— 101  —
Kdo je naučil ptice peti?
jpSS&gjTr) Spisal Vaclav Kosmak. Preložil Jožef Gruden.
jj 6.^ ta' sem maieveSa iulra v 'esu> °Pr' °b skr w \§& javor. Listje na drevju se je šele razvijalo iz ifc,^ popkov. Solnce je svetilo z vsemi žarki na jjL aY pomladno zeleno travo, na bele spominčice ?kF $4 '" na neme vijolice — svelilo lako jasno, tako «|LsRj polno. da je vsa rosa žarela od njegovega S^JTs   lesketanja.
aHHsl          A   nad  menoj   po vejah  vam je   bilo
*fi!fil8Sp- tako piskanje, tako žvižganje, tako ščebe-tanje, toliko smeha, loliko radovanja, da sem omamljen zatisnil oči kakor v snu te čarobne  godbe.
,Moj Bogl" sem zaklical, ,,kako krasen je tvoj svel!"
Šel sem dalje po razkošnem gozdu, a koder sem šel, so zvedavo gledale črne oči name ter me pozdrav-Ijali sladki glasovi.  Pri mladem ptičku sem obsial:
.Prosim te, Ijubi ptiček, kje si dobil ta razkošni spev? Srce tni radosti poskakuje!"
,,Gospod", je zaščebetal ptiček, ,očka me je na-učil."
Pličkov oče je sedel na bližnji veji in zaslišavši najin pogovor,  je Ijubko pokimal z glavico in zažvr-golel: .Da, jaz sem ga naučil." ^Kdo pa tebe?"
.Mene ludi oče — ali že zdavna — zdavna." nA kdo je tvojega očeta naučil?'' .Dedek — temu je že cela večnost.   Dalj ne pa-metuje nihče."
Zraven na drevesu je sedel star, osivel škorec, važno, tnirno povešajoč glavo. Ob zadnjih pličkovih besedah pa jo je obrnil na našo stran kakor starček, ki že slabo sliši, pa privzdignil krili, odprl oglodani kljun ter odgovoril počasi z hripavim glasom: ,Ni res, da nihče dalj ne pomni. Saj ne veš, kaj govoriš. Jaz pametujem in vem, kaj in kako je bilo v začetku. Torej poslušajte, da boste vedeli!"
ln Skorec si je otrl kljun ob krilo ter jel pripove-dati:  ,Ko je Oospod Bog ustvaril svet, so izprva kri-
— 102 —
čali vsi ptiči, kakor je kateri umel, kakor mu je lcljun zrastel. Letali so semtertja, skakali po vejah, se rado-vali — a v njih kriku in viku ni bilo nič lepega, nič Ijubkega. Hvalili so sicer Boga, da jih je del v tako krasan svet, aii ta hvala ni bila blagoglasna in Go-spodu Bogu ni bila všeč. In Bog si je mislil: ,Naučim jih peti", in kar je namenil, je storil. Nekega lepega jutra so slišali ptiči iz dola in travnika nekaj lako sladkega, da jim je zastajala sapa. Niso pa vedeli, kaj bi to bilo? Pogledali so dol in zazrli tri angele. ki so godli tako sladkd, tako pretresljivo, tako milo, kot še nihče, kar je živ, ni slišal take godbe in je tudi vei ne bo slišal, dokler ne pride v raj, od koder so prileteli ti trije angeli. Ves gozd je tedaj utihnil začudenja ter slastno prisluškal.
Angeli so doigrali ter zaklicali ptičkom: nNe bojte se, priletite bliže. Ako vam je všeč, naučimo vas tudl peti."
Sraka sc je porogijivo zasmejala ter dejala skrom-nemu slavcu: „ Leti tja, sivec, in uči se, da boš bolj prekanjen Jaz tem trem ne verujem, lažejo" — pa je odletela.
Tihi, odkritosrCni slavec, (edaj zaničevanec med ptiči, je prvi zletel ter sel angelu na ramo. Drugi ptiči so zleteli za njim. Nekateri so seli bliže, drugi dalje, nekateri so oslali na drevju, kakor se je komu zdelo. In angeli so jeli prepevati, da se je širom lesa razle-galo, in da ni bilo spoznali gozda same krasote.
Pestra šoja, prevzetni fazan in krasna papiga so dejali: ,,Čemu nam bo petje?" in odleteli. Vrabec je oddaleč zagledal rdeče čresnje in je pozabil na spev, zletel je na nje: z njim je odletelo več ptičev. In po-glejle: ti pliči, ki so odleteli, se niso naučili peli; ti pa, ki so poslušali. pojo odsihdob tako lepo, da odmeva po lesu. in dobroverni slavček, ki je verjel angelom ter šel najbliže, poje slajše od vseh drugih ptičev. Naučil se je največ. Kdor izmed tias pride v raj in bode slišal pojoče angele, bo videl, da govorim res-nico. A vi mladiči, ne verujete starcem.'
Škorec je stresel z glavo, jo povesil in premiš-lieval dalje.