202
Politični pregled.
Državni zbor. — Poslanska zbornica je sklicana na dan 1. junija. Nje zasedanje ne bo dolgo trajalo Vsled nemške obstrukcije bode z razpravo o jezikovnih predlogih Se precej časa potratiti, Nemci pa se tudi že pripravljajo na razne druge akcije, s katerimi hočejo vladi delati sitnosti in preprečiti vsako koristno delo. Glavno vlogo bodo igrale graške dogodbe. Ker mine koncem junija budgetni provizorij in ni upanja, da se uveljavi parlamentarnim potom nov provizorij, bo vlada pri-morana, poseči zopet po § 14., stem pa more samo takrat delati, kadar poslanska zbornica ne zboruje. Brez dvoma je torej, da se konča zasedanje parlamenta še pred koncem meseca junija.
Zborovanje delegacij. — Politično zanimanje je sedaj koncentrovano na zasedanje delegacij. Plenarne seje so se začele šele početkom tega tedna, poprej je bilo vse delovanje omejeno na odseke. Ti so odobrili vse proračune, katero jim je skupno ministerstvo predložilo. Pri dotičnih razpravah so se pojavili nekateri momenti, ki so jako značilni za naše razmere. Prvi je ta, da se je o naknadnem kreditu 30 milijonov razpravljalo „zaupnou. Opravilnik pozna samo javne in tajne seje, a vzlic temu se je vojnemu ministru dovolilo, da sme zaupno pojasniti vzroke, vsfed katerih si je dovolil kršiti ustavo. Opozicija ni bila z zaupnimi pojasnili kar nič zadovoljna in pravi, da so bile same prazne frazne, kar je vojni minister povedal. Večina je bila v pojasnili zadovoljna in je naknadni kredit odobrila. Vsekako je montrozno, da ve samo kakih 50 gospodov, kako je vlada opravičila flaglantno kršenje ustave. Druga zanimivost se nanaša na vojno mornarico. Minister Go-lucho\vski se je bil v svojem eksposeju zavzel za pomnožitev mornarice, ker sodi, da se tako omogoči in podpre avstrijski ekspost. Ogerskt delegacije poiočevalec dr. Falk je nasvetoval, naj se ogerska delegacija izreče proti vsaki žrtvi za skupno mornarico, ker Ogerska nima skoro nič eksporta in delegacija je to soglasno potrdila. Madjari so s tem dokazali, da smatrajo Avstrijo samo za privesek Madjarske in da moramo naših 70% odstotka plačevati samo za take skupne zadeve, ki so Madjarski na korist. To postopanje Madjarov je dualizmu nakopal mnogo novih nasprotnikov. Tretja zanimivost je bila ta, da sta minister grof Goluchowski in vojni minister Krieg-hammer pustila na cedilu zapovednika mornarice barona Spauna. Videvši madjarski odpor proti pomnožitvi mnornarice sta odklonila vsako odgovornost in jo natovorila Spaunu, dasi je ta faktično podrejen vojnemu ministru. Plenarne seje delegacij bodo tekom tega tedna končane.
Najnovejši orožje nemških nacijonalcev. — Ob-strukcijske stranke se nobene stvari tako ne boje, kakor da bi nastale zopet redne razmere v državi,   zato porabijo vsako
najmanjšo stvarico, da begajo ž njo ljudstvo, razburjajo vse javno mnenje in prouzročajo konflikte. Zdaj je zopet Gradec, to središče najstrupenejših nacijonalcev, ve^ v plamenu. Te dni je vojaška godba bosanskega polka v dobrodelni namen kon-certovala v dveh javnih gostilnah. Nacijonalci so to porabilir da so koncerte šiloma preprečili in prouzročili velike izgreda proti vojaštvu. Eavno tisti čas je bilo razglašeno imenovanje grofa Gleispacha višjesodnim predsednikom v Gradci. Dasi je Gleispach odločen pristaš Nemcev in nasprotnik Slovencev, se se nacijonalci temu imenovanju vender uprli. Hoteli so uprizoriti proti Gleispachu demonstracijo, kateri se je ta umaknil s iem, da s kolodvora'ni šel v me3to, ampak se je po strauskib potih peljal na svoj grad Odvetniška zbornica je proti Gleispachu protestovala in stvar pride tudi v parlamentu na razgovor. In zakaj vse to? Ker je bil Gleispach pravosodni minister v Badenijevem kabinetu. Tretji povod, da se Gradec nekako pripravlja na revolucije, je ta, da je bilo 47 leservnih častnikov degradovanih, ker so se udeležili proti vojaštvu naperjene demonstracije Vse je skrajno napeto, Gradec provocira državno oblast na nečuven način, a če bi se država temu uprla, če bi poskusila varovati svoj ugled in svojo avtoriteto, prišlo bi gotovo do velikih izgredov.
