate za občinsko konfe­ renco, ki bo v kratkem. If Celiu za dan JU Kakor vsako leto, tako bo tudi le­ tos v počastitev dneva Jugoslovan­ ske ljudske armade, ki ga praznuje­ mo dvaindvajsetega decembra, več proslav in ostalih slavnostnih prire­ ditev. V primerjavi z lanskim letom, bo letos nekaj novih. Skrb zanje pa je v celoti prevzela komanda celj­ ske garnizije J LA. Medtem, 'ko so lani in prejšnja le­ ta prihajali na obisk v vojašnico le otroci iz celjskih šol, je bil letos na predlog komande celjske garnizije osvojen načrt, po katerem bodo tega obiska deležni otroci iz vseh občin celjskega okraja. Tako bodo v dne­ vih od 15. do 20. decembra prihaja­ le v vojašnico skupine šolskih otrok iz vseh predelov celjskega okraja, ki se bodo seznanjale z delom in živ­ ljenjem vojakov. Ta obisk bo za otroke iz oddaljenih vasi prav go­ tovo veliko doživetje. In prav je, da bo. Na sam praznik 22. decembra bo v veliki unionski dvorani akademija za vojake celjske garnizije. Združili jo bodo z izvajanjem posebnega programa kulturno prosvetnega zna­ čaja. Istega dne bo priredila komanda celjske garnizije v domu J LA ob Te­ harski cesti sprejem za predstav­ nike pionirskih organizacij, nadalje za tabornike, člane Ljudske tehnike, za pripadnike partizanskih in šport­ nih društev in podobno. V počasti­ tev dneva JLA bo organiziran tudi tradicionalni patrolni tek. Novost letošnjih proslav bo kome­ moracija pred spomenikom na Šlan- drovem trgu. To žalno svečanost bodo skupaj pripravili pripadniki JLA, nadalje Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev ter organi­ zacija Zveze borcev. Po govoru bo­ do zastopniiki JLA in ostalih organi­ zacij položili k spomeniku vence. Ostali del svečanosti pa bodo izpo­ polnili pevci ter enota celjske garni­ zije JLA, ki bo izstrelila častno sal­ vo. Komanda celjske garnizije bo k tej komemoraciji, ki se bo začela 21. decembra ob petih popoldne, po­ vabila tudi predstavnike ostalih družbenih in političnih organizacij, ljudskih odborov in podobno, zlasti pa še celjske pionirje in seveda vse prebivalce mesta ob Savinji. Tako bo to ne le žalna svečanost, na ka­ teri bodo sodelovali pripadniki celj­ ske garnizije, temveč komemoraci­ ja, na kateri bodo počastili spomin padlih junakov za svobodo prav vsi prebivalci Celja. M. B. Motiv iz Celja DOBRI GOSPODARJI OB DESETLETNICI SAMOUPRAVLJANJA V ELEKTRO-CEUE V vrsto proslav, ki jih širom po naši domiovini praznujejo podjetja na čast desete obletnice delavskega samoupravljanja, se ie te dni vklju­ čil tudi ikolektiv Elektro Celje. Ko so delavci prevzeli podjetje v svoje upravljanje, so se dobro zavedali odgovornosti in obveznosti do skup­ nosti, saj je od dobrega gospodar­ jenja v elektro gospodarstvu odvi­ sen uspešen razvoj celotnega gospo­ darstva. Izreden razvoj industrije, kakor tudi splošen napredek gospo­ darstva in standarda ljudi sta vpli­ vala na velik porast potrošnje elek­ trične energije. Tako je znašal mali odjem 1950. leta 6.445, letos pa že 32.787 mega watnih ur. Prav tako je narasel veliki odjem, in sicer od 20.136 v 1950. letu na 108.762 mega watnih ur letos. Takšno nar>aščanje potrošnje elek­ trične energije je postavljalo organe upravljanja stalno pred problem, ka­ ko zagotoviti zadostne prenose in transformatorske kapacitete v elek­ tričnih napravah, posebno še, ker je prevzelo v vseh večjih krajih in sre­ diščih le šibko dimenzionirane in iz- trošene naprave. S smotrno investi­ cijsko politiko, predvsem pa z anga­ žiranjem vseh sredstev podjetja iz amortizacijskih skladov, je organom upravljanja uspelo reševati problem rednega in kvalitetnega napajanja potrošnikov z električno energijo. Sikupna vlaganja v tem obdobju v električne distributivne naprave so znašala nad tri milijarde dinarjev. Velike uspehe, ki so jih organi upravljanja dosegli v tem času pa gre pripisati tudi izrednemu smislu in sJkrbi za vzgojo strokovnih kadrov. Podjetje pa je doseglo izredne uspehe tudi v notranji organiziclji. Z vse večjo delitvijo dela in medse­ bojnim dopolnjevanjem dejavnosti je uspelo znatno znižati stroške po­ slovanja. Proces delitve dela se na­ daljuje in se tako postopoma ustvar­ jajo pogoji za uspešno organizacijo in poslovanje ekonomskih enot. -dr V CELJSKEIIA OKRAJU 6 PTT ENOT Na zadnji seji komisije za družbeno upravljanje, ki so se je udeležili predsedniki občinskih ljudskih odborov in občinskih odbo­ rov SZDL, so razpravljali o predlogu nove organizacije PTT služ­ be. Obrazložitev je podal tov. Edvard Pešec, v. d. direktor PTT centra v Celju. I Osnutek novega zakona PTT službe predvideva ukinitev general­ ne direkcije, ki jo bo zamenjala skupnost jugoslovanskih PTT pod­ jetij. Ta reorganizacija, ki bo stopi­ la v veljavo z novim letom, je bila potrebna spričo okoliščine, da bi tu­ di v tej službi prišlo do polnejšega izraza delavsko upravljanje. Razen tega bo s tem omogočena družbena kontrola, ki je v sedanjem sistemu praktično sploh ni bilo. Poleg jugoslovanske skupnosti PTT podjetij bodo osnovali še re­ publiške skupnosti, ki bodo pred­ vsem povezovale med seboj PTT podjetja svojega območja. Osnovne PTT enote pa prihajajo v kompetenco posameznih občin. Za­ kon dopušča možnost, da bi te enote osnovali povsod tam, kjer bodo za to ekonomski pogoji. V primeru, da bo neka občina hotela imeti svojo lastno PTT enoto, jo bo lahko usta­ novila, s tem, da bo krila stroške pasive; prav tako pa, če se bo poka­ zalo, da v neki občini taka enota ni potrebna, jo bo lahko ukinila. Tako predvideva predlog nove organiza­ cije PTT službe za celjski okraj šest PTT enot in sicer v celjski občin še za Laško in Šentjur, nadalje v Žal­ cu, Mozirju, Slovenskih Konjicah, Šmarju in Šoštanju. V skladu s tem bodo PTT enote razpolagale s sredstvi za amortiza­ cijo, z obratnimi sredstvi ter s skla-i di, ki bodo določeni s pravilnikom.' Razen tega bodo lahko poleg sploš­ ne tarife, ki bo veljavna za vso dr­ žavo, uvedle še posebno tarifo, ki bo veljala le za njihovo območje. Nadalje gre po tisoč letih za spre­ membo tudi v poštnem regalu — po­ što bodo smele prenašati tudi dru­ ge osebe in ne samo pošta; pri celj­ skem PTT podjetju bodo zopet usta­ novili poštno hranilnico, ki bo sa­ mostojno podjetje. Novi predlog or­ ganizacije PTT službe določa name­ stitev nabiralnikov v hišah, ki bodo višje od dveh nadstropij ter telefon­ skih instalacij, ki jih bodo morali napeljati investitorji. Ce omenimo še, da se bo občutno izboljšala ser­ visna služba kakor kabelsko nadzor­ stvo (oboje je imelo doslej svoj se­ dež v Mariboru), gre za pozitivne spremembe. Na seji je tov. Sepec seznanil na­ vzoče tudi z osnutkom investicijske­ ga načrta avtomatizacije do 1965, leta, ki predvideva preko 7C0 milijo­ nov dinarjev za postavitev posamez­ nih avtomatskih central. Po razpravi, ki je zajela vpraša­ nja prelivanja sredstev med ot)čina- mi in PTT enotami, so navzoči predlagali, naj bi posamezne obč.nr ske ljudske odbore seznanili še s po­ drobnejšo anal.zo PTT službe.