Nagodba z Ogersko. — Živa duša ne ve kako se uredi državnopravno razmerje mej Avstrijo in mej Ogersko. Gotovo je samo to, da se v avstrijskem parlamentu niti podaljšanje nagodbenega provizorija ne da doseči Avstrijska vlada se pač pogaja z Ogersko, toda ta se kar nič ne ogreven za nagodbo. Madjari odklanjajo obnovitev carinske in trgovinske pogodbe s Cislitvansko in si hočejo v tem oziru pridržati popolno prostost, pač pa zahtevajo, naj Avstrija še nadalje plačuje 70% oni pa le 30%. Stvar je postala usodnega pomena, zlasti ker nekatere stranke že groze z revolucijo, ako bi avstrijska vlada se udala madjarskim zahtevam in obstanek nagodbe uveljavila s §  14.
Italija. — Z bajoneti so naredili in izvršujejo mir, v Italiji pa beda rase še dalje in če se nebo vlada energično po-prijela reform na gospodarskem polju, tudi bajoneti ne bodo več dolgo pomagali. Sicer se ministerski svet po zadnjih dogodkih vedno posvetuje o potrebnih korakih, katere bi bilo storiti. Toda največ se delajo sklepi proti omejitvi volilne pravice, časopisju, društvenih in zborovalnih pravic, kratko na prosto gibanje ljudstvo hočejo pritiskati. Če vzamemo narodu pravice, ne bo se mogel ganiti in delati več sitnosti j. To je menda parola laške vlade. Narod hoče kruha, a namesto, da bi mu tega preskrbeli, jemljo mu svobodo.
Spanjsko-ameriška vojna. — Španjsko brodovje je na praznik Vnebohoda brez vseh težav dospelo pod poveljstvom admirala Cervera v Santjago de Kuba, na južnem delu otoka Kube. Ameriško brodovje pod poveljstvom generala Vampsona je vedno preželo na Španjce, a je iste zgrešile, da so ti z lahkoto prišli do Kube. Dve ameriški ladiji, ki ste bili v obližju Santjago ste z najsilnejim parom odpluli. Amerikance močno jezi to prevaranje od strani Španjcev. Nasprotno so Španjci zelo veseli tega vspeha. Spanjsko brodovje seveda ne ostane dolgo v Sentjago in se tu le preskrbi z vsem potrebnim potem pa odrine ob Kubi proti severu, kjer se pričakuje, da se ob Havani ali kje drugje spoprime z amerikanskim bro-dovjem, kateremu zapovedujeta Sampson in Shelley. V kratkem se pričakuje torej odločilna bitka. Vender z ozirom na premetenost spanjskega poveljnika Cervera, ki je doslej to-li za nos vodil amerikansko brodovje, da ni prav nič vedelo, k>e se nahaja on s svojim, mogoče da ne .pride še dolgo do odločilne bitke.
Anglija — Velika Britanija je izgubila svojega največjega državnika, umrl je Viliam Ewart Gladstone, star 89 let. Za možem, katerega so sploh nazivali največjega državnika devetnajstega stoletja,   žaluje   ne samo Anglija,   nego vsi tla-
203
ceni narodi, kajti pokojnik je bil pravičen vsem in se je vedno zlasti za zatirance potegoval. Vsled tega so ga vsi oboževali, a mogočniki občudovali. V Angliji sami je zapustil spomin, ki ne mine. Političnega delovanja se je Grladstone lotil 1. 1833. in kmalu postal vodja liberalne stranke. Po celem svetu je zaslovelo Gladstonejevo ime L 1850., ko se je zavzel za zatirano neapoljsko prebivalstvo in je kmalu na to se potegnil za prebivalce na Joniških otokjh, katere je hotela Anglija s silo za se pridobiti. V angleškem parlamentu je napram konservativni strcnki izvojeval razširjenje volilne pravice in da si sam Anglikanec je dosegel, da so se irski katoličani oprostili vzdrževanja anglikanske cerkve. Leta 1867. je Gladstone postal prvikrat ministerski predsednik. Lotil se je pravičnega reformo vanj a države. Odpravil je predpravice anglikanske cerkve, zboljšai je žalostni položaj irskih zakupnikov in si je pridobil velike zasluge za povzdigo ljudskega šolstva. V unanji politiki zaradi svojega pravičnega postopanja ni imel toliko sreče. Bil je iskren zagovornik pod turškim jarmom vzdihajočih Slovanov, največ se je pa trudil za pridobitev avtomije Irski. Opetovano je predložil parlamentu takozvano home rule, načrt avtonomije, a vselej je propal ž njim. Še v starosti 84 let t j. 1. 1893. ko je četrtič prevzel ministersko predsedstvo, je predložil parlamentu novo „homerulo", pa ker se je 1. 1894. vsled bolezni odtegnil političnemu življenju, tudi tu ni postalo meso. Kako naklonjena je bila Anglija minolemu, priča to, da ga pokopljejo' v \vestministerski opatiji, kjer so pokopani samo najvišji dostojanstveniki in najslavnejši možje.